Tit, my 11 imwrittin Na J ve t ji Vsljs 0* OOlO MO • • V« i jp;t la pol Ma............ £* How York eolo lota..?« 7.00 oolo loto..4 74)0 GLAS NARODA H Ihi Iarj list slovenskih ddafeer T Ameriki* The largest Slovmial Dally fta tbo United States, orwy day exoopt Sondaji and tacfl Holidays. r 75,000 Readers. TELEFON: 1876 CORTLANDT. Entered aa Seoond Olaoa Matter, September 21, 190S, at tbo An Office at How York, H. Y, the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 200 — ŠTEV. 290. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 10, 1920. — PETEK, 10. DECEMBRA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVm V BALKANSKEM KOTLU ŠE VEDNO VRE ft rv* ♦ i— . i— . BOLGRSKA IN JUG08LAVUA HOČETA DOSEČI SPORAZUM V NAMENU. DA PORAZITA GRŠKO. — STARO SOVRAŠTVO BO XMALO POZABLJENO. — V SLUČAJU ZDRUŽITVE BI BILI JUGOSLOVANI NAJMOČNEJŠI ELEMENT NA BALKANU. Poroča Savel Zimand. Trkom dveh stoletij je bil Balkan kotel, v katerem so se zva-ilr w mednarodne komplikacije. Imeli smo vojne, upore, ustaje, re-olmij*\ intervencij**, tuje nadvlade in nato svetovno vojno. Ali >«- je položaj izpremenilT Ali je opaziti sedaj kako zname-je, da bo xavladal mirt N'» temelju opazovanj na Balkanu tekom preteklega poletja, i orani odvrniti na najbolj kategoričen način: — Ne! Stari prepiri niso končani in balkanski narodi niso vsled urav-v Versailles nič bolj »rečni kot so bili vsled uravnave v Parili N'fa lh77, v Londunu leta 1912 in v Bukarešti leta 1913. Velika njna pa ni zadnja vojna, ki bo zanetena na Balkanu. Pogodbi v St. fcarsk za ta K (icrniam in v Versailles sta 'uravnali" probleme na temelju oborožene |w»ti in ove vojne se pripravljajo. Nove komplikacije so v glav- t. .Mogoče ne bo prišla v naslednjem letu, a po moji sodbi a v treh ali štirih letih. I pa bi pomenjala taka zveza? Brez dvoma bi dvignila Ju-j. lav i jo do ene izmed važnih sit v Evropi. Imeli bi namreč jugoslo-\.n ko bolgarsko kraljestvo, ki bi se stezalo od Jadranskega pa do Črnem morja. Na kak način pa bi reagirale Rumunska, Grška in Itatija na id« i<> Pan Jugoslavije t Ta zveza bi napravila Jugoslovane za naj-I « j mogočni elemeht na Balkanu ter najbrž pomenjala novo vojno na Balkana. Odmšaji med Grško in Jugoslavijo so navidez prijateljski. V resnici pa delata obe deželi druga proti drugi. Srbi so zaprli vse gr-šk»* šole m cerkve v Monaatirju. Grki pa so zaprli vse srbske šole in t erkve v Solunu. Srbija, hoče Solun in Grška si želi Monastir. Italija je seveda v veliki meri prizadeta pri izidu tega konflikta. Ker je ie od nekdaj poželjivo škilila na Jadran, je sedaj raz-< • urana, ko čuti oropano plena vspričo vedno rastoče moči Jugoslavije. Na drugi strani pa ni nič prijazna Grški in sicer radi ozemlja, katero je Grška dobila v Mali Aziji. Italija je hotela Smirno in malo je manjkalo, da je v resnici ni dobila. Anglija, ki ve, da bo Grška boljše služila njenim interesom, pa se je vmešala. Ker je v konfliktu s Grško in tndi z Jugoslavijo, iaee Italija sedaj zaveznike med poraženimi narodi. Sprejela je bolj popustljivo politiko napram run iji ter se približuje tudi Nemčiji. V zadnjem času so se celo razširila rovoriee, da *«• vrše med Nemčijo in Italijo pogajanja glede sklenitve posebne pogodbe Albanija, kjer je sanjal neki nemški prine kratke sanje na prestolu, U'-« sedaj novega kralja. Albanija pripada le zemljepisno tvmpskemu kontinentu. Š* danes imenuje Albanec dežele preko njegovih meja 44Evropo'*, Albanija je neke vrste evropski Tibet. Ko je pred par leti neki 1 ran. oz potoval is Ipeka v Prizren, je dal svoji knjigi naslov "Nepoznana Albanija". Za enkrat je dežela pod italjanskim uplivom in tiidi Jugoslavija jo skuša kontrolirati. Pogodba, ki je bila pred 1 ratkim sklenjena med Jugoslavijo in Albanijo, bo prinesla kratko 1 Ctinirje, ie vedno nt rešena vprašanje, ko bo vladal Albaniji. Svetovna vojna ni obrnila položaja na boljše, pač pa na slabše. l)a postane zmešnjava in mešanica Še večja, si Francija na vse naftne prizadeva dobiti pomoč Balkana proti Rusiji. Vsakdo, ki koli,'kaj pozna Balkan, ve, da je ta naloga.brezupna. Bolgari in Srhi. ki pripadajo istemu plemenu, vidijo v Rusih svoj© brate. Spominjajo se tudi pomoči, katero jim je dajala Rusija, ko so še stojali pod turikim jarmom. Jugoslovanski ministrski predsednik Vesli ie je v odgovor na moje vprašanje glede stališča napram ruski sovjetski vladi izjavil, da aimpatixirajo Jugoslovani z ruskim narodom, bres ozira na to, kakšno vlado da ima. Neki jugoslovanski uradnik v državnem departmentu je rekel; — Mi smo bratje Rusov in ko bodo ruski boljše viki navalili na nas, jih bomo sprejeli s kruhom in soljo. Neki prejšnji minister, za zunanje zadeve na Bolgarskem mi je povedal, da je moral odkloniti prošnjo Francije za bolgarsko pomoč za generala Denikina, ki se je boril proti boljše vikom. Rekel je, da ni storil tefa, ker ne simpstiza i Denikinom, temveč raditega, ker bi se bolgarski narod ne hotel vdeležiti noben s vojne proti ruskemu narod cl Bolgari in Jugoslovani so se naučili svojo lekcijo iz poljskih pu-ter se bolj zanimajo sa zopetno z graj en je svoje dežele kot P* sa to, da bi pomagali Francozom. TnmeW tudi če bi hotela, kajti ikon Slika nam kaže otroke, bolehajoče na jetiki, v Adam Memorial Hospital v Perrysburg, N. Y. Po mnenju tamošnjih z^vnikov je najboljše zdravilo zoper to bolezen, če hodi bolnik nag po snegu. Taka vaja traja ponavadi četrt ure, nakar mora bolnik takoj v gorko posteljo in se dobro ogrniti par mesecev je bila zaposlena z vojno proti turškim nacionalističnim četam na 400 kilometrov dolg: fronti. Rumunska ima vse roke polne dela pri zatiranju narodov novih ozemelj, katera je dobila od mirovne konference. Francija ima več upliva na Rumunskem kot v katerikoli drugi halUamki deželi in sicer radi frankofilske politike ministra za zunanje zadeve, Jonescu. V zvezi s tem lahko rečem, da je Francija v avgustu, ko so hoteli Rumunci stopiti v mirovna pogajanja z Rusijo, poslala maršala Joffra, da jih odvrne od tega koraka in Rumunci, kot pridni latinski dečki, so storili kot jim je bilo rečeno. Igra Anglije na Balkanu je očividno ta, da kontroilra rusko trgovino s pomočjo Carigrada in da si zasigura nadaljno poc proti iztoku. Za enkrat ima medzavezniška komisija jurisdikcije nad me- NADAUNE DEZERTACIJEToi orazum, se bodo vršile na Reki volitve, da se ustanovi civilno u ni 17 lir lili nrOMIIMI vlado* Ta vlam legionarji na Reko. D'Annunzijevi legionarji so mora J Poslanec Barrese, vodja d'An-il aa povelje poklekniti pred ita- nunzijevega kabineta, je dospel v lijanske dezerterje. j Rim, da prične pogajanja z italijan --• sko vlado. Vojni minister Bonomi KAJ BO POVEDALA VDOVA McSWINEYA Govorila bo pred komisijo stotih, Li preiskujejo razmere na Irskem. Ideali Združenih držav. Washington, D. C.. 9. dee. Muriel MaeSwinev, ndova lorda /•ipuna iz CWka. ki je podlegel v ječi v Londonu, potem ko je stradal nad dvetdeset dni, bo zaslišana kot priča pred komisijo stotih, ki si je stavila kot svojo nalogo prieskanje razmer na Irskem. Miss Marry MaeSwiney, sestra zamrlega župana, ki je spremila semkaj svojo svakinjo iz Torka, da pomaga pii ugotovljenju resničnih dejstev, tikajočih se Irske. izpopolnila včeraj svojo izpoved v zaslišanju, ki je trajalo osem ur. Miss MaeSwiney je podala pre-celega gibanja za neodvisnost Irske. Dolžila je angleško vlado, da je okušala z uvedenjem strahovlade prisiliti Irsko do popusta in da ,ic v tem namenu osvežila verska nasprotstva ter jih o-hranila živa. Izjavila je, da niso Združene države zadostile svojemu idealu, da zagotove svetu demokracijo, a Irska ho dobila svojo pjrostost, tudi "če hi bilo treba treščiti Anglijo oh tla"'. NEOBLJUDENE FARME. London, Anglija, 9. decembra, j® dal dane sv svojem govoru izra- Neka brzojavka iz Milana na Ion- npanju, da bo pereče reško donski " Times" naznanja, da je vprašanje kmalu rešeno. stom, a dejanski vladarji so vendar Angleži, dočim so ostali le figure.! moštvo italijanskega mornariske- Zmešnjava in beda še vedno prevladujeta na Balkanu, deloma vozila 68 povezalo svoje raditega, ker ni mirovna konferenea razumela problema radi svoje častnike *er i^1 tako povezane' - osveteželjnosti in deloma raditega, ker skušajo velike sile izkori- prip€l'>al° na Reko- Kakor smo 20, V državi New York je 2400 stiti Balkan v svoje lastne sebične svrhe. l7.eurai forocah' je lovilec podmo- farm? na katerih ne stanuje noben Kakšne prilike Ima Liga narodov, da ohrani na Balkanu mir? "T čolnov dezertiral od italigan- človek in ki so vsled tega neobde- Iz vsega, kar sem videl in čul na Balkanu, lahko izjavljam, da se mon?a.r.lce ^/f pridružil iyne v tem smislu se je izrazil t- i- ,, - .' ."I . . . ' d Annunziju na Reki. Ko je do- __„,,„. , T tam Lige ne jemlje resno. Ne priznava se je kot resnični inštrument ta italijanski čoln na Reko PodPredsednik: Dairymen s Lea- varnosti. Najboljši dokaz temu je separatna zveza med Jugoslavijo je prišel v pristaniš6e sam d'An-!^6' MHIer' m Cehoslovasko. Intrige Francije, Italije in Anglije smatrajo bal- nunzio ^ je navdušeno pozdravili kanski narodi za dokaz, da si velesile ne žele miru. juporno moštvo. Ob tej priliki je SENATOR HARDING IMA DO- Takozvana Mala ententa Jugoslavije, Čehoslovaške in Rumun- imel seveda tudi slavnostni govor, S TI POSTE. ske ne obstoji v resnici. Nič drugega ni kot zveza med Čehoslova- 'v katerem je napadel italijanskega ško in Jugoslavijo. Obe ti deželi imata interese v tem, da se Hab- admirala Milla, poveljnika ital. sburžani ne vrnejo na prestol in da se prisili Madžarsko k izpol-1 brodovja v Jadranskem morju, nitvi mirovnih pogojev. Rumunska ima iste interese, a tukaj stopa katerega je označil kot izdajalca. vmes Francija, ki potrebuje Madžarsko za svoje imperijalistične cilje proti Rusiji in ki svetuje Rumunski, naj ne stopi v zvezo. Balkan je se vedno kotel, v katerem vre . . . ZBOROVANJE LIGE NARODOV V ŽENEVI GRŠKEGA KRALJA Odposlanci si na vse načine prizadevajo, da bi pridobili Združene države zase. Nato je ta prismojeni jari junak pozval svoje hrabre legionarje, naj pokleknejo prej dezerterji, češ, da je njihovo dejanje "reši-|lo čast it alia Tiske mornarice". — [Za vzgled svojim legionarjem je ar UrnUn III 53111 pokleknil, nakar so poklekni-vCUllU 111 ^ tudi ostali in nastalo je velikansko navdušenje. Njegov govor so živahno odobravali in začuli so se Ženeva, Švica, 9. decembra. — Evropski narodi bodo storili vse, kar bo v njihovi moči, da dobe za Ligo narodov Združene države. Francoski zastopnik, Leon Bourgeois, je rekel včeraj; V Haagu sem se prijateljsko razgovarjal z ameriškim senatorjem Rootom. Dobil sem utis, da se bodo Združene države pridružile Ligi, če bo vodstvo Lige zadovoljno z ustanovitvijo mednarodnega sodišča. Ženeva, Švica, 9. decembra. — Vse z born j oče je izvanredno razočarala izjava predsednika Wilso-r a, da ne bo poslala Amerika nobenega delegata, ki bi razpravljal s komisijo ?lede razoroženja. Bolgarska bo najbrže pripušče-na k Ligi narodov, ker soglasno z ugotovilom maršala Focha zadošča vsem obveznostim, ki jih ji nalaga mirovna pogodba. AmmUT, MAYO ODSTOPIL. D. C., 9. dec. — Bear admiral H. T. Mayo, poveljnik ameriškega - brodovja tekom zadnje vojne, je odstopiL V službi je bil več kot sedeminitirideset let* Grški parlament se bo sestal dne 5. januarja. — Konstantin ni dobil se nobenega poročila. kmalu klici vzhičenja: "Kvišku! Naprej! V Split! V Split! V Rim!" D'Annunzio je nato odšel Marion, Ohio, 9. decembra. — Senator Harding se je pričel danes posvečevati pošti, ki je tekom njegove odsotnosti zavzela velikanski obseg. O kabinetnih predlogih se ne glasi še ničesar, vendar pa je gotovo, da bo dobil senator Knox ponudbe za mesto v kabinetu. PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali na čoln ter ukazal, naj si poveza- PPslati denar v domovino, da si 7BANX 8AXSEK, 82 Cortlaudt 8U Hew York. N. Y Lucera, Švica, 9. decembra. — ni častniki osvobode vezi, nakar I P" sam kupi, pišite najpr- (Poročilo Ass. Press.) Bivši grški jim je dal na razpolago, da se lah- vo *a tozadevna pojasnila na zna kralj Konstantin nestrpno priča- ko vrnejo k svoji floti. Oficirji so no in zanesljivo tvrdko kuje obvestila od grškega zuna-|res med splošnim za smehom od-njega ministra, da se je gr.ški na-^i na postajo ter se z vlakom odrini izrekel zanj tekom zadnjega J peljali v Opatijo, ljudskega glasovanja ter da naj' Italija, 8. decembra. — pride na Grško. jGiolitti je ostro kritiziral dezer- Njegov osebni svetovalec pro-|taeij° torpednega rušilca k d'An-feser Georgics. Streit pravi, da se ^v izjavil, da je izvedel, n? treba vsled tega nič razburja ♦ž. Po njegovem mnenju so nastale kake malenkostne zapreke, k: bodo pa tekom par dni odstranjene. Konstantin je bil že naročil po- da so bili častniki prisiljeni od moštva, peljati se na Reko. Nadalje je ministrski predsednik baje tudi dejal, da vlada ne namerava d 'Anmmzia pregnati z Reke ter je nato šaljivo pripomnil, da bo d'Annunzio sam rad od- sebnivlak, pa ga je da»es prekli- ^ ko bo videi? da je njegova .'al. Ce se bo sploh vrnil, se ne bo čast znižana do navadnega ropa-vmil p^ed torkom ali sredo. V tukajšnje mesto prihaja vsak dan več Grkov. Grški parlament bo začel zborovati dne 5. januarja. * ŽENSKE IMAJO BESEDO. na. Govor ministrskega predsednika na državne poslance je bil v glavnem sledeč: Italijanska vlada ne more pričeti z d'Annunzij^m ni-kakih dogovorov, dokler ni pogodba,ki je bila sklenjena v Rapallu ratificirana. Italiji je nemogoče priznati regeatstvo nad Kvarne Yoncalla, Wash., 9. decembrL'^01":. k.er. ^J0?1}0 Pogodbi. Ženske, ki so bile pri zadnjih vp- ?lobttJ je. TI ^T litvah poklicane na čelo občinske jaT°', z^mca , entente p real jena. da izroči otoka uprave, so prevzele svoje urade. Win VeKlijo jagMaovanoIS I« nekateri manjši uradi se na- ^ Itolija> 8 deeembra. _ hajajo v rokah mozkih m tako je Kakoriiitro bo dosežen med Hali-•lučajno tudi konžtabler aofio. fr^v^ ^o in d' HIMEN. Poročil se je Mr. Frank Mrak, uradnik pri tvrdki Frank Sakser z gospodično ilaro Juvanči"*, hčerko pokojnega nadsvetnika Jnvan-čiča iz Maribora. liilo srečno! DENABNE POftlLJATVE T ISTRO, NA GOBliKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je tasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja-tve ita Ij an sirih lir po sledečik eenak; 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir $ 2.40 $ 4.20 $12.00 $20.00 $39.00 Vrednost denarju sedaj m stal aa, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne dene vna* prej. Mi računamo po eeni istega dna ko nam poslani denar dospe v roko. Denar nam Je poslati najbolj pe Domestic Postal Money Order, all pa New York Bank Draft Frank Sakisi, rramisDte dobro, komu Bo sto vročili denar zo poslati y sM in| sii pa za vožajt Seda} fivimo ? Seed —getoreett in doraba, vsak skuia poslal iftro bogat, ne glede na evojega bližnjega. Basni agentje in sakot« ai bankirji rastejo povsod, kakor gobe po de^ju. V teh €as£h se stavijo v denarnem prometu nepričakovane fc* preko starim ixknieoim in premožnim tridkamj kako bo pa mnH^ noiskniwifm sačetnikom mogoie iapohdfci svoje pentsmeljene oblj« bs^ Jo veliko vprsisnjsu Naie denarne pofiljatve ee sadnjl fiaa po novi kveai In na neti satin primerno sedaiyjhn razmeram v Evropi dovolj hitro in uaas Qivo izplačujejo. t VJeraj smo MenaU sa poOjaSr« IngoelovansiiK Iron §4 M te&h oenahi 800 kron .... $2^5 1,000 kron $ 8.25 400 kron >... $3.40 5,000 kron $4100 500 kron .... $4-25 10,000 kron .... $81.00 Vrednost denarju sedaj al stalna, menja ee večkrat neprB* kovano; is tega nsloga nam ni mogoče podati natančne eene vn* mi MI računamo po osni istega dne, ko nam poslani denar dospl * sake. je poslali najbolj pe P—sHa Money Otdsr, aH pt 1Mb FrnK Saksir, ie Wm E x» (HAS NAgOt>A.10. DEC, 1^0 GLAS NAHODA" FUBUSHmo COMPACT ~w fa »»»m at ton) LOUIS HNIDlK, of Manhattan, N«w York City. N. V. Ca Nm York sa eolo lata •TjM •r •LAI NAHODA (VMM af Cba NiiM tfay OKcaot Sundays aiM aa no prfobtajojo. DArotelkof da bltrojo najd« OLAt NAROOA |h of Manhattan. t s CorUantt «71 tega radikalizma, sem vprašal noža, kako bo občinstvo preživel o nedeljo, ne da bi prišlo navzkriž s postavo. Kaj potem, ko bi bila verska služba končana* — Najti je številne načine, kako se ljudje zabavajo, ne da bi krti 1; nedeljske postave. — je odvrnil. — Ljudje bodo lahko šli ven ii a polje (ter nabirali rožiee) in tudi parki in muzeji bodo odprti. Vprašal sem. če bodo smeli o-troei igrati svoje igre v nedeljo popoldne po parkih, a odgovor je obstajal le v »komiguenjn z ra-ireni. * Glede morske obali je rekel ta IzStomiji Pan-Jugoslavija in njeni izgledi Na drugem mestu današnje številke prinašamo poročilo Savel Zimatida, ki je teko.n preteklega poletja in t "kom pretekle jeseni obihkal vse dežele p-nt'tine Kvrope ter se prav posebno dolgo čaja mudil v balkanskih deželah, kjer je opazoval razmere. Njegova izvajanja so okrajno zanimiva, k"r mečejo nekaj vet- ( luči na dejanski položaj ua Halkanu ter na odnosa je, ki obstajajo med malimi balkanskimi narodi na eni ter velikimi silami na drugi strani. Prcdvhem so zanimiva izvajanja, ki se tičejo možnega pristopa Iio!j;arske v krog jugoslovanskih narodov in sicer pod enotno vlado in monarhičnim sistemom. Ziinaitd pravi, da je pričakovati takega združenja v treh ali stilih letih in da je ,ia\no razpoloženje tako med navadnim narodom kol med odgovornim: diplomati if: državnimi uradniki za tako »'druženje. Tako mu je rek»l neki vi Mik uradnik v bclodilui v sled volje in dekreta zaveznikov. — v resnici ustvariti mogočno Jugoslavijo, obsegajočo vsa jugoslovanska pleiuci a, mora biti v prvi vrsti pmvi.'na ter upoštevati narodno individt ilnost vsa- skih interesov prisililo k temu. — Za nami stoji šestnajst krščanskih dominacij ter imamo noč ctoseči. Odlični duhovniki raznih krščanskih veroizpovedanj so proti | nameravani zopetni uvedbi puri-jtanske nedelje ter izjavljajo, da ' je to sicer odkritosrčen, » slabo t,temeljen poskus ljudi, ki ne poznajo bistva krščanske vere t'e bi se take postave v resnici zopet 1 uveljavilo vsaj na papirju, kajti izvesti bi se jih ne moglo, bi se s tem preje pognalo vero iz sre Ijn-<'i kot pa jih pridobilo za vero. ržava nima nobene pravice s pomočjo postave uveljaviti versko izpolnjevanje nedelje. Postava h. h ko prepov? vso nepotrebno trgovino v nedeljo ter preskrbi s tom ljudem dan počitka, katerega se lahki} uporabi v verske svrhe a-i za zabavo kot človek pač hoče. Preko t^aa taka postava po pravili ne more in ne sme iti. Zapustila je lOmesečnega sinčka. Pokojniea je bila kot Primorka navdušena narodnjakinja in | skrčen, čeprav ne popolnoma od- veleizdajniškili procesov, ki jih je Day I iavljen. Potr-bni vlaki bodo vo-lrnro*ila avstrijska vlada. Denis i Konec Newyoraki urad A'luiitee we nahaja jat uken posl ipju na 5. Ave. ter I'rtKtaj zaprta. Vožnja z avtomobili ztvaema tri relike aobe, v katerih dovoljena za nujna potovanja jc opaziti veliko aktivnoat. Rev. Harry Bowlby-ja je mogoče vide-i le, če je bil človek preje priglašen. Kakorhitro pa je v pogovoru. Presbiteri-Uiii, čeprav bo večina železniških | na Sorbonni ter je spisal več kn jig o 1'ehih in Slovakih. Njegovo zadnje delo, ki je — Vse prodajalne bodo trdno i7iI° Ieta 1917, je 4Les Slovaqnes*. zaprte, vkljnčno department le- D brazu in za pet centov obleke na sebi. — Osemind\ajset jih je, — je rekel prijatelj. Jaz štejem in štejem ter prište-jem samo do štirinajst. — Ne, štirinajst jih je — odvrnem. — O, jaz štejem bedra, — je odvrnil, — ti pa nosove. * * * V Ameriki bodo uveljavili pla-ve postave in plavo nedeljo. Meni bi bil plavi pondeljek veliko bolj povšeči. * * * V New Yorku se vrše te dni velike dirke. Zbrani sos**stnik in gostilničar v Malih P'joni s eelega sveta. Uplenili pri Turjaku. Bil je tudi dobro poznan v lovskih krogih. Čudna stvar je z dirkači: ker i.imajo v glavi, morajo imeti v pel ah. • a * I.Tina je lahko srečna, da ni pri- Poškodbe pri deln. Ivanu Piondišču, gozdnemu ma-nipulantu. v grozdu -Telo vie i pri.stojna v Ameriko. Drugače bi ne Zagorju ob Savi zme> kal hlod le- b:Ja nikdar polna, vo nogo. Preiuogarju Francetu Habiču Nobena vlada ne more biti bolj j«- v premogovniku v Zagorju ob g, kot je narod, kateremu vlada, zme'-kal jamski voz ttesn« avi ramo. Oba poškodovanca so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljani. Roparski umor. Dne 31. oktobra med 10. in 12. uro je bila f»2letna bajtariea vdova Terezija Bonea v Baeni v svojem stanovanju oropana in umorjena. Storilce, ki je baje iz oko-liee. je mnorjeinrVrat do ušes pre-rezal ter odnesel bankovec za 4 tisoč kron. nekaj uesetkronskih bankovcev ter nekaj srebrnega drobiža. Storilca še niso dobili Napad z ilami. Posestnik Frane RozmaJi v Pir-nieah je bil 8. novembra napaden. Posestnik Janez Petač in njegov sin Nande sta ga z vilami napadla in težko pobila, tako da so ga prepeljali v deželno bolnišnico. Velik požar na Štajerskem. Tz Maribora poročajo: Dne 11. novembra med 10. in 11. uro je izbruhnil v Račjem velik požar, ki posestnikom Baumanu. Sernku in Bergletiu. V nevarnosti je bila cela vas in tovarna. Po Mariboru se je 12. novembra raznesla vest, da je požar uničil tudi tovarne za špirit in kvas, vendar pa se ta vest ne potrjuje. Tihotapci odpeljali vola. Dne 25. oktobra zvečer je bil posestniku Antonu Ponikvarju v Brestu pri Igu iz hleva ukraden vol, vreden 16,000 K. Tihotapci so ga pri Vrhniki ali v P rovniei odpeljali čez demark. črto. Tatvina po šolah. Dne 4. novembra je bil neki u-čenki Mladike" v Ljubljani raz obešalnika izpred šolske sobe u-kraden črn plašč s črnim kožuho-vinastim ovratnikom, brez podloge in zelo širokega kroja, vreden 5000 K. Tat je neznan. To ni več prvi slučaj slične tatvine. Je v obenem interesu, da se izsledi tatu. ker je pred njim izostavijen vsakdo, ki ima šoloobvezno deco. pomočnik. Kleparski mojster Josip Rospi-šil je poelal svojega pomočnika Ivana Trnona iz Ljubljane v Kočevje, da izvrši v kočevskem rudniku -večja • kleparska dela. S seboj je vzel znatno množino pločevine in eina. Trnon je pobegnil in odnesel s seboj vse orodje in cin. Pospisil ima 9940 K škode. i Vatikansko poneverjanje. ljubljanska tvrdka čevljev Fr. Večkrat sovražniku prej odpu- slimo kot pa prijatelju. * * * Počasna rast, najboljša rast: bodisi pri drevju, bodisi pri prijateljstvu. • • • Manj nevarno je biti v >-laben? soglasju z dobrim človekom kot pa v doberm soglasju s slabim človekom. # * * Pravijo, da so dobili Srbi v zameno za primorske Sloveuee tri a.hanske vasi. V Belgradu vlada velikansko navdušenje. Vlada je pi»s!ala italjanskemu kralju vda- t ostno izjavo. * * * Slava njemu, ki je storil naj več za Sloveuee: generalu Boroe vičn. * * * V neki newvorski tovarni za cigare je izbruhnil požar. Poslopje je do tal pogorelo. Zgoreli so tudi vsi zaboji v skladišču. Le eipare so ostale nepoškodovane. One namreč niso hotele goreti. # * » Živel je zakonski par, ki je imel clva otroka, fanta starega petnajst let in deklico staro štirinajst let. Nekako ob tem času je imelo priti na svet nadaljno dete. 7. ono smešno sramežljivostjo, ki je tako običajna, sta si zakon-sa na vse mogoče načine prizadevala, da prikrijeta otrokoma položaj, v katerem se .je nahajala mati, ter bližajoči se dogodek. Ko se je torej približal veliki trenutek in oče je prišel k sinu ter rekel : — Fant, dobil si bratea. Sin ni ničesar rekel. Oče je se-d«l za mizo ter mu izročil par trenutkov pozneje brzoj^v. — Nesi to v brzojavni urad, — rekel, — t?r pošlji svoji sestri. Tukaj je dolar za stroške. Deček se je vrnil ter izročil očetu drobiž. — Kaj, — je rekel' oče, — brzojavka je stala vendar več kot centovf — Da, — je odvrnil deček, — ona, katero si napisal ti, bi stala več. Jaz pa sem poslal svojo brzojavko. — Ali rest — je rekel oče. — In kaj si brzojavilt — O, —jc rekel deček, — br-zojavil sem sestri le to: — Jaz dobim stavo, deček je! (začela opremo in natanko opazovati vdeležen« osebe, Tvrdka je Szamtner je nedavno prišla na obenem takO$ izvedla inventuro *led velikim poneverjenjem v,blaga ter ugotovila 91,696 K prisvoji trgovini. Zadevo je tvrdka' manjkljaja. Poneverije oziroma *«to zaopno javila policiji, ki jektatvine sta izvrševali Szantnerje- luguskroansha . Ustanovljena L 1898 -1 KatnL 3*imnta j Inkonsorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. LOUIS BALAHT, UTTHOHT MOTE, Ntt A tar visooA, nas Ttttaftargfc, Pa. rtrait LBONAJBD BLiBODUK, Wm « MlaoMota. JOHN BUPIB, M. M, ra. lonnirn fc. «n-rts lit« JOHN^MOVMM, M-M kf* M m. todoij nsDii, mm FRANK fiC&ABBO, iflM Wa Bt, Denver. Oola GBBGOB HH1KAK, S0f m M Johnstown, Pa. JadaottDo Mil "ILU moDP kakor tam tatm po«jttav Mfl _ _ Vm prttem* aaj m poHlJaJo aa odbora. Proinjo aa aprajca norih fitnor ta m aad poUajo aa ntonmi sdravalka. Katolttka Jsdaota os priporaCt vsoa Ji ita piiotop. Jodaota pootnjo po "National Fraternal Ooocreoo" Ifiiiat f llogsjn! im okrog fSOO.OOO. (trlstodoo« dolmrjev). Botadadli podpor * i ri Szant-; razno, tudi ^rebrno jedilno orod-nerju ž«- 3». novembra 1!»16 j.-. Šk-nla zna^a 5056 kron. dalje nastavljena. OnrStera » .................. nesei ves (lenar m yljo 1500 K. AhlfeUl pa se je znal re- -nekilj jMrdplatov. Pemip ima 1H emeseeev. Manipulirali sta že Žepna tatvina na veselici, leto dni. Živeli sta uprav kavalir-j Xa narfidno-sfK-ijalne --ko. 4' Ijepi Kari ", ljubimee I>o- stranke v hotelu 1'nion v I/jlih-miterjt-ve. j^ žiyel kot bo«_' v ^>ari-(ijaMI klepakkemn moj^ru ki tl^žfli. Prva prilika se je obe- Frai.eetu deii sta iuieli vei-ji denar jem našli li^tni.-e, k. r je ven ni promet. 1'k rad .ne čevlje sta denar /. veliko najrli^-t izroeil ne-[»rodajali raznim prijateljicam in znanemu ponia^aT-u. ki je pravo-znankani, zlasti kontoristinjam. .'asno pobegnil iz dvorane. Pri teh manipulacijah sta uvedli «stem menjavanja. Za čevlje sta Prijeta aresUntka v Ljubljani/ prejemali razno blas*>, zlasti pa Marija I^narčič je 25 r.ktobra fini hercegovski tobak in cigare- p,danila iz zapor«,v ljubljanske-re. Dorniterjeva je v.*lila silno ^ŽAhunn s.Klw«*a. Klatila se v«elo in razk.^no življenje. Pri- j,. ,Iiestu dokler je niso zaio-rejala je pravcate orgije, v i>olet- ,j|j v i,]evu pr; "Balkanu". Z nem času drage izlete na hribe in v Ml . TT ^ , , , ... ^ ----- >«00 vanzirati. \ to eedno afero je za- kr„n v,„ul je biI 1akoj m_ pletenih več oseb, zlasti pa llino- znanjen orožnikom, ki so z.V-eli go Ljubljančank, ki so kupovale i,»jenzi^io zaale«eta is mje^a program« vprašanja neodvi«iohli Orne gor**, prrstanr rov a ti proti nam v Albaniji in na n tako daje možnost tuirtio urediti »afe notranje rumere. Se več! Italija »topi nekako z I.ariu m * i eh» v vojno-obrambno sveio proti eventualni habsburški podoiiaviiki federariji. To eta in Zadra, s korenito araputaeijo nekdanje Kranj-* i»>ojo goopodarsko n*oilvi<.no*fjo na Jadranu, kajti Italija tla xtUj re* 10. u rcanr je priklopitvijo avstrijskih d»/eJ, kar '•» ravno praneija hotela za v*ako eeno prepre-eitl. —— \ pmiaBje je ton j, jr-H pmno*' Italije za staraj vpo*tavitve liab-sbtirik« monarhije o*iv«t|ra šrtvr, ki s*mo jir zato prinf>sli in je-li politi« no in ro«.po*lamk«» ojaeenje Italije, ki je nujna posledica te-u'a, v našo k»»ri*t v hodoeem ali ne? Na to naj vi v vsa odgovori *am, mi smo /•• /adnji«" oznaeilt svoje stališče: 1. da habsburška nevarnost, ako obstoja, preti Italiji v enaki meri kakor nam in da vsled tej*a ni razumljivo, raka j smo v svrho odvrnit ve take nevarnosti ravno mi morali doprinesti irtev; 'J. da nam (aiolitti ne more dati 11 o-l enih fraraneij za to, da ostanejo kort-sti Jugoslavije neogrožene za >lu«aj, ako se Avstrija združi z Wmeijo, kakor to itsljanska diplo-maeija o« ividno želi. V vsakem *lu«"*aju smo mi veliko žrtvovali, Italija pa na svoj ra«'-uti 11 ič. l*a pustimo to. PuMiino na strani tudi vpraaanje. bo li ne bila Ju^onlavija zadosti onigurana, ako bi sr bila ustvarila prvotno zamišljena mala eutenta namesto sedanje entente: Italija. Jugoslavija, f fška. Vprašajmo se: .le li bilo potrebno, da nas Italija v momentu, ki je bil za nas najneugodnejši, prisili do take zveze, med* tem ko bi bili mi ali preje ali pozneje lahko ustvarili drugačno ali-janeo ali komhinai-ijo na mednarodnem popri«« u, kateri bi se bila Italija morala pridružit , ne da bi nam bilo treba žrtvovati najvaž-tiejš.- naše pokrajine! Z drugimi besedami: ali bi ne bilo boljše, da bi bil Trnmbi.* že zdtvnej sklenil sporazum z Italijo, ko so razmere zu nas bile u godne j»i. ako že ni mogel pogajanj v Sanmargeriti prekiniti in jih zavleei, kakor je to prsktieiral že od 11. februarja 1919 leta t Oglejmo si tok jadranskih podajanj od tega momenta! 11. februarja 1919 je jugoslovanska delegaeija na mirovni konferenci zahtevala, da m* reiitev jadranskega vprašanja podvrže pra-voreku pr»-di*«;dnika Wiisotia. Sonnino izjavlja, da Italija te^ra stališča ne sprrjtne ter v»traja na londonskem paktu plus Reka. 'JH. aprila ol»rlo*Iani Wilson svoje stališče, glasom katerepa ima tvoriti mejo med Italijo 111 Jugoslavijo takozvana Wilsonova črta, Heka pa na noben način ne »jne pripasti Italiji. Orlando in Sonnino protestirata. Iti. maja se zaeuejo neka privatna pogajanja v hotelu Crillonu, kjer Tardieu stavi predlog, nsj se »snuje neodvisna reška, oziroma primorska dr/a v a (tampon. Puffer), Jugoslovanski politiki bi predi- -.' sprejeli, tods Wilson jih ne «1», vsled česar pade ta projekt v vodo in >sika podajanja prenehajo do oktobra. 1't oktobra 1919 predloži Tittoni sledeei projekt: 1. Neodviyia primorska .aeiji dalmatinske onali in izroče 14. januarja 1920. leta Jugoslaviji znani ultimatum. Jugoslovanska delegaeija se ne uda, vztraja ncizpremenjeno na Wi!son«»vi črti in odbija slejkoprej teritorijalno zvezo Italije z Reko, katera bodi neodvisna pod Ligo narodov. Wil# son s »voje strani obsoja ultimatum. 6. marca 1920 pa izjavlja, da jc za predlog zaveznikov od 9. decembra 1919. S temu je tudi Wilson opustit svoje prvotno stališče. V marcu in aprilu 1920 leta se začno pogosti zaupni razgovori med Italijo in Trumbieem v f*?ndotin in Parizu. Trumbič se že uda-ja in izgleds, ds se sprejme Wilsonova črta s popravkom pri Sežani 25, aprils pride do «wtanka v Nan Remo, kjer bi se bilo imelo to sprejeti, toda dr. Trumbič brzoja\i, da ne more priti, ker ni dobil polnomoei ml vlade. !1 maja se napove sestanek v Fallsnzi, tu pa j.ride vest o pade u Nittijevega ministrstva, vsled česar »ta se Trumbič in Pašič moral« vrniti. Kon • no sa p« naši delegati prišii v Sanmareerito in tn podpisali sporazum, ki je neprimerdno slabši nego vse prejšnje ponudbe Italije. It tega se razvidi, d« sr je vsaj april« meseca dr. Trumbiču nudil« prilika, d« sklet.e z Italijo sporazum, ki bi bil zasigural Jugoslaviji osamijr do S«š«ar izkljneitrljno, pustil i^«p«dni del Primorj« pod Italijs, iz vhadnrga ps ustvaril provizorieno neodvisno ozemlje. \ katerem bi bilo okoli 2O0j060 Jugoslovanov. Ta ponudba bi se bila lahko sprejela ža zategadelj, ker je Wilson naše stališče še vedno podpiral, vendar p« rodi ie p«4«gom« popuščal. Nevarnost od strani eventualne vpostavitve podonavsko monarhije je bil« takrat še veliko manjša. Z« tak slufaj bi se bil« d«la z Ttalijo vedno lahko skleniti defenzivna zvez«, tembolj, ker ti mi bili v takem slučaju stali nasproti s večjim ozemljem in zato tudi z večjo moralieno silo. Ako p« je Tmmbie odlašal do zd«j. zakaj ni še daljf Saj je linistrskeg« sveta jasao instrnkeijo, d« vstraj« dslje na «fti. Če ps zopet jemljemo ▼ obzir :.sš sedanji neugodni bi bil Trumbič moral odnehati ie preje. Iz te GLAS dileme, se nam zdi, ni izhod«. Tega mnenja je gla&om današnjih Testi tudi dr. Ribar. Da je dr. Trumbič bil na diplomatičnem polju na eeli črti poražen, o tem po vsem tem pač ne more biti nobenega dvoma. Alca* tia. I rancoski spisal Jean Bertheroy. Pripravljali so se, iprajo "Aleestis" v Oranjre gleik z ažurnega neba osvetljeval ono dramo zakonske ljubezni, povišane od največje žr- da rTpti I — Sprejmem, — je rekel koneč-slavnem lr»o, — a nočem nikake plače. Storil bom to za zabavo. Prizor je pokazal nepričakovano sijajnost. Xeopisna sila ženija je prevzela vse gledalce ver jih tve. Komaj je bilo opaziti kako prisilila k absolutnemu molku. i>preinembo v ozadju kot se je prikazovalo v časih Evropida na pozorniei. Prostorna ravnina, post jana z oljkami in'dotgi, četvero-l.«»tni kamen, stoječ tam skozi stoli t je, — vse to je še vedno predstavljalo del tfaresra sveta, kot je obstajal nekoč, pred davnimi stoletji. Bernard, imenovan Molčeči, je edel v svoji koči. par sto jardov od velikega zida amfiteatra. Bil neke vrst..» Ijndomrznež in čeprav je povsem mikavno gort>rilf kadsr ga je dovedlo do teira srce, so ga vendar imenovali Molčečega, kajti ponavadi je bil zamišljen ter molčeč. Živel je v tej majhni ko«"i v družbi svoje žene, Aiinette. ki nu ni nikdar rodila nobenega otnka. Mogoče radite-' j'a ali tudi. mogoče raditega, ker i.i ljubil izrazov nežnosti, se je strogo držal vstran od nje. Ni ji posvečal več pozornosti kot veliki stenski nri v sobi, ki je že f'.-ivno prenehala oznanjati ure. Aiinette je trpela vsled tega zunemarjenja. Bila je iz vrste ponižnih in zvestih žena. Ljubila je Bernarda izz i časa. ko je bila sta-ia dvajset let in ko mu je neke poletne no«"*i obljubila, da bo postala njegova žena. Ljubila ga je ie vedno sedaj, ko je bila stara ze štirideset let in to kljub očiti brezbrižnosti, katero je kazal on rapram njej. . Nekdo je potrkal na vrata, ko sta sedela pri mizi ter obedovala, l ot slehrai dan, sta tudi onega c:ne zajemala iz globoke posode, ki je bila polna izluš«'enega grain. Brez vsake besede sta zaje-n.ala, ne da bi obrnila drug v dm-f;cga le z enim pogledom. — Noter. -— je rekel Bernard, — ne da bi se dvignil s svojega sedeža. Vstopil je neki tujec. Bil je fantastično opravljen, v cbleko starega Grka in njegove noge so t:ea!e v sandalih. Kljub temu pa }» bil videti zelo samozavesten ter giadko govoril. — Oprostite, da vas motim, a stvar je iz van r^d no nujna in važ-ra. Naša družba ni popolna. Iskali smo prostovoljec, da izpolnijo zbor ter predstavljajo narod, — vlf.oke, dobro rašeene možke, katerim se prilega grška noša. Dobili smo jih nekaj, kajti ljudje t ti naokrog so po navadi dobro raščeni. Sedaj rabimo le se enega nadaljnega, ki naj bi prevzel majhno ulogo. Pokazali so mi vašo hišo in prišel sem vas prosit, da se nam pridružite. Bernard Molčeči je vstal. — Kaj mi pripovedujete tnkaj o neki štrofi in antištrofi! Precej drzni ste, da vlomite na ta račin v mojo hišo. — Pravice umetnosti so svete, — je odvrnil mož, ne da bi izgubil pričujočnosti duha. Napravil je z roko mogočno kretnjo ter na-caljeval: — Cast in veselje je, katero vam ponujam. V veliko večji meri boste deležni užitka kot pa oni, ki kodo enostavno zrli na igro s svojih sedežev. Plačani boste mesto 0 a plačate sami in ničesar drugega vam ne bo treba storiti kot sle-oiti drugim. — Ti je zanimivo, — je zamr-raral Bernard, ki se je medtem pomiril. Njegova nečimurnost je prišla 1 a dan, ne da bi vedel za to. Videl je že samega sebe v gledališki Obleki, kot Grka k one junsike dobe. Občinstvo bo polnilo neizmerno areno. Obvl«dal bo ljudsko einošieo, polno pričakovanj« ii napetosti. Obenem pa se je spomnil tike ga užitka katerega bo delešen s tem da bo zopet enkrat ponižal Aiinette s tem da jo bo puatfl doma. Kaj so naše lastne slabe strasti in naše navadne želje vspričo velikega ritma, ki prihaja iz lire starih Helenov?! Potem ko je več kot enkrat smešil ženske je občutil Evropid nekega dne potrebo, da jih očisti pred svojimi lastnimi napadi. Spisal je dramo "Alce-stis" ter pokazal svetu, kako vzvišeno čudo ljubezni je mogoče najti v sren vsake ženske. Alce-stis umre mesto svojega moža. Žrtvuje se v namenu, da mu prihra-i:l smrtne muke. Pogovor med o-bema predno se ločita pa razburka vse globine morja, po kojega površini drsi naprej naše življenje. Bernard Molčeči je izprva prisluškoval, ne da bi kaj razumel. Precej tega, kar se je govorilo, je šlo preko njegovega raznmeva-r ja. Videl je le kretnje ter premikajočo se lepoto igralke, ki je igra la glavno ulogo. Srce pretresajoče besede so prihajale z njenih ustnic, a ona je sprejela ter si celo želela obžalovanja vredno usodo. Ali je mogoče, da se človeško Htje dvigne do takih višin uda-nostit Da, mogoče je. Vse v igri je bilo videti naravno, priprosto in potrebno. Ta ženska mora biti kot so vse ostale ženske. Pokazala se je vspričo udarcev nesreče kot vse druge, —one, ki so v resnici ljubile, ki ljubijo ali bi morale ljubiti. Velika ginjenost se je lotila moža, ki je prostovoljno sodeloval v zboru. Pozabil je slediti gibanjem zbora/Ostal je tam, pribit na mesto, ter plen misli, ki niso nikdar preje stopile v njegovo glavo. Zdelo se mu ;c kot da je bila neka koprena odstranjena z njegovih oči. Njesrovi tovariši so >ra morali potisniti s pozomiee, ko je bilo igre konec in ko je bilo treba iti domov. Ko je prišel domov, je našel Ali-r.ette, ko je ravno luščila grah. N jen nežni obraz je nosil običajni izraz resignacije. Dvignila je svoj pogled k njemu ter ga vprašala: — No, ali «i se zabaval T Zabaval? Ta beseda se je zdela Bernardu kot bogoskrunstvo. Zdelo se mu je, da je zapustil svetišče, kjer se mu je razgrnilo vse. kar je božanskega. Pokleknil je pred svojo ponižno ženico ter ji poljubil roke. — Alcestis, o moja Al cest is, — je mrmral. Od onega dne naprej je bil iz-premenjen človek. Postal je pozo-ten, ljubeč in eelo pokoren mož. Aiinette ni mogla razumeti te ne-i.adne izpremembe, a je bila 'silno vzradoft££na. Pogosto se ji je zdelo, da je še vedno stara dvajset let in da ji je bila kratka sreča onih aavnih dni vrnjena vsled nekega nepričakovanega čudeža. — Odkar je nastopil v gledišču, je izjavljala svojim znankam, — se je popolnoma izpremenil. Najbrž še vedno misli, da je eden stsrik Grkov in imenuje me Alcestis mesto Aiinette. Govori zelo pogosto in v vzneienih izrazih, — on, ki prejo pogosto ni skozi dneve izgovoril niti ene besedice. Mogoče, da mu je skočilo nekaj v gisvo, a takega ga imam rajše. Kadarkoli se je vrnila v hišo, je bila gotova, da bo deležna pozornosti od strani svojega moža, v tej ali oni obliki. SLOVENSKO AMER&J KOLEDAR V dobrih dveh tednih izide leto 1981". Cena ista kot laasko leto. Glede vsebine in s«nimivih slik bo ta izdaja presegla vse dosedanje. Politiko smo v tem Koledarju popolnoma opustili. Ljudje so informirani o političnih vprašanjih iz dnevnega časopisja. Pri čitanju teh sestavkov se bo po^al eitatelj v duhu mad rlflttt iskalce divjega sapada, spremljal bo slavne detektive pri rasrsieva-njn najbolj zapletenih krimizal-nik vprašanj ter stopal z znanstveniki po raznih nepreiskanih deželah ter se žnjimi vred čutil r.-iravnim pojavom. Čitateljem tudi naznanjamo, da bo imel v tem Koledarju svoj posebni oddelek stari znanec Peter Zgaga. D« on kremeni to pove, kar pove, je vsakemu znano. Precejšen del je posvečen tudi adravstvn, domu In gaspodarstvn. Kdor ga hoče prej imeti, ga mora prej naročiti. Tiskali g« bomo le omejeno število. Torej hitra na delo, da na bosta kres Koledarja. Naročila sprejema že sedaj: fflovenie Publishing Company, *2 Cortlandt St., New York, K. Y. r.v-i.' •.VS^ Nasprotni dokaz. V moonshine okrajih, kjer izgleda žganje kot voda in kjer ga pijejo kot vodo, je najti čudne pojme glede tega, kaj je pravzaprav pijanost. V neki vasi je neke nedelje popoldne ležal človek v žgočem solncu sredi ceste in poleg njega je ležala prazna steklenica.« — Pijan je, zaprite ga, — je rekel šerif. Neka ženska pa je hitro posegla vmes. — Ne, on ni pijan, — je rekla — Ravnokar sem ga videl«, kako je migal s prsti. V staro domovino FVank Tadejevič iz Holmes. Wyo., v Delnice. V jok osi a v Tomič iz Holmes. Wyo., v Delnice. Anton Sopotnik iz ClesreLandv; Ohio, v Zagorje ob Savi. Jožef Vidic iz Sheboygan, "Wis, v Višnjo Goro. Jožef Žužej iz Pittsburgh, P«.: v Zagreti. Alfonz Vo j vodič iz Cleveland. Ohio, v Zagreb. Alojzij Omahen iz Cleveland. Ohio, v Št. Vid pri Zatični. Gregor Žukovec iz Cleveland, Ohio, v Dobrniče. Dominik Hribar in sin iz Cleveland, Ohio, v Krko. Alojzija Pakiž in sin iz Cleveland, Ohio, v Mokronog. Prank Oselj iz Heroin ie, Pa., v Trboje. Pavel Kavčič n Option, Pa., v Škof jo Loko. Anton Jurear in žena iz Cleveland. Ohio, v Cerknico. Jodef Brecelnik iz ftt. Cloud. Minn., v Dravi je. John Sajn iz Verona, Pa., v Prem. Gregor Cirinski iz Pittsburgh. Pa., v Kostanjevico. Jakob Maliiar iz Hazard, Ky.. v f'abar. Frank Renko iz Hazard, Ky.. v Vrbosko. Antonija Schaberl iz St. Johns-ville, N. Y., v Ptuj. ^ Frank Kocjan i z Joliet, 111., v Črnomelj. Gašper Dolinar iz Chicago. HI., v Kranj. Spiro Antouovie iz St. Louis. Mo., v Beograd. Petar Dimovič iz St. Loi*i«. Mo.. v Beograd. Tomo Krnljae iz Boise, Idaho, v Mrkopae. Nikola Besič iz San Franeinco. Cal., v Liko. Ivan Zbašnik iz Hazard, Ky., v Pokupsko. Rada bi iz.vedela. kje se nahaja moj brat FRANK MRAMOR. jaz. njegova sestra Jožefa Mra-mor, doma iz Zahriba pri Svetem, Vidu. Prosim eeiijtjie rojake. ako kdo ve za njeeov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi svoji sedaj 01110-ženi sestri: Mrs. Josephine Tavželj. R. D. 2, Hollidavsbunr, Pa. (10-11—12) Iščem svojega brata JOHNA GA-SPERLIN, ki je nazadnje bival na Ely, Minn., doma iz Gornjega Brinka št. 8S, pošta Cerklje na Gorenjskem. Kdor bi vedel zanj, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov, ali pa se naj sani javi. — Frank Gašperlin, 185« Myrtle Ave., Brooklyn, N. Y. Slabi moški in ženske Oni. ki to slaesa zdravja. potrti. obupani, ne morejo delati. n«» morejo spati. Jiimajr volje ali veselili ii\- Ijeri jji naj vzamejo čudovito zdravil«', N*upa-Ti>ne imenovano. Xuga-Tone va» napravi jakim, sdrmvim in močnim. Iz vašepa sistema izžene strupe ter vas napravi, da Tutite k>.t mladi možki aH mlada ienuka. N ura-Tone vam da dob-r tek. je tlober z.1 £eI<«lCiie bolezni, z. -prtje, pline v iel«»liu in «"r< esju. izpe- a vanje. Xelodt'ne bolezni, kis»-l žetode/-. zjr>*-<». V'\fr Mjiivaaj«, nlab ukua v O* t iti. [•'»krit jezik, izgubo «?i-ržij.- in volje ler i>odobne l>o|ezni. Izreiite to notico, pojdi t e v katerokoli d-bro lekarno. dobite steklenico XuK-t-Tone in e« jemljite par dni. «"*e ne b«>*te popolnoma zadovoljni z u*i>ehi. vrnite ostanek steklenice lekarnarju ter dobite sv«J denar nazaj. Druggist: You can get Nuga-Tone from ymttr jobber o- from the National Laboratory. 537 Sr. Dearborn St., Chicago. Absolutely guaranteed. Retail price 11.Oft. (Ad.) Novi ceniki! za moške in ienske vre, verižice, priveske, prstane in vso drugo zlatnino so gotovi. Pišite dopisnico, in mi vam poSljemo novi cenik brerpla-čno, da si lahko nabavite, kar želite za božične praznike Cene nil je kot drugje. Ivan Pajk 24 Mam SL Conemaugh, Pa. Po tvrdki Itak 8ak>ir so odprto. vali sledeči potniki v staro do-moviao: S parnikom "La Savoie" (Freneh. Line) dne 27. novembra: Alojzij Vehovec iz New Yorka v Trzin. Matevž Pivk iz Washington, Pa., v fckofjo Loko. S parnikom "France" (FVetieh Line) dne S. decembra: - ! An t. Znidamič- iz Akron, Ohio, Mali Kamen. Ciril Fischer iz Elmhurst, I1L, (Jorieo. Frank Berus is Canonsburg, Pa., v Daljni Vrh. " •Josip Kozine iz Mingo Junction, Ohio, v Kntko. Frank Debevc iz Mingo June t i on, Ohio, na Vrhniko. S parnikom "Argentina" (Cosulich Ione) .dne A decembra: iz Tacoma iz Mabton iz Mabton, Na dan predno se je poročila, je prišla stara črnka k sVbji gospodinji ter ji izročila svoje prihranke, da jih veruje. — Zakaj pa naj jih spravim jar T Jez sem mislila, da ee hoeeš rtlA~ v So&ik. poročiti t — je rekla ogspodinja. Kate Fafc is Indiana Harbor, — Di, tako je, ali pa mogoče jnr. Solar U naj-■Urtjil alorenakl Mdrarnik. Spac-ia- B"« v Plttabarshn. kl lu 2ft-letno »nUMo v BdrmrU* sin rl mdrmTl tmm m*. kl mm u teS * ErUch. Cm Intt* moaoU* all n__ Cke po tekfa v srta. UNteoJ* bol^Mn« * koflUb. urldlt. la iatt«tS yn bom kri. N« BtkaJU, k«r ta b* r— moSko bolowei aSrmvte 90 m- naotodi. Kmkor Wtro op«tu • sraaahiOo adrmrj*. mm čmkml tm. trnmrmt prtdlto la las vaa am. bon taklino. arboCica. SkroOt la dnin kotno kolowil. U tmatt •to km. wftifta v mi dan od a or* v potu* od a >: ob nodoUak « '.V^jkV^lkV^ ssacsssiffiss T ZAKAJ BI NAJ PIL NA BOŽiČ VODO? ID fMdtjaao SUHO GROZDJE po znižani ceni. Blato tmm Impart. W0 tona sa S1SJS I Barbers kalifornijski 100 funt. $27.00 Mala Imo ka|lfor. lOO funt. ss SiaOO t Muškat (zvan. močan 100 funt. $22.00 fandst kaftf. ISO tona sa StS.OO Subo «a*»lje 100 funtov ss Foatbne cene na debelo. tndl vsakovrstne grocer l Je. z naročilom polljito Ordor In oatalo plaCste ko dobtta. M T JI. CALIFORNIA OSAPE CO. NEW YORK, N. V.. $V4j00 __^__- ■■•:_ GLAS NABODA, 10. DEC. 1920 43 (Nadaljevanje.) Sedemdeseto poglavje. Marki ga je opozoril na neki fevdalni klub, v kolikor wore biti pač v Atenah o tem goyora. Tudi je s>e tam izvrstno. Baron je bil zadovoljen z vsem. Ni*o bili tako nespretni, ti gospodje s skrajne levice, kot je to koro brez misli je pregledal novice, katere so j rinesli listi. Naenkut pa je njegove oko obtičalo na novici r velikim naslovom. Se vedno ne v polni zavesti tega, kar je notica vsebovala je čital še enkrat. Ali je bil to slab dovtip kakega reporterja, kar je stalo tukaj? — Včeraj je bil izvanredni poslanik kot pooblaščeni minister ^nplije sprejet od kralja v svečani avdijenci. Kot se glasi, jc avdi-jenca trajala več kot t no uro. Gotovo je upravičeno domnevanje, da 1 odo v doglednem času padle važn > mednarodne odločitve, ki se tičijo Grške in naše same. Ne le iz tega vzroka, lemveč tudi iz oseb nih simpatij do poslanika ga srčno pozdravljamo v svoji sredi. Prvikrat v svojem življenju je postal baron v resnici bled od strahu. Prvikrat tnu je prišlo na misel, da so skrivnostni dogodki zadnjega časa lahko v stiku med seboj. Pričel je spoznavati možnost, da to ni bil slučaj, temveč udarec, katerega se je izvedlo iz zasede proti njemu. Voz se je ustavil pred palačo poslanika. Baron je skočil ven ter pohitel po stopnjicah navzgor. Zahteval je, naj ^a takoj odvedejo k j oslaniku. Poslanik pa je bil ravno zaposlen ter ni mogel z nikomur govorit). Posvetoval te je ravno z baronom Murphv-jem. — Ali ste blazni* — je zakričal baron na služabnika. — Baron Murphy sem jaz. <* c se imenuje človek, ki je notri, barona Murv h v ja. potem je slepar in lopov. Takoj sporočite g^rspodu poslaniku, kar sem vam rekel. — Nemogoče, — je rekel služabnik. — Imam najstrožja povelja. Tedaj pa je prijel barona brezmejen srd. Ravno je hotel potiš r.iti služabnika na st*-an ter udreti na svojo lastno pest, ko se je pokazal pri vratih neki mlad atašrj, ki je po*ta! p«»zoren vsled kravata. Bil je tako dobro vzgojen, da ni prekinil 1 »arona. Ko pa je Murphy končal: >— Moje povvrilne listine se nahajajo ;ukaj pri poslaništvu Minister mi je dal j.itmeno navodilo, naj jih dvignem tukaj. — te-pal veter in začel je naletavati snep. Anka je pogledala zdaj-zdaj skoz okno, a pri srcu ji je postalo tesno in nemirno. Če me-tež postane hujši, kako bo hodila domov? Težko ji je leglo na misli, • da je odgovarjala otrokoma raz-Jtreseno. dostikrat šele na opeto- . ivano vprašanje, ali pa jima je od-od vas zadoščenja l — Vi ste blazni, — je kričal. — Zahtevam od vas zadoščenja i „ovoriia narobe, in sieer takoj. Opoldne je prišel sestričin mož. — S sleparjem «e ne bi jem, — je rekel eden izmed mladih go- ob vratih si je otresel suknjo, spodov. — Pretepajte se z ljudmi vaše vrste. | precej mu jo je pobelilo od urada Tedaj pa je uvedel, baron, da nima tam ničesar iskati in da do doma. ima posla z domenjeno lopovščino Bila je zopet nevidna roka iz teme, ki se je iztegnila proti njemu in katere ni mogel prijeti. — i$e še vidimo, — je zamrmral. Ponosno se je vzravnal ter odšel skozi vra*a. Na ulii-i pa so aretirali, kakorhitro je stopil iz hiše. • Ml* on K«v4np/ » (Nadaljevanje.) Na cesti so postajale vrane. Razbrskavale so odpadke, iščoč si "Zdaj pa le takoj k mizi. da se Anka ne zamudi predolgo", je priganjala Tončka. Pogledala je skoz okno. in kakor tajna skrb ji je zatrepetajo v očeh... '* Morda bo vedno hujše." "Prinesi vina!" je menil soprog.. "To Anko ogreje in okrepča, da bo lažje stopala." Mož Tončk in je nalival. Popol-rzasledoval kdo, jo preganjal, in bi dne ni imel službe, zato je bil domu ušla in bi pritUa v varno za- bre volje. Spil je nekoliko kožar- Na sveti post. FRANK S A K a E R 82 Cortandt at.. New York French Line! COMMtHIE 8EHEMLE THARSATURTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LA TOURAINE . LA SAVOfE ... ROCHAMBEAU LA LORRAINE LA TOURAINE . 21. decembra . 23. decembra 4j januarja 1 6. Januarja ; 15. januarja cev nagloma. drugega za drugim: hrane. Dvi^le so se šele, ko jim tik 23 izdihnilo v. vino ga je ogrelo, m mehko m je prišla na dva koraka blizu. Za- Je napol bolno, na- praznično mu je postalo pri srcu krakale so s hripavimi jezno, kakor bi bilo gozdu zal že je eut.l nežnost in rado* poletele malo v stran, a z lenim in>da e "P"** Je m obdržal svetega večera Smejal se je do- malomarnim vzletom; takoj *a v sebu A komaj Je sUsala ** t0,b™anje' ni ** ",enila zanj" Blla JC ; posam^ aJi v gručah vesta.*' — Otroka sta se vznemi-bel, santa neizmerna množica bo- ^ se ^eali iz mesta. Najbrž so rila. in mati ju je morala tolažiti, zicnih drevesc... Anki se je xa- vozni jn nn^Hi v mesto božičnih Oče pa se je smehljal zadovoljno, zdelo ko ga je gledala pred seboj, | drevesc jabolk. orehov; v mestu pil in nalival Anki... "Pij. An-da plava nad njim in v njem ne- pa ^ nakupi]i raznih potrebščin ka, boš lažje šla. Pot je dolga, in kaj čudežnega — kakor bi se ople- za prazniUe. daril za deeo, piško-'zima je. da človeka stresa še v za-tal vseh teh nepreatetih dreves m tov pečenega, poarebrenega in kurjeni sobi." FRANCE .................. 20. januarja POSEBNA VOŽNJA NA&AVNOST DO HAMBUSOA NIAGARA ................ 5. januarja Hitri parnikl a fttirlmi In dvema vijakoma.; poseben zastopnik Jugoslovanske vlade ho ' pričakal potnike ob prihodu naiih par. nikev v Mavru ter Jih točno odpremII. ! kamor so namenjeni. Parnikl Francoske 4rte so tranaportlrall , tekom vojne na tisoče Čehoalovaiklb vo- ' lakov brez vse neprllike. a«»o»awiiiiiiiiiiiiiiii»iimii»' Gosulich črta Clrcktn« potovanje v DobranK: (Cr.to«) ta Trst. PRES. WILSON 11 (Wrmbra KfXVEDERE 15. januarja ARGENTINA 29. januarja Potom listkov, izdanih za vee kraje v Juooetavlji In 8rM,l. RazkoAne ufiwdnosti prvega, druee. aa In tretjefia razreda. Potniki tr^tieoa razreda doMvalo brezplačne vino. PHELPS BROTHERS. & P»Menj«r Department 4 Wert Street Sew Tart iiium.;immiiiiiiiiiiinniiiniHiTiT»fc Za iifkarte In cene vprai*Jte v DRU2BINI PISARNI, 19 Stati St., «.t. .ali pa pri lokalnih agentih. LLOYD SABAUDO 3 S»it« Street Na»Tr«k| Prihodnji oduluTJe iz N. T. mi nT* m Z vijuka. BE O* ITALIA — SO. dec. PESARO — 8. Jan. tadtjajo se d'rek till vozni Uatkl Oo Tllt fflovnlb meat v JturoalavUL Brezplačno vino potnikom t. rmarete. igsa ^ (asa asa ^ msa 5S3 ^ ffiS) 8531 KSa drevesc tih sen. O nečem neizrek- raznobarvnega papirja za jaslice 1 ji vo lepem je moral sanjati ves m drupih malenkosti Ena je bila. ko so vstali. Anka je bila vznemirjena, mudilo se obširni lea, ker se je zdelo, da sej je p<>starno ženico in m ji je. ne upa mu ganiti, niti dihniti ne/jj pridružila. Starka ji je pove-l "Bog vama povrni! A dolj?« kakor bi sanjal neizmernim čude- dala, da gre obkkat hčerko, ki je sem se za«*dela." ženi svete noči naproti. |že |eto ^ni v službi v mestu. To-| 44En hipec že počakaj, Anka Stopila je vanj, in izpreletelo žila je, da je utrujena — od doma takoj ti prinesem obleko. Potem jo je čudno. Tako resno in tako je odšla že v mraku. Tudi Slani- pa kar greš-*' tesno ji je postalo pri srcu in v čevka j© začutila utrujenost —J Tončka je poiskala v naglici mislih, kakor bi vstopila ob večer-potetiri ure je že hodila. obleko in nekaj starih igrač nem mraku v velikansko cerkev,| &ii sta skupaj, ob enajstih sta Igrače so položili v košarico na in bi se zaprla vrata hipoma za prišli v mesto... 44 Vsaj ob pol- dno, na vrh so djali obleke, koli-njo, in bi bila sama v dremajočem,'eni odidem iz mesta in okoli šti-jkor je je šlo vanjo; ostalo so po-skrivnosti polnem svetišču. Ali rih sem doma" — je premišljala vezali v culico. kakor bi zašla na neizmerno po-'Anka Slaničeva, ko se je poslovila j 4 4 Bog vama poplačaj! In vesele kopališče: vsenaokoli, kamor po- od starke sopotnice in je šla iskat in srečne praznike vam daj vsem gleda oko, grobovi, tihi, mirni, stanovanja sestričmega. skupaj." ogrnjeni z belim mrtvaškim pr-J Našla ga je kmalu. Tončka jo 44Srečno hodi. Anka. In o pri-torn. Nad vsakim sanja cipresa, je sprejela prijazno in prisrčno, liki pridi spet kaj." kakor jih sanja četverica na do- Mož je bil še v pisarni. 44Ob dva- 4'Pridem. Z Bogom!" mačem pokopališču ob kapelici,'najstih se vrne, in gremo takoj kjer počivajo fare dušni pastirji, k obedu. Do tedaj se malo odpo-vse tihe. mirne, kakor brez živi je-, čiješ, Anka. Po obedu ti poiščem nja. vse ogmjen** istotako kakor obleko in druge malenkosti, in grobmi z belim mrtvaškim prtom.'g"* počasi spet proti domu.** Vse je tiho naokoli, vse mrtvo,! "A potemtakem bom P^'\jHollkUvsW*, P le pod njeno nogo škriplje zmrzla! N« Anka. In saj stopi* zemlja, in zdajzdaj zavzdihne kje lahko potem malo hitreje/* I Cunard Line Parnik "Pannonia" odpluje 22. januarja v Dubrovnik in Trst. Cena za tretji razred..............................$125.00 in $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je lokalni Cunard a^ent. Pojdite k njemu. (Pride ie.) za delati dan. — lokse. Plača $6.00 na MeKelvev Brothers. ob potu... zavzdihne, zaječi, za-J Slaničevka se je čutila utruje-plaka. a utihne takoj spet. kakor™«, »to ji je bilo prijetno, ko je bi se prestrašilo, da je motilo »dla in ni se branila, da ostane skrivnostni mir mrtvih in -sveti- P" obedu. Tudi gorkota v sobi ji ško tišino. I J« dela dobro... •"Kar sedela bi poglavje. Stopala je naglo, kakor bi jo »»kaj * — ji je šinilo v glavo. A plaši! neizmerni les s svojim po- domislila se je doma, otrok. Id Četrt ure pozneje je vtopil gospod Ferguson na dostojanstvenjkopališkim mirom in molkom... m Pogledujejo pri oknu, Tu pat am so se povešale tenke ve- »""J * vrne. In daleč od nje način iz pri%atne sobe poslanika. Stari služabnik mu je dal palico in klobuk ter mu pri tem rekel zaupno: — Ravnokar smo imeli tukaj majhen nastop. Prišel je neki Člo-\ek, ki se je izdajal za barona Murphv-ja, za eksceleneo samo. Ferguson je dostojanstveno pokimal in služabnik mu je odprl vrata. Ferguson je prišel še medtem, ko je šel pa stopnjicah navzdol, do prepričanja, da ima le še nekaj ur časa. Njegov sklep je bil napravljen v enem tre»iutku. Pri politični policiji so barona Murphy-ja hladno odslovili. Ni-kakih dokumentov ni imel, da dokaže to, kar je trdil. Da, se več. Dali so mu celo nasvet, da Čimpreje mogoče otrese s svojih čevljev prah Aten, če si hoč.» prihraniti nadaljne zadrege. Od diplomatične-ga zbora v glavnem mestu ga žalibog nikdo ni osebno poznal. Kljub temu pa ni niti izdaleka mislil na to, da bi vrgel puško v koruzo. Brzojavke, katere je poslal ministru in tudi v Pariz, bodo v teku par ur dovedle do razkrinkanja sleparja, ki se je poslužil njegovega imena. Med tem pa mu ni preostajalo nič drugega kot čakati. Ko je pozneje, ves razdvojen, sedel samotno v neki kavarni, je prosil neki odlično izgledajoč gospod, če sme prisesti k njegovi misL Tujce se je predstavil kot marki di Valle-Condino. ~ Muryhy je bil razveseljen. Poznal je družino po imenu. P«l« j* »»» prvih t Italiji. je. obtežene od ivja, globoko dol ** od bežala lepa misel, da bi kar na stezo. Anki se je zazdelo, da ji »^rt« in sedela na mehkem stolu hočejo zapreti pot, jo objeti, jo v topli sobi. Naglo jo je zapustila obdržati pri sebi — v širnem, ti- in je odbežala daleč od nje. hem gozdu. | Ozrla se je po sobi in je začu- Sklonila je glavo in je poq»e- tila» kako prijetno je v tem domu. žila korake. A dasi je sklanjala ni tiste osamelosti, ki se je glavo globoko, se je zadela ven-fnaselila v njen dom, kar ji je u-dar zdajpazdaj kje ob vejo — iv- mrl mož. In tiste revščine ni, ka-je se je sesulo z veje na po«t, tudi kor v njeni koei, in ne stistih nanjo jo padlo in v košarico ji je mučnih skrfci, ki hodijo po sobi zdrsnilo. Iztreela ga je, da se ji P" d