Seznam predavanj
na
univerzi kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev
v Ljubljani za letni semester 1920.
Inskripcija traja od 6. do 17. aprila 1920.
V	Ljubljani.
Založila univerza. — Natisnila Delniška tiskarna, d. d.
1920.
Univ. Prof. Dr. Gregor Krek LJUBLJAMÄ
f
Seznam predavanj
na
univerzi kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev
v Ljubljani za letni semester 1920.
Inskripcija traja od 6. do 17. aprila 1920.
V	Ljubljani.
Založila univerza. — Natisnila Delniška tiskarna, d. d.
1920.
Univ. Prof. Dr. Gregor Krek LJUBLJANA
Navodilo za inskripcijo na univerzi Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
Za redne slušatelje univerze se sprejemajo oni dijaki, ki se izkažejo z izpričevalom o položenem zrelostnem izpitu na srednjih šolah (gimnazija, realna gimnazija, realka). Reden slušatelj juridične fakultete more postati samo absolvent gimnazije. (Člen 2. Uredbe Jurid. Fakultete.)
Za izrednega slušatelja se more vpisati oseba, ki je dovršila kako strokovno srednjo šolo ali najmanj šest razredov srednje šole (gimnazija, realna gimnazija, realka). Izredni slušatelj riima pravice do polaganja izpitov.
Slušatelji, ki so prej obiskovali kako tujo univerzo, se morejo vpisati, ako imajo izpričevalo o položenem zrelostnem izpitu. Fakultetni Svet odloči, ali se jim všteje kak prejšnji semester.
Redni slušatelji, ki na novo vstopijo, se morajo najprej predstaviti dekanu dotične fakultete, na kateri se nameravajo inskribirati. Dekanu predlože zrelostno izpričevalo, oziroma oni, ki so bili'prejšnji semester na kaki drugi univerzi, odhodno izpričevalo dotične univerze, na kar iim potrdi dekan, ako so izpolnjeni vsi pogoji za inskripcijo, provizorični sprejemni lisi.*
Nato izpolni slušatelj osebni izkaz in vpiše v indeks vsa predavanja, ki jih želi poslušati, in vse vaje, katerih se hoče udeleževati. Pri tem mora paziti na to, da vpiše predpisani minimum tedenskih ur (12) — ure vaj pri tem niso vštete — in da tekom osmih (pri medicincih desetih) semestrov vpiše vsa po uredbi svoje fakultete potrebna predavanja in vaje. Za vsako predavanje (vajo) izpolni še posebe belo zglasnico. Ko je vse to izpolnil, gre v univerzitetno pisarno, ki ga na podlagi potrjenega provizoričnega sprejemnega lista in pravilno izpolnjenega osebnega izkaza, indeksa in zglasnic vpiše v matrike. V pisarni se odvzame osebni izkaz, slušatelj prejme dijaško izkaznico in plača 4 K imatrikulačne pristojbine. Pri početnih predavanjih potrdijo predmetni profesorji v indeksu vpisana predavanja in vaje in sprejmejo cd slušateljev zglasnice za svoja predavanja in vaje.
Za izredne slušatelje velja isto postopanje, samo da nimajo indeksa, ampak zglasilno polo in rdečkaste zglasnice; izredni slušatelj ne more biti imatrikuliran in ne more polagati izpitov.
Ako je kak slušatelj zamudil redni rok, mora vložiti prošnjo na Univerzitetni Svet za dovoljenje naknadne inskripcije, ki se mora izvršiti v treh dneh.
* Potrebne tiskovine kupi slušatelj pri hišniku in jih mora izpolniti v posameznih rubrikah sam.
Imatrikulacija na kaki fakulteti velja za redne slušatelje toliko časa. dokler slušatelj študijev na univerzi ne opusti ali ne prestopi na kako drugo fakulteto iste univerze ali na kako drugo univerzo; v zadnjem slučaju mora oddati dijaško izkaznico in si preskrbeti odhodno izpričevalo. Ako prekine slušatelj študije za daljšo dobo kot en semester, izgubi imatrikulacija svojo veljavnost.
Slušatelj ne sme ne v indeksu, ne v dijaški izkaznici ničesar sam izpremeiiiti; vsako potrebno izpremembo izvrši univerzitetna pisarna.
Univerzitetni slušatelji morajo redno hoditi k vsem vpisanim predavanjem in vajam. Redno pohajanje vpisanih predavanj in vaj potrjujejo profesorji s svojim podpisom v indeksu slušateljev na koncu semestra. (Predavanja, ki nimajo takega potrdila dotičnega profesorja, se smatrajo, kakor da niso vpisana.) Nato prinesejo slušatelji indekse k dekanu, ki s svojim podpisom in s fakultetnim pečatom potrdi dotični semester za veljaven, ako je v njem od strani učnih moči potrjeno slušatelja redno obiskovanje najmanj za toliko ur, kolikor jih je za dotično fakulteto predpisanih, drugače dostavi kratko pripombo in anulira semester.
Sprejelo v seji Univerzitetnega Sveta v Ljubljani,
dne 10. oktobra 1919.
/. Plemelj 1. r.
t. č. rektor.
Akademične oblasti.
Rektorat univerze kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani (deželni dvorec, I. nadstr., soba št. 78, 79); rektor: prof. dr. Josip Plemelj; prorektor: prof. dr. Rikard Zupančič.
Univerzitetni Svet (deželni dvorec, II. nadstr., soba št. 100); predsednik: rektor prof .dr. Josip Plemelj; podpredsednik: prorektor prof. dr. Rikard Zupančič; poslovodja: prof. dr. Franc Ramovš; člani: vsi redni profesorji.
Univerzitetna uprava; člani: rektor in vsi dekani.
Dekanat juridične fakultete (deželni dvorec, II. nadstr., soba št. 135); dekan: prof. dr. Leonid Pitamic; prodekan: prof. dr. Gregor Krek.
Dekanat filozofske fakultete (deželni dvorec, II. nadstr., soba št. 127); dekan: prof. dr. Rajko Nahtigal; prodekan: prof. dr. Ivan Prijatelj.
Dekanat tehniške fakultete (deželni dvorec, II. nadstr., soba št. 131); dekan: prof. dr. Karel Hinterlechner; prodekan: prof. dr. Maks Samec.
Dekanat medicinske fakultete (deželni dvorec, II. nadstr., soba št. 132); dekan: prof. dr. Aljred Serko; prodekan: prof. dr. Albert Botteri.
Dekanat teološke fakultete (semenišče); dekan: prof. dr. Franc Uše-ničnik; prodekan: prof. dr. Ivan Zore.
Univerzitetno razsodišče; člani: prof. dr. Leonid Pitamic, profesor dr. Milan Vidmar in prof. dr. Ivan Zore.
Seznam predavanj.
I. Juridična fakulteta.
Red. prof. dr. Anton Skurnovič. Institucije rimskega prava, 6 tedenskih ur.
Izred. prof. dr. Rado Kušej: Katoliško cerkveno pravo, 4 tedenske ure.
Obrisi cerkveno-pravne zgodovine, 2 tedenski uri.
Hon. prof. dr. Janko Polec: Zgodovinski razvoj sedanjega javnega in privatnega prava, 4 tedenske ure. '
Red. prof. dr. Gregor Krek: Obče državljansko pravo, 9 tedenskih ur.
Hon. nast. tir. Stanko Lapajne: Meddržavno zasebno in kazensko pravo s posebnim ozirom na medpokrajinsko pravo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, 2 tedenski uri.
Hon. prof. dvomosodni svetnik dr. Milan Škerlj: Trgovsko in menjično pravo, 3 tedenske ure.
Red. prof. dr. Anton Skumovič: Civilno-sodno postopanje, 6 tedenskih ur.
Red. prof. dr. Leonid Pitamic: Osnovna načela ustavo-pravne vede, 4 tedenske ure.
Splošna načela upravnega prava, 2 tedenski uri.
Hon. nast. direktor dr. Bogomil Senekovič: Obrtno pravo, 2 tedenski uri.
Hon. nast. okrajni glavar dr. Henrik Steska: Občinsko pravo, 2 tedenski uri.
Red. prof. dr. Bogomil Vošnjak: Uvod v jugoslovansko javno pravo, 4 tedenske ure.
Red. prof. dr. Ivan Žolger: naznani pozneje.
* * *
Čas in kraj predavanj se naznani kesneje na črni deski juri-dičnega dekanata, istotako tudi še predavanja na drugih, sedaj še ne zasedenih stolicah.
Filozofija.
Izred. prof. dr. Karel Ozvald: Vzgojeslovna psihologija, 4 tedenske ure.
Sodobna vprašanja izobrazbe, 1 tedenska ura.
Pedagogični seminar (samo za slušatelje glavnega predavanja), 2 tedenski uri.
Čas in kraj se določi pozneje.
Kot izredno predavanje:
Dr. Franc Weber, priv. doc. zagrebške univerze: Analitična psihologija, 3 tedenske ure.
Interpretacija in diskusija o delu „John Locke, An essay con-ceming human understanding“ (o človeškem razumu), 2 tedenski uri.
Čas in kraj po dogovoru.
Matematika.
Red. prof. dr. Josip Plemelj: Infinitezimalni račun (nadaljevanje), 4 tedenske ure: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 9.—10., obrtna šola, II. nadstr., soba št. 5.
Vaje v infinitezimalnem računu, 3 tedenske ure. ponedeljek, torek, petek od 10.—11., istotam.
Matematični seminar za filozofe, 2 tedenski uri. Čas in kraj se določi pozneje.
Red prof. dr. Rikard Zupančičr Diferencijalne jednačbe in uporabna matematika, 4 tedenske ure: torek, sreda, četrtek, petek od 9.—10., obrtna šola, soba št. 3.
Vaje iz diferencialnih jednačb in uporabne matematike, 3 tedenske ure: sreda od 10,—11., petek od 10,—12., istotam.
Algebrajična geometrija (za filozofe), 2 tedenski uri : torek od 11.—12., četrtek od 10.—11., obrtna šola, soba št. 6.
Kemija.
Red. prof. dr. Maks Samec. Anorganska in organska kemija, 5 tedenskih ur: torek, četrtek, petek od 12.—V2I4., kemična predavalnica na državni realki.
Vaje v kvalitativni analizi (za tehnike in filozofe), 20 tedenskih ur; ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek od 9.—13. in od 14.—17.; začetniški laboratorij pri kemičnem inštitutu (realčno poslopje).
Hon. nast. dr. Marij Rebek: Kvalitativna in kvantitativna kemična analiza, 3 tedenske ure, kemična predavalnica na državni realki. Čas po dogovoru.
Mineralogija in petrografija.
Red. prof. dr. Karel Hinterlechner: Mineralogija, 11. del, 3 tedenske ure: ponedeljek, sreda od 17.—18., četrtek od 18.—19., geometrijska risalnica na državni realki.
Vaje iz mineralogije (po možnosti), 2 tedenski uri: sreda od
15.—16.; kraj se naznani pozneje.
Petrografija, II.del, 2 tedenski uri: torek, petek od 16.—17., obrtna šola, soba št. 5.
Vaje iz petrografije (po možnosti), 1 tedenska ura; čas in kraj po dogovoru.
Botanika.
Red. prof. dr. Franc Jesenko: Občna botanika (anatomija rastlin), 3 tedenske ure: petek, sobota od 11.—Mrl3.; kraj se naznani kesneje.
Vaje v botaničnem inštitutu, 3 tedenske ure: petek popoldne; določitev ur in kraja se naznani kesneje.
Zoologija.
Izred. prof. dr. Jovan Hadži: Uvod v zoologijo, 5 tedenskih ur.
Vaje v zoološkem inštitutu (za začetnike), 4 tedenske ure.
Uvajanje v znanstveno delo v zoološkem inštitutu, celodnevno, vsaki dan.
čas in kraj se določi kesneje.
Zgodovina.
Izred. prof. dr. Ljudmil Hauptmann: Občna zgodovina srednjega veka za preseljevanja narodov, 5 tedenskih ur: ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek od S,—9., deželni dvorec, I. nadstr., soba št. 77.
Grško-perzijski boji do bitke pri Platejali, 1 tedenska ura: ponedeljek od 16,— 17., istotam.
Historični seminar: Jordanes, de origine actibusque Getarum. 2 tedenski uri: sreda od 9.—11.; kraj se določi pozneje.
Jezikoslovje.
a) Slovanska filologija.
Red. prof. dr. Rajko Nahtigal: Starocerkvenoslovanski jezik (nadaljevanje), 3 tedenske ure: ponedeljek, sreda, petek od 10.—11., deželni dvorec, l.nadstr., soba št. 77.
Izbrana poglavja iz zgodovine slovanske filologije (nadaljevanje), 2 tedenski uri: ponedeljek od 16.—18., istotam.
Seminar: Starocerkvenoslovanske vaje, 2 tedenski uri: petek od
16.—18., v seminarju za slovansko filologijo.
Red. prof. dr. Ivan Prijatelj. Slovenska literatura v dobi „staro-slovenstva“, 3 tedenske ure. ponedeljek, četrtek od 15.—Ul7., deželni dvorec, l.nadstr., soba št. 77.
Ruski realizem štiridesetletnikov (nadaljevanje), 2 tedenski uri: sobota od 9.—11., istotam.
Seminar: Literarno-zgodovinske vaje iz dobe „staroslovenstva“,
2	tedenski uri: torek od 15.—i 7. v seminarju za slovansko filologijo.
Red. prof. dr. franc Ramovš: Historična gramatika slovenskega jezika. I. Glasoslovje (nadaljevanje), 4 tedenske ure: ponedeljek,' torek, sreda, četrtek od 9.—10., deželni dvorec, l.nadstr., soba št. 77.
Uvod v fonetiko, 2 tedenski uri: četrtek od 16,—18., istotam.
h) Klasična filologija.
Hon. prof.dr. Ivan Lunjak, bivši profesor na univerzi v Odesi: Zgodovina rimske literature (nadaljevanje), 3 tedenske ure: ponedeljek, sreda, petek od 8.-9., deželni dvorec, il.nadstr, soba št. 128.
Grška elegija (nadaljevanje), 2 tedenski uri: torek, četrtek od
8.—9., istotam.
Seminar: Interpretacija eklog Vergilija (nadaljevanje), 2 tedenski uri: sobota od 7.—9., istotam.
Hon. nast. dr. Josip Pipenbacher: Vaje v latinskem proseminarju,
2	tedenski uri: petek od 14.—16.,.na I. državni gimnaziji.
Hon. nast. dr. Josip Debevec: Grški proseminar: vaje v grški slovnici, 2 tedenski uri: petek od 16.—18., na I.državni gimnaziji.
c) Germanska filologija.
Doc. dr. Jakob Kelemina: Historična gramatika nemškega jezika, 5 tedenskih ur.
Seminar. Interpretacija izbranih beril iz W. Braune, Althochdeutsches Lesebuch, 2 tedenski uri; čas in kraj se določi pozneje.
c) Primerjajoče jezikoslovje.
Red. prof. dr. Franc Ramovš: Glavni obrisi primerjalne gramatike s posebnim ozirom na grščino in latinščino. l.Vokalizem (nadaljevanje), 2 tedenski uri sreda od 15.—17., deželni dvorec,
l.nadstr., soba št. 77.
Vaje v primerjalnem indoevropskem jezikoslovju na podlagi starolatinskih napisov, 2 tedenski uri: torek od 17.—19., istotam.
Zgodovina umetnosti.
Doc. dr. Izidor Cankar: Zgodovina starokrščanske umetnosti,
3	tedenske ure.
Notranji pogoji umetnostne oblike (teoretski kurz), 1 tedenska ura.
Seminar. Umetnostno-zgodovinske vaje, 2 tedenski uri.
Čas in kraj se določi pozneje.
Razno.
Hon. nast. dr. Josip Pipenbacher: Latinski kurz za absolvente realk, 6 tedenskih ur: ponedeljek, sreda, sobota od 14.—16., l.drž. gimnazija.
Red. prof. dr. Rajko Nahtigal: Vaje iz ruskega jezika, 1. kurz,
2	tedenski uri, 2.kurz, 2 tedenski uri; čas in kraj po dogovoru.
a) Matematični predmeti.
Red. prof. dr. Josip Plemelj. Infinitezimalni račun (nadaljevanje),
4	tedenske ure: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 9.—10., obrtna šola, ll.nadstr., soba št. 5.
Vaje v infinitezimalnem računu, 3 tedenske ure: ponedeljek, torek, petek od 10.—11., istotam.
Red. prof. dr. Rihard Zupančič: Diferencijalne jednačbe in uporabna matematika, 4 tedenske ure. torek od 10.—11., sreda, četrtek, petek od 9.—10., obrtna šola, soba št. 3.
Vaje v diferencialnih jednačbah in uporabni matematiki, 3 tedenske ure: sreda od 10.—11., petek od 10.—12., istotam.
Izred. proi. dr. Alojz Krdl: Teoretična mehanika, 4 tedenske ure: ponedeljek, torek, sreda, četrtek od 8.—9., obrtna šola, soba št. 3.
Vaje iz teoretične mehanike, 2 tedenski uri: torek od 9.—10., četrtek od 10,—11., istotam.
Tehnična mehanika, 3 tedenske ure. ponedeljek od 9.—! 1., sreda od 10.—11., obrtna šola, soba št. 10.
Vaje iz tehnične mehanike, 2 tedenski uri: sreda od 11.—13., istotam.
Hon. nast. Josip Mazi: Opisna geometrija, 3 tedenske ure: ponedeljek, sreda od Vsi2.—13., geometrijska risalnica državne realke.
Vaje iz opisne geometrije, 4 tedenske ure: ponedeljek, četrtek od 15.—17., risalnica državne realke, I.nadstr.
Hon. nast. Leo Novak: Nižja geodezija, 5 tedenskih ur: ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek od 8.-9., obrtna šola, soba št. 10.
Vaje iz nižje geodezije, 7 tedenskih ur; po dogovoru.
Hon. nast. Rado Kregar: Geodetsko risanje, 4 tedenske ure: sreda od 9.—11., sobota od 11.—13., obrtna šola, soba št. 10.
Hon. nast. Alfonz pl. G s pan: Tehnika katastra, 2 tedenski uri: sreda od 18,—19., četrtek od 17,—18.; kraj se določi pozneje.
Vaje iz tehnike katastra, 3 tedenske ure; čas in kraj se določi pozneje.
Hon. nast. C.iril Pirc: Sferična astronomija (astronomična določitev zemljepisnih soredij), 4 tedenske ure; čas in kraj po dogovoru.
2*
IT) Naravoslovni predmeti.
Iion.nasi.dr.Valentin Kušar: Fizika, 4 tedenske ure: ponedeljek, torek, sreda, četrtek, od 14.—1*5., fizikalična učilnica na realni gimnaziji (Poljanska cesta).
Red. prof. dr. Maks Samec: Anorganska in organska kemija,
5	tedenskih ur: torek, četrtek, petek od 12.—V214., kemična predavalnica na realki.
Vaje v kvalitativni analizi (za tehnike in filozofe), 20 tedenskih ur: ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek od 9.—13. in od 14.—17.; začetniški laboratorij pri kemičnem inštitutu (realčno poslopje).
Hon. nast. dr. Alarij Rebek: Kvalitativna in kvantitativna kemična analiza, 3 tedenske ure, kemična predavalnica na realki; čas po dogovoru.
Red. prof. dr. Karel Hinterlechner: Mineralogija, 11. del, 3 tedenske ure: ponedeljek, sreda od 17.—18., četrtek od 18.—19., geom. risalnica na realki.
Vaje iz mineralogije (po možnosti), 2 tedenski uri: sreda od 15.—17.; kraj se naznani pozneje.
Petrografija, II.del, 2 tedenski uri: torek, petek od 16.—17., obrtna šola, soba št. 5.
Vaje iz petrografije (po možnosti), 1 tedenska ura; čas in kraj se naznanita pozneje.
Hon. nast. Josip Zidanšek: Enciklopedija kmetijstva, 4 tedenske ure: torek od H.—17., petek od 16.—18., obrtna šola, Il.nadstr., soba št. 6.
c) Strojeslovje in elektrotehnika.
Red. prof. dr. Milan Vidmar: Elektrotehnika, 4'/b tedenske ure: ponedeljek, torek, sreda od ]/:>8.—9., obrtna šola, soba št. 5.
Splošno strojeslovje, IV2 tedenske ure: torek od	5.—-16.,
istotam.
č) Gradbe in arhitektura.
Doc. Ivan Vurnik: Elementi gradbene stroke, 2 tedenski uri: petek od 11.—13, obrtna šola, Il.nadstr., soba št. 10.
Visoke stavbe, I. (za IV. semester gradbenega oddelka), 6 tedenskih ur: ponedeljek in torek od 8.—10., sreda in četrtek od 8.—9., istotam.
Vaje iz tehniškega risanja, 6 tedenskih ur: torek od 14.—17., petek od 15.—18., istotam.
ti) Državo- in pravoslavni predmeti.
Hon. nast. dr. Milan Škerlj: Osnovni nauki veljavnega civilnega prava za tehnike, 2 tedenski uri; čas in kraj se določi pozneje.
Hon. nast. dr. Edvard Pajnič: Zakoni in naredbe za geodete,
3	tedenske ure. torek od 17.—19., petek od 17.—18., obrtna šola, soba št. 5.
Hon. nast. Martin Špindler: Narodno gospodarstvo, 3 tedenske ure, ponedeljek, petek od 18.—19., četrtek od 16,—17.; ponedeljek in četrtek na realki, petek na obrtni šoli. Preureditev časa in kraja po dogovoru.
Hon. nast. Ivan Škarja: Upravno pravo, 2 tedenski uri; čas in kraj po dogovoru.
e) Razno.
Hon. nast. dr. Albin Kandare: Dvostavno knjigovodstvo s posebnim ozirom na potrebe industrijskih podjetij, 2 tedenski uri: torek, sreda od 18.—19., risalnica državne realke.
Hon. nast. dr. Otmar Krajec: Higijena (splošna in obrtna),
2	tedenski uri; čas in kraj po dogovoru.
Red. prof. dr. Ivan Plečnik: Anatomija človeškega telesa, 6 tedenskih ur: ponedeljek do sobote od VS.—V&., anatomični inštitut.
Vaje v seciranju, šteto za 6 tedenskih ur; celodnevno, istotam.
Red. prof. dr. Alfred Šerko: Anatomija centralnega živčevja človeka, 6 tedenskih ur: ponedeljek do sobote od V210.—Vol 1., anato-inični inštitut.
Red. prof. dr. Albert Botieri: Anatomija in histologija očesa,
3	tedenske ure; čas in kraj po dogovoru.
Red. prof. dr. Maks Samec: Vaje v kemični analizi za medicince, šteto za 4 tedenske ure: sobota od 9.—13. in od 14.—18., začetniški laboratorij kemičnega inštituta (realčno poslopje).
Hon. nast. dr. Marij Rebek: Kvalitativna analiza za medicince, 1 tedenska ura, kemična predavalnica na realki; čas po dogovoru.
Hon. nast. dr. Pavel Orošelj: Splošna biologija, 5 tedenskih ur: ponedeljek do petka od 18.—19., deželnozborska dvorana.
Hon. nast. dr. Josip Reisner: Eksperimentalna fizika, 6 tedenskih ur: ponedeljek, sreda in petek od Vsi6.—VIS., fizikalna učilnica na
I.	drž. gimn.
lzred. prof. dr. Franc Lukman: Dogemska zgodovina do nikej-skega koncila (325), 2 tedenski uri: torek in petek od 8.—9., semenišče, soba št. 25.
Nauk o evharistiji od začetka do sholastične dobe, 2 tedenski uri: torek, sreda od 9.—10., istotam.
Dogemsko-zgodovinski seminar: Listi sv. Ignacija Antiohijskega,
4	tedenske ure; čas in kraj po dogovoru.
Izred. prof. dr. Matija Slavič: Hebrejski jezik z interpretacijo izbranih hebrejskih tekstov Stare zaveze, 2 tedenski uri: ponedeljek, sreda od 14,—15., Alojzijevišče, Il.nadstr., soba št.36.
Zgodovinsko-kritični uvod v proroške in didaktične knjige Stare Zaveze, 2 tedenski uri: ponedeljek, petek od 9.—10., istotam.
Razlaga izbranih psalmov po vulgati, 2 tedenski uri: torek od 9.—10., petek od 14.—15., istotam.
Čitanje in tolmačenje „prejšnjih*1 prorokov Stare Zaveze, 2 tedenski uri: sreda, sobota od 9.—10., istotam.
Doc. dr. Andrej Snoj: Poseben uvod v sv. pismo Nove Zaveze,
3	tedenske ure: ponedeljek, sreda, petek od )0.—11., semenišče,
Il.nadstr., soba št. 26.
Biblična eksegeza (evangeliji), 4 tedenske ure: ponedeljek, petek, sobota od 14.—15., torek od 10;—11., Alojzijevišče, I. nads.tr. soba št. 28.
Red. prof. dr. Josip Srebrnič: Starokrščansko slovstvo dobe velikih cerkvenih očetov, 4 tedenske ure: ponedeljek, torek, sreda od 9.—10., sreda od 14.—15., Alojzijevišče, soba št. 27.
Krščanstvo in Cerkev na balkanskem poluotoku, 2 tedenski uri: petek, sobota od 9.—10., istotam.
Red. prof. dr. Aleš Ušeničnik: Metafizika, 6 tedenskih ur: ponedeljek, torek, sreda, petek, sobota od 8.—9., ponedeljek od 15.—16 , Alojzijevišče, soba št. 36.
Vaje: Čitanje Summa sv. Tomaža Akvinskega (p. i., qq. II., L.XXV.—LXXXI!l.;p. l.,2.,qq. I,—V., IX.—XVII.,XXII,—XXIII);
1	tedenska ura. petek od 15.—16., istotam.
Sociologija, 1 tedenska ura: sreda od 15.—16., semenišče,
ll.nadstr., soba št.26.
Red. prof. dr. franc Ušenicnik: Posebna liturgika, 7 tedenskih ur: ponedeljek, torek, sreda, petek,^ sobota od S.—9., ponedeljek, petek od 15.—16., semenišče, ll.nadstr., soba št.26.
Red. prof. dr. Ivan Zore: Izbrana vprašanja iz cerkvene zgodovine od Gregorija VII. do Pija X., 5 tedenskih ur: ponedeljek od
9.—10., sreda od 10.—II., ponedeljek, petek, sobota od 15,—16., semenišče, soba št. 25.
Seminar: Papeži 1.stoletja, 2 tedenski uri: petek od 9,—11., istotam.
Hon. prof. dr. Gregor Rožman: Katoliško zakonsko pravo (kanonično pravo), 6 tedenskih ur. ponedeljek, torek, sreda, petek, sobota od 9.—10., ponedeljek od 14.—15., semenišče, 11. uadstr., soba št. 26.
Hon. prof. dr. / osi/j A. Ujčič: De praeceptis Dei et Ecclesiae, 8 tedenskih ur: ponedeljek, sreda, sobota od 8.—9. in od 14.—15., torek od 10.—11., petek od 14.—15., semenišče, ll.nadstr., soba št. 25.
Hon. nast. dr. Janez tv. Fabijan: Sistematična dogmatika: o sv. Trojici, o milosti, eshatologija, 7 tedenskih ur: ponedeljek, torek, sreda, petek, sobota od 8.—9., ponedeljek, sobota od 15.—16., Aloj-zijevišče, I.nadstr., soba št. 26.
Hon. nast. dr. Josip Demšar: Metodika katehetskega pouka,
2	tedenski uri: sreda, sobota od 14,—15., semenišče, ll.nadstr., soba št.26.
Hon. nast. Stanko Premrl: Cerkvena glasba. 1.) predavanje
o	gregorijanskem koralu; 2.) vaje v koralnem petju; 2 tedenski uri: sreda od 18.—19., četrtek od 11,—12., semenišče, ll.nadstr., soba št. 26.
Skupine izpitnih predmetov na filozofski fakulteti.
Do sestave novega organizacijskega štatuta, veljavnega za celo kraljestvo, in dokler se ne reformira pouk na srednjih šolali, so v veljavi sledeče skupine
izpitnih predmetov:
Št.	Glavni predmeti	Stranski predmeti
I.	Latinščina in grščina.	—
II.	Latinščina in en živ jezik.	—
III.	Slovenščina s srbohrvaščino (ozir. srbohrvaščina s slovenščino) in en moderni jezik (rom. ali germ.)	—
IV.	Zgodovina in geografija.	—
v.	Zgodovina in slovenščina s srbohrvaščino (ozir. srbohrvaščina s slovenščino).	Geografija.
VI.	Matematika in fizika.	—
VII.	Matematika in opisna geometrija.	—
VIII.	Prirodopis in geografija.	—
IX.	Prirodopis.	Geografija in fizika.
X.	Prirodopis.	Matematika in fizika.
XI.	Prirodopis.	Matematika in opisna geometrija.
XII.	Prirodopis in kemija.	—
XIII.	Kemija.	Matematika in fizika.
XIV.	Filozofija in grščina ali latinščina.	Drugi klasični jezik.
XV.	Filozofija in en živ jezik.	En živ jezik, ki ni učni jezik.
XVI.	Filozofija in zgodovina.	Geograiija.
XVII.	Filozofija in prirodopis	Geografija.
XVIII.	Filozofija in matematika	Fizika.
Vsak kandidat mora tudi še položiti splošni izpit iz učnega jezika in iz filozofije. Kandidati, ki so absolvirali realko in si izbrali filološko-historične skupine, se morajo izkazati z izpričevalom iz prestanega dodatnega praktičnega izpita iz latinščine.
Sprejeto na seji Fakultetnega Sveta filozofske fakultete v Ljubljani dne 28. decembra 1919.
R. Nahtigal 1. r.,
t. č. dekan
Učni načrt.
I. Gradbeni oddelek.
Število tedenskih
1. semester:	predavanja	vaj
1.) Matematika (diferencijalni in integralni račun) ...	4	3
2.) Teoretična mehanika.............................................. 4	2
3.) Mineralogija ...	  3	2
4.) Opisna geometrija................................................ 3	4
5.) Narodno gospodarstvo............................................. 3
6.) Tehnično risanje................................................. 2	6
7.) Knjigovodstvo.................................................... 2
2. semester:
1.) Matematika (diferencijalni in integralni račun) . . .	4	3
2.) Teoretična mehanika.............................................. 4	2
3.) Mineralogija..................................................... 3	2
4.) Tehnična kemija.................................................. 3
5.) Opisna geometrija................................................ 3	4
Ö.) Osnovni nauki veljavnega civilnega prava ....	2
7.) Tehnično risanje................................................. 2	6
3. semester:
1 ) Matematika (diferencijalne jednacbe, uporabna matematika) ............................................................. 4	3
2.) Fizika ,......................................................... 4	—
3.) Tehnična mehanika................................................ 3	2
4.) Mehanična tehnologija............................................ 5	—
5.) Petrografija.....................................................  2	i
0.) Splošno strojeslovje ............................................ 2	—
4. semester:
1.) Matematika (diferencijalne jednačbe. uporabna matematika) ............................................................. 4	3
2.) Fizika .......................................................... 4	—
3.) Tehnična mehanika................................................ 3	2
4.) Visoke stavbe, I. del............................................ 6	—
5.) Petrografija..................................................... 2	1
b.) Splošno strojeslovje............................................. 2	—
Število t*dwiskih ur:
1. semester:	predavanja	vaje
1.) Matematika (diferencijalni	in integralni račun) ...	4	3
2.) Teoretična mehanika............................................. 4	2
3.) Opisna geometrija............................................... 3	4
4.) Narodno gospodarstvo............................................ 3	—
5.) Strojno risanje................................................. 2	6
6.) Knjigovodstvo................................................... 2
2. semester:
1.) Matematika (diferencijalni	in integralni račun) . . .	4	3
2.) Teoretična mehanika............................................. 4	2
3.) Tehnična kemija . ...	1................................ 3
4.) Opisna geometrija............................................... 3	4
'S.) Osnovni nauki veljavnega	civilnega prava ....	2
6.) Strojno risanje................................................. 2	6
3. semester:
1.) Matematika (diferencijalne jednačbe, uporabna matematika) ............................................................ 4	3
2.) Fizika ......................................................... 4
3.) Tehnična mehanika............................................... 3	2
4.) Elektrotehnika.................................................. 5
5.) Strojni elementi................................................ 5	5
6.) Mehanična tehnologija........................................... 5
4. semester:
1.) Matematika (diferencijalne jednačbe, uporabna matematika) ............................................................ 4	3
2.) Fizika ......................................................... 4
3.) Tehnična mehanika............................................... 3	2
4.) Elektrotehnika.................................................. 5	—
5.) Teoretično strojeslovje......................................... 4
6.) Strojni elementi................................................ 5	6
7.) Mehanična tehnologija........................................... 3
III.	Arhitektni oddelek.
1.	in 2. semester:
Slušatelji arhitektnega oddelka vpišejo 1. in 2. semester na gradbenem oddelku.
IV.	Kemični oddelek.
Število tedenskih ur
1. semester:	predavanja	vaje
1.) Anorganska kemija............................................... 5	—
2.) Kvalitativna analiza................................... .	3
3.) Matematika (diferencijalni iu integralni račun) ...	<1
4.) Teoretična mehanika............................................ 4
5.) Mineralogija................................................... 3	—
6.) Laboratorij.................................................... —	20
7.) Prva pomoč....................................................  1
2. semester:
1.) Organska kemija................................................ 5	—
2.) Kvantitativna analiza.......................................... 3	_
3.) Matematika (diferencijalni in integralni račun) ...	4
4.) Teoretična mehanika............................................ 4
5.) Mineralogija................................................... 3	—
6.) Laboratorij.................................................... —	20
\
U> IO
Števiio tedenskih ur:
1. semester:	predavanja	vaje
1.) Matematika (difereneijalni in integralni račun) .	.	.	4	3
2.) Nižja geodezija................................................   5	3
3.) Mineralogija..................................................... 3	2
4.) Ze'mljedelstvo................................................... 4	—
5.) Opisna geometrija................................................ 3	4
6.) Narodno gospodarstvo............................................. 3
2. semester:
1.) Matematika (difereneijalni in integralni račun) .	.	.	4	3
2.) Nižja geodezija.................................................. 5	7
3.) Mineralogija..................................................... 3	2
4.) Zemljedelstvo.................................................... 4
5.) Opisna geometrija................................................ 3	4
6.) Upravno pravo.................................................... 2	—
3. semester:
1.) Matematika (diferencijalne jednačbe, uporabna matematika) ............................................................ 4	3
2.) Višja geodezija.................................................. 3	—
3.) Nižja geodezija.................................................. —	5
4.) Tehnika katastra .	......	  2	3
b.) Zakoni in naredbe................................................ 3
b.) Narodno gospodarstvo............................................. 3
7.) Petrografija..................................................... 2	1
8.) Geodetsko risanje................................................ —	4
4. semester:
1.) Matematika (diferencijalne jednačbe, uporabna matematika) .........................................................    4	3
.) Sferična astronomija...................................  .	4
.) Nižja geodezija................................................... —	1Ü
4.) Tehnika katastra .	.	.	  2	3
5.) Zakoni in naredbe................................................ 3	—
6.) Petrografija..................................................... 2	1
7.) Tehnična kemija.................................................. 3	—
S.) Geodetsko risanje	 ....................................... —	4
Število tedenskih ur:
1. semester:	predavanja	vaje
1.) Matematika (diferencijalni in integralni račun)	4	3
2.) Mineralogija.................................................... 3	2
3.) Teoretična mehanika............................................. 4	2
4.) Anorganska kemija............................................... 5	—
5.) Opisna geometrija............................................... 3	4
6.) Geodetsko risanje............................................... —	2
7.) Strojno risanje................................................. 2	2
I
2. semester:
1.) Matematika (diferencijalni in integralni račun) ...	4	3
2.) Mineralogija.................................................... 3	2
3.) Teoretična mehanika............................................. 4	2
4.) Organska kemija................................................. 5	—
5.) Opisna geometrija............................................... 3	4
6.) Geodetsko risanje..............................................  —	2
7.) Strojno risanje................................................. 2	2
3. semester:
1.) Fizika ......................................................... 4	—
2.) Nižja geodezija................................................. 5	3
3.) Petrografija...................................................  2	1
4.) Tehnična mehanika............................................... 3	2
5.) Splošno strojeslovje............................................ 2
6.) Strojni elementi................................................ 5	6
7.) Knjigovodstvo................................................... 2
8.) Prva pomoč...................................................... 1
4.	semester:
1.) Fizika ......................................................... 4
2.) Nižja geodezija................................................. 5	3
3.) PetrograKja..................................................... 2	1
4.) Tehnična mehanika............................................... 3	2
5.) Splošno strojeslovje............................................ 2	—
6.) Strojni elementi................................................ 5	6
7.) Higijena........................................................ 2	—
8.) Osnovni nauki veljavnega civilnega prava ....	2	—
Začasni izpitni red
za prvi del diplomskega izpita in za geodetski izpit.
Vsled vedno še obstoječih vojnih razmer velja za prvi (teoretični) del diplomskega izpita in za državni geodetski izpit
do 1. avgusta 1921.
nastopni začasni izpitni red:
1.) Predmeti teh izpitov se delijd v predmete L, 2. in 3. reda.
2.) Izpit iz vsakega predmeta prvega reda se lahko polaga pred izpraševalno komisijo in se od g. kandidatov ne bo zahtevalo kolokvij-skega izpričevala, toda kolokvijsko izpričevalo z vsaj dobrim uspehom nadomestuje kom'sijonalni izpit iz dotičnega predmeta.
3.) Za dopustitev k izpitu morajo g.kandidati:
a) predložiti iz vseh predmetov drugega reda kolokvijska izpričevala z vsaj zadostnim uspehom;
b) s potrdilom dotičnega g. predavatelja dokazati redni obisk vseh izpitnih predmetov, zlasti tudi vseh predmetov tretjega reda.
4.) G. kandidatom, ki so službovali vet kot eno leto pri vojakih, se bo odpustil komisijonalni izpit iz predmetov prvega reda že na podlagi kolokvijskega izpričevala s samo zadostnim uspehom.
5.) Sestava izpitnih predmetov je razvidna v nastopnem seznamu.
Sprejeto v plenarni seji Univerzitetnega Sveta v Ljubljani,
dne 0. januarja 1020.
K. Hinterlechner 1. r.
t. č. dekan.
o.
o.
•a
a.
a.
■o
Oh
-a
T3
Q.
'§• o. -g ’S
osnovni nauki veljav-	osnovni nauki veljav-	knjigovodstvo	geodetsko risanje
nega civilnega prava	nega civilnega prava	tehnična kemija	strojeslovje
knjigovodstvo knjigovodstvo geodetsko risanje knjigovodstvo
O-
1
C-
Q-
■o
CU
c-
cu
*ö3 ^
O- «5
K. Hinterlechner 1
t. č. dekan.
Izvleček
iz Obče Uredbe Univerze, tičoč se akademičnih dijaških organizacij.
Čl. 00. Slušatelji univerze imajo pravico organizirati se z namenom napredka v znanosti, književnosti in umetnosti ter svobodne diskusije o vseh vprašanjih v tem obsegu, kakor tudi z namenom vzajemnega materialnega podpiranja in telesnega razvijanja.
Čl. 100. Nobena organizacija univerzitetnih slušateljev se ne more izvršiti z ozirom na člen 98. te naredbe brez prejšnjega odobrenja njenih pravil od strani univerzitetnega sveta (člen 34. zakona o zborovanju in organizacijah- z dne
5.	junija 1903). Nobenih štatutov svet ne sprejme v debato, ako jih ni podpisalo najmanj deset slušateljev. Odobritev poda v imenu Sveta rektor na štatutih samih, (člen 98. se glasi: Natančne odredbe o postopanju univerzitetnega razsodišča in o solskem disciplinarnem postopanju predpisuje disciplinarni red, ki ga izdata Univerzitetni Svet in minister prosvete.)
Čl. 101. Vsako dijaško organizacijo, ki je Univerzitetni Svet ni odobril, rektor začasno sistira Ako pa bi po rektorjevi za-branitvi slušatelji skušali tako organizacijo obdržati, jih rektor obtoži pred univerzitetnim razsodiščem
Čl. 102. Pred objavo sestanka je predsednik ali en član odbora dolžan sporočiti rektorju dnevni red. Za izpremembo dnevnega reda ali za prekoračenje naloge organizacije na sestankih, je odgovoren predsednik sestanka, ako ni od svoje strani storil, da se prisotni člani ne pregreše proti tej odredbi. Za njim je odgovoren član ali člani organizacije, ki so postopali proti tej odredbi.
Čl. 103. Rektor in učne moči imajo pravico, da prisostvujejo sejam dijaških organizacij. A samo rektor ali določeni dekan more zabraniti sejo, ako bi se na seji delovalo proti odredbi prej-
šnjega člena. Za vsak nered na sejah je odgovoren poleg povzročitelja tudi predsednik, ako ni podvzel potrebnih korakov, da nered ne bi nastal.
Čl. 104. Organizacija, ki bi bila tekom istega šolskega leta trikrat kaznovana, se more na predlog rektorjev po Univerzitetnem Svetu začasno sistirati.
Čl. 105. Samo s posebno pismeno odobritvijo rektorja morejo slušatelji imeti zborovanje v prostorih, ki pripadajo univerzi, ali ki so univerzi na razpolago in to samo takrat, ako cilj zborovanja ni protiven ni univerzi ni disciplinarni naredbi. Na zboru se sme govoriti samo o onih predmetih, ki so bili stavljeni na dnevni red. Oni, ki so sklicali zbor proti predpisom tega člena, kakor tudi oni, ki so se ga udeležili, se kaznujejo po predpisih disciplinarnega reda.
Čl. 106. Slušatelji, ki bi se na seji organizacije ali na zborovanju na poziv rektorja ne hoteli raziti, se kaznujejo po disciplinarnem redu.
Disciplinarna naredba.
(Odobrena 6. aprila 1. 1906., št. 3591).
Obče naredbe. člen 1.
Disciplinarni naredbi so podvrženi vsi redni in izredni slušatelji univerze za vso dobo, dokler vpisujejo predmete.
Slušatelj, ki po dovršenem študiju preneha vpisovati predmete, je podvržen disciplinarni naredbi samo v onem izpitnem roku, v katerem polaga izpite.
Člen 2.
Uporabo disciplinarne naredbe se more pri slušatelju izvesti ne-zavisno od sodnijskih kazni, ki bi bile nad njim izrečene.
I.	Disciplinarni prestopki.
Člen 3.
Disciplinarni prestopki so:
a) ako se slušatelji neuljudno vedejo proti univerzitetnim oblastem in uradnikom, svojim učiteljem in tovarišem;
b) ako se lahko ali težko pregreše proti šolskemu redu, kakor je predpisan v Obči Uredbi Univerze in v posebnih fakultetnih uredbah. Sem spadajo pregreški proti naredbam: o obiskovanju predavanj in obnašanju pri predavanjih, o popravljanju indeksa,
o	polaganju izpitov, o ustanavljanju dijaških organizacij, o zborovanju in sestankih, o izdajanju listov in časopisov itd.;
c) ako delajo nerede in se nedostojno obnašajo v šoli in izven šole.
Člen 4.
Disciplinarno se kaznujejo tudi oni slušatelji univerze, ki so storili kak nemoralen in brezčasten čin, ne oziraje se pri tem na kazni, ki jih za to predpisuje kazenski zakonik.
II.	Univerzitetne oblasti s pravico kaznovanja.
Člen 5.
Za obsojanje univerzitetnih slušateljev so pristojne te-le oblasti: rektor in Univerzitetno Razsodišče (člen 90. Obče Uredbe).
Člen 6.
Rektor ima pravico, da kaznuje lahke pregreške proti šolskemu redu, kakor ga predpisujejo Obča Uredba Univerze in posebne fakultetne uredbe.
člen 7.
Univerzitetno Razsodišče je pristojno:
a) za navadne prestopke, ki se kaznujejo po 3.oddelku kazenskega zakonika, na podlagi § 322. kazenskega zakonika in § 27. policijske uredbe (člen 84. Obče Uredbe);
b) za težke pregreške proti dobremu obnašanju v šoli in izven šole in proti šolskemu redu, kakor ga predpisujejo Obča Uredba Univerze in posebne fakultetne uredbe;
c) za nemoralne in brezčastne čine.
III.	Disciplinarno postopanje.
Člen 8.
Rektor ne more kaznovati nobenega slušatelja univerze, dokler ga ni zaslišal. Rektorjev odlok je pravomočen.
Člen 9.
Univerzitetnemu Razsodišču more biti predan slušatelj univerze samo na podlagi rektorjeve obtožnice. V tej obtožnici mora biti označeno:
a) za kak čin se slušatelja obtožuje;
b) kateri dokazi so se mogli proti njemu zbrati.
Člen 10.
Univerzitetno Razsodišče se sestane in prične disciplinarno postopanje na rektorjev poziv.
j	Člen	11.
Predsednik Univerzitetnega Razsodišča je po letih profesorske službe najstarejši njegov član. Poslovodja je sekretar univerze in tudi on ima	pravico	posvetovanja.	(Člen	95. Obče Uredbe.)
i	Člen	12.
1	Jniverzitetno Razsodišče je dolžno zaslišati obtoženega univerzitetnega slušatelja, ki more svojo obrambo podati ustno ali pismeno.
Člen 13.
Univerzitetno Razsodišče ima popolno svobodo glede načina poizvedovanja, odločuje pa po svojem prepričanju.
Člen 14.
Vsak odlok Univerzitetnega Razsodišča mora imeti te-le dele:
a) kratkö razlago rektorjeve obtožnice in preiskovanja;
b) utemeljevanje;
c) zaključek.
Odlok podpišejo vsi trije člani Razsodišča in sekretar. (Člen 96. Obče Uredbe.)
Člen 15.
Odlok Univerzitetnega Razsodišča se ne more izvršiti, dokler ni objavljen na način, ki ga predpisuje člen 97. Obče Uredbe.
Člen 16.
Slušatelji univerze imajo pravico pritožbe proti odloku Univerzitetnega Razsodišča in to v obsegu člena 92. Obče Uredbe. (Člen 92. Obče Uredbe se glasi: Kaznovani slušatelj se more pritožiti, ako je kazen večja kot izguba enega semestra, y roku petnajstih dni od dneva objavitve obsodbe pri ministru prosvete, ki kazni ne more zmanjšati toliko, da bi bila manjša kot izguba enega semestra.)
Člen 17.
Slušatelji univerze morejo biti disciplinarno kaznovani z eno teh-le kazni:
a) opominom;
b) ukorom;
c) razveljavljenjem enega semestra;
d) izgubo pravice na inskripcijo in polaganje izpitov največ za dobo
dveh semestrov;
e) izključenjem iz univerze največ za dobo dveh let, in
f) izključenjem iz univerze za vedno.
Člen 18.
Rektor univerze kaznuje z opominom in ukorom.
Člen 19.
Univerzitetno Razsodišče more, po svojem prepričanju, uporabiti točke a), b), c) in d) člena 17. te naredbe, a kazni pod e) in f) more izreči samo:
1.) za najtežje disciplinarne prestopke, kakor jih navaja ta ali Obča Uredba univerze,
2.) za nemoralne čine, posebno v slučaju, ako je redna sodnija obsodila slušatelja zaradi dejanja, ki mu sledi izguba meščanskih pravic.
Ako je izgubil slušatelj meščanske pravice po obsodbi redne sodnije zaradi čina politične narave, tedaj traja kazen izključitve iz univerze samo tako dolgo, dokler si slušatelj na način, kakor ga predpisujejo zakoni, ni zopet pridobil meščanskih pravic.
Člen 20.
Katero izmed kazni pod a), b), c) in d) naj Univerzitetno Razsodišče uporablja, zavisi: od občega obnašanja slušatelja, dalje od tega, ali je bil že prej kaznovan kakor tudi od velikosti disciplinarnega prestopka.
Člen 21.
f
Ako slušatelj, ki je že dovršil študije (vpisovanje semestrov), v onem izpitnem roku, za katerega se je prijavil, da hoče polagati izpite (člen 81. Obče Uredbe Univerze), stori dejanje, ki je po tej ali Obči Uredbi Univerze kaznivo, se kaznuje z izgubo pravice za polaganje izpitov za šest mesecev, leto dni, dve leti ali za vedno, kakor je že storjeno dejanje težko. Tudi za te slušatelje velja predpis člena 19. te Uredbe.
m*,
.