Štefan Lazar: TITANA. Roman. Iz madžaaršoine prevedel Fr. Kolenc. (Dalje.) Nežno je pogledala deklico, ki se je z Overtonom razgovarjala. Obrvi je naježila in je tako opazovala Overtona. Nehoten gib je izdal, da se ji gospodič ne dopada. — Irn tudi lani sem bil doma ob tem času — je nadaIjeval Mutsuhito Dsain. — Z resnim znanstvora se bavim, foda ce črešnje cveto, me nekaj domov vlečo . . . — Domotožje — je kimala starka. — Tudi rodna zemIja vzdihuje po svojih sinovih ... MuitSuhito Dsain jo je hvaležno pogledal. S toplim pogledom je pogladil sive lase tetke Bettsy, potem pa je skrivaj na dekle dvignil začudene oči. — Oprostite, — ga je predramila matrona — jaz sem že starejša dama in se le staromodno znam razgovarjati. Prazne družabne uljudnosti ne morem prenašati; od ljudi, katerih osebnost me zanima, vedno le to vprašam, kar se tudi memi dopada ... — Lepo — je dvorjanil Mutsuhito Dsain. — Tudi jaz nisem prijatelj družbe. Le znanstvenim poizkusom živim. Tetka se mu je materinsko smejala. — Enkrat že pride čas, »ko bodo črešnje zrele«, in tabrat ne bodete sami, g. Mutsu . . . — ... hito — jL je pomagal. Nehote je pogledal na deklico in Overtona. — Srecen, komur ni omrežila srca zaljubljenost — je sanjarila tetka Bettsy. Pri nas, -na Japonskem, je Ijubezen drugaona, ko tu — je reikel Mutsuhito zamišljeno. — Naše žene še niso na isti crti ravnopravnosti in osebne svobode, ko evropejske ali^ ameriške dame. Naše žene so revne, male sužnje, igracke, majhne lutke; naše hitre male žene so slabe in otročje . . . Overton je naravnaval kukalo, med tem je moral nej lepega praviti deklici, ker je 'Alico zarudela. Mutsu- hito Dain je to opazil in vztrepetal. Starka je zgubala čelo in nežno pravila dekletu: — Dragica, kakor vidira, se zelo dobro zabavaš, ker si se spozabila na naj . . . — Draga tetka, mr. Mutsuhito te prijetoo zabava — se je Alice smejala proti Japoncai. — Tudi Overton govori o zelo Ijubkih in zanimivih stvareh. Profesor Brinkley se je prikazal z novimi gosti. Dva mlada lorda je pripeljal. Ribjeoka, rumenikasta Anglosasa sta dala pogovoru drago smer. Konjske dirke, lov, gledališce in druge stvari. Mutsuhito Dsaiai je neopaženo zapustil družbo. — Z Bogom — je tiho pozdravil in se pomešal med goste. Pri enem steibru je obstal in zija-1 na oder. Brinkleyjeva hoi! Kako čudovita, kako brezskrbna in srečna! — Overton, srecni Overton . . . III. Svinenik, s ikaterim je pisal obrazoe, mia je padel iz roke. Sledil mu je z očmi, ko je padel na papir; mislil je, da ga pobere, a ni segel za njim. Neko zaspano slabost je cutil v rokah in v glavi. Kop — kop . . . Srce mu je tolklo. Kaj hoče on, Japonec? Nič. in vse. Toda »nrc« je najvecji v svetovju; »vse« ima prostor v njem . . . Zdelo se mu je, da se sam sebi smeje, toda ni se smejal. Izraz obraza je ostal mrk, neizpremenljivo mrk. Toda olovek ima dva obraza: zunanjega in notranjega. Oni je obraz telesa, ta obraz duše. Zunanji obraz ničesar ne pokaže, ako človek zna gospodovati nad saraiiu. seboj . . . Gospodovati? Na trdem obrazu se je stresla žilica. Dozdevalo se mu je, da sedi v dirjajočem vozu, ki so ga pograbLli konji. V n jem samem so ti konji, on sam ]c tudi voz, v njem je tudi ona neskoncna cesta, po kateri drvi voz obupa. Kaitn drvi? V samega spbe se vrne. Kaj je z njim? Nič. In najstrašnejše ... Zaljubljen! Kako bela beseda! In kako črna . . . Zaljubljen ... Zaljubljen je bil tudi ob drugih prilikah, a tista zaljubIjenost ni bila taka. Doma, v Nagasaku, je od družine kn- pil eno majlmo dekle, peljal ga je domov in se z njim igračkal. Samo toliko. Dekle se mu je vsedlo k nogam in je brenkalo na kitaro ter s sladlkim, tankim glasom pelo ipesem o belem morciarskem častniku, ki je na veliki ladiji odnesel s seboj žalostno srce male deklice . . . Lepa je bila. Ljubka je bila. Dekle še sedaj živi in pričakuje njegov povratek, ker imu je obljubil, da se po končanih študijah vme in ga več nikdar ne zapusti. Dekle ... Uboga revica Ijubega Boga . . . Oh, ta ljubezen je popolnoma drugačna! Ta ljubezeTi žge, ko ogenj. Ko da se na srcu kadi živa žerjavica! Ta ljubezen m tiho sanjarjeinje, kakor misli cloveik na malo deklico; ta ljubezen je vihar, ki lomi dušo, ta ljubezen je taifum, japonski orkan . . . Vstal je, omahovaje je stal za mizo, ipotem pa je začel hoditi po laboratoriju, ko da nekaj išče. Samega sebe je iskal. Nato se je s počasnimi koraki zopet podaJ na svoj prostor in je mirno obstal. Kakor obstane urni kazalec. Delati! Tiho se je spustil na stol in je začel razreševati velikansiki obrazec. Nima smisla. Kaj išče matematično formulo, ko niti samega sebe ne najde? On je x. Neznanjka. Rumeni x, kaferega vrednost pozna profesor Brinkley. Misleci x, ki v zaljubljenosti, v veliki enačbi niti svojih čustev ne zna izraouniti . . . Neumnost. Mutsuhito Dsain se je bavil saA s seboj, upadle oci so se mrzliono svetlikale, suho in brezradosbio. Vroče čelo je pokopal v dlani in je poslušal bežeči čas. V laboratoriju je vladal top mir in v tihoti je slišal ropot: sekunde prihajajo in odhajajo, vsaka potuje z milijon vozovi in v milijon vozovih pelje radost in žalost ©lovešh^a. Kako prijetno je v samoti! Ko človeka muči ti-soč dvomov. Kaka strahota je biti tako sam! Ko se človek samega sebe boji ... Profesor Brinkley je tna univerzi. Kje pa je Overton? Overton sedaj gotovo zabava gospodiono Alice, saj od zabavnega večera scm skoraj vsak dan gre tje. Overton je celo pri tem sreonejši! To je razumljivo. Bel mož. Belo dekle. Rumen mož — belo dekle, to bi bilo zelo oudno . . . Toda ali barva dela človeka? Profesor Brinkley je veselo vstopil v laboratorij; vedno je bil tem bolj vesel, čim vočje delo je dovršil. Japonec ga je nemo pozdravil, potem pa se je sManil pri mizi in nadaJjeval delo. Nekoliko pozneje je profesor prišel iz svoje sobe. — No, prijatelj Mutsuhito, ikako dal-eč ste? — si je zadovoljno mel roke. — Orjeta ono visoko inatematiko, ko kak orjak trdo ledino . . . Mutsuhifo Dsain je molcal. — Ne posreci se imi, — je potein Misnil sikoz stisnjene zobe. — Kako to? — se je smejal stari znanstvenik. — To je vaun igrača . . . Pogledal je stolpe stevilk; čelo je naibral in z enim pogledom je preletel celo številčno polje. — Kaj je to? — si je popravil špegle. — Kaj delate? — je zaoudeno gledal asistemta. — Ves obrazec je napačen! Glejte . . . glejte . . . glejte ... — je podčrtal drugo za dnogim. Mutsuhito E>sain je stal s povešeno glavo. — Kaj vam je? — ga je gledal profesor Brinkley zaoudemo. — Neverjetno! Ali tako hočete sestaviti elektrioni zraikoplov? — Bolan sem — je mrmral malodusno. Stari znanstvenLk jo osupnil. — Kaj vam je? — je vprašal nemirno. Mutsuhito Dsain je molčal. — Recite, prijatelj, povejte odkrito — je vstal profesor Bririfcley. — iRes ste bledi — mu je gledal v lice — in če prav vidim, ste nekoliko shujsali. Kaj vas bold? Čelo maldega znanstvenLka je bilo potno. — Vi innate vrocino! Hodite, popeljem vas na vaš stati, takoj pokličemo zdravnika . . . — Hvala — je spoštljivo odvrnil Mutsuhito Dsain — organlzem je v redu . . . — Nemogoce! Ali pa morda kaka duševna potrtost? Japonec je trmasto molčal. — Kaj vam je — ga je nežno dalje izpraševal. — Bojim t3e radi vas — ga je za .roko prijel. — No, hodite z inenoj in mi povejte — ga je peljal iproti svoji sobi. — Neikaj sbrivate pred menoj . . . Muteuhifo Dsain mu je obotavljaje sledil. — Vedeti hočem — je zaprl vrata Brinkley. — Jaz sem vaš očetovski prijatelj in imam pravico do tega . . . Materijelna skpb? — Ne — je odgovoril. — Nego kaj? Dobrohotni obraz se nm nenadoma zjasoil. — Raizumem — je pokimal s priznainjeni. — Domotožje . . . Mutsuhito Dsain se je obotavljal. — Hrepenkn po domovini, toda . . . — Pojdite torej domov! En akok. Par tednov počitka vam ne bo akodovalo. Potem pa tem boljše . . . — Ne morem iti — je zmedlo momljal. — Kaiko ne (bi mogli iti! Dobite dopust. — Ne moreni . . . — Kako? — iso se mu razkolačile oči. — Koga vraga? Tiho je skimal. — Ali ste zaljubljeni? Mutsuliito Dsaimov obraz je zanidel, potem pa je kri izginila iz nj^a. Skoraj uni-čen je stal pred profesorjem. — Da — je tmirno pritrdil. Stari gospod se je veselo smejal. — Prijatelj, to ni sramota! Priznam, svoj čas sem tudi jaz padel preko tega. To je tako ko ovoja garja . . . Ali moida ibolj resen sliičaj? Japonec je brez besede prikimal. — In ako nlsem nadležen, ali je lepa dama? — Krasna . . . — Blondinka? — ga je šaljivo izpraseval. — Rujava . . . — Seveda — je kimal prizanesljivo. — CHi, -srečna mladosrt! Tako že razumem oni obrazec — je ineril na zapiske. — Taiko krasno oslarijo naredi le zaljubljem človek! Obrisal je očala Ln se dalje sali-1. — Da. V ja/ponskem delu sem videl mnogo Ijubkih in Jionih ženak. Mutsiihito Dsainu se je zopet vmila prisotnost duha. — Ni Japooka — je pripoannil tiho. — Aha! Še bolj zamimivo. In vrada Ijubezen? — Ne verjamem — je otemnel trumeni obraz. — To je že hudo. Morda . . . oprostite . . . izpovejte vse . . . Morda vaim bom kot staTejši im izkušenejai mož s ikakim svetom na pomoč. Kje ste &e apozaiali z damo? ##? Mutsuhito Dsain ga je odkrito pogledal. >"* J — V vaši hiši. BrinMey je debelo gledal. — Ali? In ako smem vedeti . . . Kdo }e dama? Vasa Ihtcerlka. Brnildeyjeve očale so padla na tla. — Alice? — Da — je odprl dušo. Poteze na obrazu so mu skoraj otrple, po mali postavi se je razlil leden mir, le ustoice so se gLbale. — Ljulbim jo — je izjavil odločno. — Ne—mo—go—če ... # — Zakaj? — Ker . . . — Sem Japonec? ZnamstvenLk se je zavedel.  Bog varuj! Menda vendar ne mislite, da med člove- Ikom iin clovekom delam tako razliko . . . Celo, ako je o vas govor! A vendar . . . — Razumem — je prikimal Mutsuihito Dsain s trpkim &mehom. Znan&tvenik ga }e pogledal in na obrazu mu je zaigralo neko socutje. — Rad bi Ibil, da bi me v reanici razumeli . . . Vasa izjava ine je res presenetila, toda saj sem oče io ta trenu^ tek . . . Alice je edina hčerka . . . iMr. Mutsuhito Dsai»kak namen imate? Japončevo oko se je zarosilo. — Rad ibi zaprosil za rolko gospodične! Dolga parza. — Ko da so retorte prisluškovale. — jProfesor je sklonil sivo glavo in se globoko zanmgJil. Potem si je počasi natakml aa nos o5ala. Dalje pribjodiilič.