Jože Tornažič
,     Posojilo in vračilo
(Narodna)
Nekoč je visoho na planini dro&ril drvar, lesoval, oglaril, pozimi pa s sanmi sankal drua k vodni riii. Na planino pa pride nekoč sam kralj in naleti na droarja. Nekaj časa opazuje drvarja pri njegovem delu, nato ga vprasa: »Koliko zaslužiš?«
»Šest zeksarjev!« mu odgovori drvar.
To se je kralju zdelo malo, zato nadaljuje: »Pa z niimi lahko žioiš?«
»O, pač! Lahko, ker moram. Lepo si jih razdelim takole: doa vračujem, dva posojujem, doa pa imam za svojih dva in trideset!«
Kralju se je to zdelo zelo čudno, izprašuje in izprašuje, toda droar mu vedno odgovarja eno in isto. Zato krali premisljuje, kako bi oendarle zoedel za drvarja, na kakšen način lahko tako imenitno gospodari. Sklene poslati sooje ministre k njemu na planino, rekoč: »Ker znah            \
tako dobro računati in še bolje gospodariti, da lahko od šestih zeksar-
Jeu doa posojujes, doa vračuješ, a z doema pa rediš še snojih 32, ti >om poslal na planino v rejo tri koštrune. Dobro jih ostrizi!«
»Bom, častivredtii gospod!« in nadaljuje z lupljenjem plohov. .       Kralj se vrne v sooje prestolno mesto in takoj pošlje soojega prvega ministra na planino k droarju, da od njega izue njegou račun.
»Koliko zaslužiš?« vpraša prvi minister drvarja.
Drvar mu pove isto kot je pooedal kralju. Ker pa mu je kralj deial, naj mu pošlje koštrune in da jih naj dobro ostriže, zato zahteoa od njega veliko denarja za odkupnino.
Odide prvi in pride drugi minister skušat drvarja, kako more s tako majhnim zaslužkom živeti pa še uračati in posojati. Toda drvar mu odgovori isto kot prvemu in ostriže tega koštruna še za večjo vsoto denarja. Resnice pa mu le ni povedal.
Odide iudi drugi minister, pa pride tretji skušat drvarja, kako more vračeoati, posojevati in še prežioljati soojih 32. Tudi temu od-            '
govori isio  in tudi  tega  koštruna ostriže še za oečjo usoto denarja. SkrJDnosti pn le ne razodene.
Tedaj se kralj razjezi na svoje ministre in pošlje na visoko pla-nino po drvarja. Drvar se obleče v boljšo obleko, natakne si na noge najboljše javorove cokle, se pred dvorom popraska za usesi in odkašlja:
»Kaj zapovedo častivredni gospod?«
»Sedaj mi pa le ponej, kako da lahko preživljaš svojih 32, pa se vračuješ in se posojuješ!«
Drvar se zasmeje in kralju razloži: »Vidite, gospod! Zaslužim res samo šest zeksarjeo. Od tega doa posojujem — porabim za otroke, kar mi bodo na moja stara leta nrnili; doa vračam svoji stari materi, ki me je skrbno redila; no, dva imam pa za svojih 32 — zoblt
Tedaj kralj pohvali droarja in ga še obdari povrhu.
94