50. številka. Trst, v petek 15. aprila 1 SOS. lYp#frno Izdanje) Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja <1 v tik rti t na dan, ra/un nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnina znaša : Obe izdanji na leto . . . gld. 21'— Za samo večerno izdanje . „ 12-— /a pol leta, Četrt leta in na mesec rnzmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročile brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Htmie 4 iivč. Telefon It*. 870. V edinosti je moč! Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. L ' V Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Novejše vesti. Madrid 14. Listi ho tega uverjenja, d u j o vojna neizogibna. Zadnjo vesti iz \Vashing-tona ho provzročdo tn veliko razburjenje in žive proteste /lasti proti trditvi, da ho ipanjski čast-niki provzročili katastrofo na ladij i »Maine«. Listi priobčijo jutri dekret za nabiranje narodnih prispevkov v pomnoženje brodovja. Madrid 14. Na včerajšnjem posvetovanji ministrov, ki se je vršilo pod predsedništvom kra-Ijiee-regentinje, je izjavil ministerski predsednik Sagasta, da je položenje jako nevarno. Treba sklicati ebornici čim prej, da bode mogla vlada nastopati soglasno z narodom. Kraljica je pritrdila temu menenju in se že jutri priobči dekret, katerim se skliče parlament. Po posvetovanju ministrov so se isti nesli z a inistrom za vnanje stvari in sklenili predložiti zastopnikom vlasti noto, v kateri se prijavijo istim sklepi ministerskega sveta. Jeden ministrov je izjavil nekemu časnikarju, da Španjska more biti povsem mirna, kajti, v zaupanju v svoja prava in v pravičnost svojo stvari, storila je vse mogoče, da bi preprečila vojno. Sedaj pa je pripravljena na obrambo svojega ozemlja in svoje časti. Ako izvršcvalna oblast Zjcdinjenili držav odobri sklepe kongresa, potem mora biti Španjska pripravljena na vse eventuvalnosti. Dunaj 14, Tu so uverjeni, da je vojna med Spanjslco in Zjodinjonimi državami neizogibna, sosebno sedaj, po burnih in skandaloznih prizorih, ki so se dogodili v hiši raprezentantov v Washing-tonu. Položenje se je poslabšalo toliko, ker je vlastim onemogočeno vsako nadaljnjo prizadevanje v to svrho, da bi se Španjska odločila do še kakih koncesij. Tu menijo, da Španjska napo v o vojno in sicer v kratkem, ker sedaj je jasno, da 5?-- Amerika hoče vojno za vsako ceno. Cim pa je tako, je v interesu Spanjske, da sovražnosti prično čim prej, tako hitro, da Amerika ne bode mogla popolni t i svojega oboroževanju. Vrhu tega so duhovi na Španjskcm razburjeni tako, da vsaka nadaljnja kojioestija, ki bi jo hotela storiti španjska vlada, bi mogla provzročiti katastrofo. DllliaJ 14. Njegovo Veličanstvo cesar je podelil ministru pravosodja, Ignaciju pl. Kuberju in ministru za nauk, Arturu grofu Hvlandt-Rheidtu dostojanstvo tajnega svfctnikn. Dunaj 14. Občina dunajska je prosila miin-sterstvo za trgovino, naj bi isto prepovedalo kroš-njariti po mestu. Danes je dobila občina odgovor od miniHterstva, ki odklanja to prošnjo občine. DllliaJ 14. Danes se je otvorila konferenca, sklicana od društva za izvažanje (Export-Verein). Konference se udeležujejo zastopniki ministerstev, občin, mnogih trgovinskih zbornic, avstrijskega Lloyda. Predsednik je povdarjal v svojem otvoritvenem govoru, da naj veča ovira razvoju našega izvoza je v visokih voznih tarifih, nedostatnom številu plovbcnih črt in v pomanjkanju drugo železniško zveze s Trstom. Na krivih potih. Komu ni v spominu oni žalostni dogodek, ka-koršen se dogaja le redkokodaj v katoliški cerkvi: komu ni v spominu, da je tržaško-koperski škof msgr. Glavina odstopil od svoje višepastirske službe? Odložil je jarem, ki ga je sklonil pred časom in mu zrahljal itak ne trdno zdravje. Za škofom Glavino nastopil je Šterk, mož poln najboljše voljo, kateremu so dobrohotnost čita že na obrazu; mož, ki je deloval za blagor ljudstva dosti let na cer- Oglaai ne računajo po vrstah v petitu, /a večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo lirednKt vu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iiprnvnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Vrednlitr« in tiskarna se nahajata v ulici Carintia fttv. 12. I pravnlštvo, od-prnrnistvo in sprejemanje Inscrrttov v ulici Molin piccolo stv. U, II, nadstr. P 0 D L I 8 T E 1C. 7» PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski, spisal Boleslav Prns. Poslov. Podravski. Ob enem so trije Humori obhodih grič, od-merivši na njem čveterooglat prostor, obsezajoči kaka dva orala. Po teh pripravah jo nekega dnd nastalo gibanje v taboru. Iz gozda jo dospelo kakih dvajset tesarjev v granatnih hlačah in jopičih, z žagami, svedri in sekirami. Naproti jim jo priteklo iz tabora nekoliko naselnikov z lopatami in zidarskimi lopaticami, nekoliko korakov za njimi se jo vlekla tolpa žensk, otrok in ostali moški naselniki, vsi v prnzniški opravi. Ta krdela so so zbrala na griču, kjer jo stal voz s sodčkom piva ter drugi s povo-jenim mesom in pecivom. Stari Hamcr jo bil oblečen v manšostrov sivkast jopič; njegov sin Frio je imel na sebi črno vrhno suknjo, drugi, Vilhelm, pa rujav telovnik z rdečimi obšivi. Vsi so imeli dokaj opraviti. Oče jo pozdravljal goste, dirjajo od tesarjev k zidarjem, od zidarjev pa k ženskam; Frio je valjal na jeden prostor debelo stebre iz lesa, Vilhelm pa odbijal čop pri sodčeku s pivom. Pri Polževih jo to priprave zapazil Ovčar ter to nemudoma najavil v koči. Takoj je zdirjala vsa rodbina na grič, Polž z ženo zadi, Magdalena s Stankom in Andrejčkom pa spredaj. Obstali so na rebru, na drugi strani roke, taboru nasproti, radovedno glodajoči, kaj bo iz tega. »Bržkone, da tam stavijo hišo«, je rekel Polž, »kajti čemu bi so se sicer zbiralo toliko rokodelcev ?« V tem hipu je stari Hamcr, dovrši vsi pozdravljanje, vzel v roke kol ter ga z lesenim kijem zabil v zemljo. »Hoch ! . . . Hura!...« so zakričali tesarji in zidarji. Humor so jo priklonil, vzel v roko drugi kol ter ga jol nosti naravnost proti severu. Za njim je odrinil Frio s kijem, za njima obema pa tolpa starejših naselnikov, žensk in otrok, spremljana od onega učitelja, ki ga je hčerka vozila na vozičku, v katerega jo bil uprežen pes. Nakrat pa jo dvignil učitelj čapko kvišku, moški so so odkrili po vrsti in vsa tolpa jo jela peti ganljivo pesem. O prvih glasovih pesmi je Polž snel klobuk, Polževa so je prekrižala in pokorni Ovčar jo pokleknil na rebru. Stanko, tresoči so od ganutja, jo široko odprl oči in usta, Androjček pa jo zdirjal z griča, prebrodil roko ter skokoma zdirjal k taboru. Prehodivši nekaj korakov proti severu, je stari Hamcr zabil drugi kol v zemljo ter krenil Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. kvenem in Šolskem polji v Istri, ki je bil tudi kakor stolni kanonik in župnik v Trstu poznan kakor nesebičen velepošten, in značajen duhovnik, da malo tacih. Postal jo škofom, ker ga je Vsemogočni odmonil za visoko stopinjo dostojanstva hijerarhijo sv. cerkve. Nastop njegov je oznanjcval mir in blagoslov za škofijo, v kateri vladati je silno težko. Ali varal bi se oni, ki bi mislil, da jo dobri visi pastir našel tudi vseskozi srca dobro, pošteno voljo! Ne, ni jih našel, osobito ne v stolici v Trstu! Zo nekaj lot sem so opazuje, da slavni magistrat in žnjim vso, kar čuti židovsko-italijanski, a priori no more videti v Trstu vladiko slovanske narodnosti. Njim jo trn v poti vsakdo, po čigar žilah ne teče kri italijanska. Ali, ko se ne čudimo, da se židov-skoitalijansko vzgojeni izobraženci obračajo proti škofu, moramo se vender čuditi, da žnjimi poteguje tudi velik dol duhovščino italijansko narodnosti, katera je vendar — vsaj v semenišči v Gorici — morala imeti versko vzgojo! Osobito mlajši duhovniki okolu znanega »Amica« menijo, da je njihova prva dolžnost delovati proti svojemu škofu! Tu nekoliko rcminisccnce! Koje bil sedanji vladika še stolni župnik v Trstu, podpiral jo po dobrih prijateljih in z lastnim denarjem mnogo »lijakov, ki — so sodaj duhovniki. Takrat je bil msgr. Stcrk dobri oče toga ali onega sedaj mladega duhovnika, ki ga pa izdaje sedaj iz hvaležnosti ali ka-li?! Ali sije možno misliti večo nohvaležnosti ? Polog toga pa jo sedaj msgr. Šterk škof, kateremu je dolžan pokorščino vsaki duhovnik njegove škofije. Ako torej škof Šterk dolnjo sedaj kakor škof po svoji pošteni vesti za blagor vse škofije, kaj imate proti njemu, vi mladi gospodje?! Jaz bi rekel z besedami sv. Pisma: Oče, odpusti jim .... drugače si pač no moremo misliti in tolmačiti vašega ravnanja. Kritikovati ho- proti zahodu. Za njim, v poprejšnjem redu, so je pomaknila tolpa, prepevajoča dalje. Kmetje so začudeni poslušali na po v to njim neznano, a tako svečane pesmi. Po žalolmih in otožnih pesmih, popevanih v domači cerkvi, zdela so jim jo ta pesem zmagoslavno moči. Niso si mislili, da bi se na teh njivah, ki se je doslej razlegalo stokanje: „Pred Tvoje oči, Gospod, skladamo nase grehe..." zamogla tolpa tujih prišlecev zaklieati z vzvišenim glasom: „Za nas pa hrabri hori se Vodja, ki ga je poslal Uog z neba..." Iz to globoko zamišljonosti jo zdramil Polža nepričakovan Stankov krik: »Prepevajo, mati! . . . prepevajo! . . .«. je govoril s hripavim glasom, tresoči so in jokajo. Nakrat pa je obledel, tista so mu zinodrela in padci je na tla. Prestrašena roditelja sta ga dvignila in previdno odnesla v hišo, kjer sta ga škropila z vodo in ga dramila. Vedela sta, da je fant neznansko občutljiv do godbo, da so v cerkvi joče in smeje ob času vsako procesijo. Toda v takem stanju ga še nista videla nikdar. Se-le doma, ko je potihnilo petje naselnikov, se jo Stanko pomiril ter zaspal. (Pride še.) čete v duhovski služIti osivelega moža, vi, katerim je še tako malo izkušnje?! — — — — Ne, ne bilo hi še tako i« los t no tudi to dej-**tvo, da ni /a istim Se drugo. Ali veste, kaj se pravi to, delati roko v rokf z židovskoliberalnim magistratom proti škofu?! Koje 1 > a I pred nekaj leti nesramno napaden hi vsi škof (ilavina, protestirala je proti takemu ravnanju vsa poštena duhovščina slovenske kakor italijanske narodnosti. Takrat vas, gospodje, ni še l>ilo v Trstu; sedaj ste tli, ali namesto da l>i podpirali vladiko, podpirate magistrat !! Ne diši-li to po ravnanju onega ne-sr oč n eg a apostola z i meno m J n do ž ?! Roko na sree, in pomislite, kam ste zabredli! Dvojno vam je mogoče: ali s škofom, ali proti njemu z zakletimi sovražniki njegovimi! Kam pohitite?! Župnik iz Istre II. Politični pregled. Vojni sakon. Skoro hode 10 let, odkar sta obojestranska parlamenta vsprejela zadnjič naš vojni zakon. Ta zakon se namreč predlaga vsacih 10 let. Leti is treba torej vnovič predložiti obema parlamentoma načrt zakona v določitev kontigenta no-vineev. C ujo se, da bode letošnji zakon zahteval poni nožen je števila novincev. Za ureje^je jezikovnega vprašanja (Nadaljevanje načrta, priobčcnega v »Sudsteierisehe Post«.) II. Sodišče in upravne oblasti. i?, V pravnih sporih med državljani jc pisati zapisnik o ustmeni razpravi v jeziku razprave, ako pa stranke ne rabijo jednoga in istega deželnega jezika, v onem jeziku, v katerem je bila uložena tožba Hi.) Izreki prič, izvedencev in strank, ki so so zaslišale za namene dokazila, pa je pisati na zapisniku vsikdar v onem jeziku, katerega so se posluževale to osebo na zaslišanju. Isto volja za stranke in za njih izreke, podane na ustmeni razpravi, v kolikor zapisnik ne podaje le ukupne sliko vsebino ustmonih izpovedeb strank. Sodišče mora na razpravi rabiti oni jezik, v katerem so je vršila razprava so strankami. Ako so stranko na ustmeni razpravi poslužujejo različnih deželnih jezikov, tedaj mora sodišče rabiti jezik prvega uložka, ako jo potrebno, več deželnih jezikov. Vso izjave sodnika jo pisati na zapisnik v onem jeziku, v katerem jih je podal sodnik, in ako so jo razglašcnje vršilo v več deželnih jezikih, so morajo to izjave na zahtevo strank protokolirati v več deželnih jezikih. S. 20. Vpisovanja v javno knjigo: deželno desko, knjigo o rudarstvu, zemljiško knjigo, v knjigo o vodnih stvareh, v depozitne knjige; potom v trgovinske tvrdke, v registre o.družbah in druge javne registre je izvršiti v jeziku ustmene ali pismeno prošnje, oziroma odloka, na podlagi katerega naj se izvši vpisanjo. V istem jeziku je pridodati tudi intabulaeijskc klavzule na listinah. Na izvad-kih iz teh knjig in registrov jo obdržati jezik uknjižbe. tj, 21. V jezikovno mešanih sodnih okrožjih je izžrebati za porotnike — in bi sicer nastopila ničnost — lo tako, ki so vešči jeziku obtoženoa, ker so lo v tem jeziku smejo vršiti predpreiskava, zatožlm, zaprisezanjo porotnikov, pravni pouk, govori in razsodba. V istem jeziku je sestavljati tudi poročila o vsklikih in pritožbah ničnosti na više deželno sodišče in najviše sodišče. 22. Razprava in proglašenje razsodbe na višom deželnem sodišču ali na najvišem sodišču se mora vršiti v onem jeziku, v katerem se je vršila razprava na prvi instanci. S- 28. Občevanje v g. 10. označenih oblasti z avtonomnimi organi naj so ravna po poslovnem in uradnem jeziku, o katerem jo znano, da so ga poslužujejo ti organi. (Pride še.) Spor med Španjsko in Zjedinjemi državami. Mir visi samo še na jedni sami niti in še o tej niti sodi vos svet, da se utrže bližnje dni. Opravičeno jo sedaj vprašanje: kdo je kriv, da je prišlo tako? V odgovoru na to vprašanje soglaša tudi ves svet: do vojne pride najbrže, ker /jedinjene državo hočejo, da pride do vojno! To je povedala že spomoniea predsednika Mae Kinleva v Washingtonu. — Ozirom na velikansko žrtev, ki jo je položila Spanjska na oltar miru s tem, da je privolila ustašom na Kubi premirje, ne da bi bili isti prosili za to in se je torej ponižala prod njimi v svojem ugledu, pravi rečena spomenica prav hinavski, da ta žrtev Spanj s ke zadovolji po]>olnoma »miroljubnim« namenom Zjedinjenih držav,— ako doseže svoj vspeh! Koliko hinavstvo to, ako pomislimo, da isto /jedinjene države svojim hujskanjem skrl>e za to, da ustaši nočejo odnehati, da torej vsa spravljivost Spanjske mora ostati brez-vspešna!! Tako početje je skrajno nemoralno. In s čem se opravičujejo Zjedinjene države? Sklicujejo se na človekoljubje. Zjodinjene države in človekoljubje — iste države, ki so pogubile milijone svojih lastnih Indijancev: umorstvi, požiganjem in grozovit«»strni najhujše vtste! Oni da hote osvoboditi Kubo iz Spanjskega jarma! Živ krst na svetu ne veruje tega, ker ve vos svet, da Zjedinjone države hočejo le zamenjati jarm : mesto španjskega bi hoteli nadeti Kubancem stokrat hujši amerikanski jarm. Ne za svobodo, ampak na rop se pripravljajo Zjodinjene države. Zato pa so simpatijo vseh poštenih ljudi na strani Spanjske. Spanjska uprava jo mnogo grešila na Kubi, ali država, ki se tako rekoč kopijo v krvi prvobitnega prebivalstva svojih lastnih tal, taka država nima pravice klicati koga na odgovor, sklieevaje se na — človekoljubje. Ta tartiferija amerikanska je uprav gnusna. Simpatijo naše morajo biti na strani Spanj-skd tudi zato, ker jo v noveji čas šla do skrajne meje popustljivosti. Ne le da se je ponižala pred ustaši, ampak pripravljena jc bila dovoliti Kubi najrazsožnejo avtonomijo. Ali Zjedinjone države zahtevajo šo več, toliko, kolikor Spanjska ne more dati, zahtevajo, naj bi poslednja privolila v popolno neodvisnost Kube. Kdor zahteva toliko, ta hoče lo boj! Pa šo jeden moment je tu, ki vpliva, da so nam še bolj gnusi to tiranjo Zjedinjenih držav v vojno. Navadno očitajo monarhijam in potontatom, da v pohlepnosti svoji po tujih deželah izzivljajo sporo in opravičujejo s tem zajedno zistem militarizma. Ali Zjedinjone države so ljudovlada, ki bi šo posebno morala biti zavetišče pravega človekoljubja. Pred vsem pa najodločneja nasprotnica vsa-eega prelivanja krvi. A Zjedinjone države ne lo da ne store ničesar v ohranitev miru, ainpak še iščejo na naj nemoralnoj i način pretvez za vojno. Ni kdo ne more zameriti Spanjski, ako v očigled takim izzivanjem sama povspeši odločitev z napovedim vojno: ako že mora biti, pa bodi! Domače vesti. Drugirkonferciica p. Pavissiclia v cerkvi ]>ri sv. Antonu novem privabila jc zopet ogromnih množic. Takoj ob 7. uri žo jo bilo toliko ljudi — na tisočo — na prostoru pred sv. Antonom novim, da jo bilo kar vse črno. Groraadonjc ljudstva je segalo v vse stranske ulico. Dolgo že pred 8. uro niso stražarji nikogar pustili več v cerkev. Velik kontingent so poslali zopet socijalisti, ki so so zopet v tem slučaju pokazali zvesto pomočnike židovskega liberalizma, vladajočega v mostni zbornici, onega liberalizma, ki je zapričel sedanjo vojno proti škofu tržaškemu. Tudi sinoči je jeden del občinstva jol po-kašljovati, ko je don Pavissieh pričel se svojim govorom, vendar pa to nedostojno in tudi — ne-liberalno j »očetje ni bilo toli intenzivno, kakor prejšnji večer. Najprvo jo povdarjal govornik, da so časopisi — kakor je že to navada na teh lažnikih po poklicu — krivo priobčili nekatere izjave njegove o liberalizmu. Govornik je povdarjal prejšnji večer, da liberalizem — nima programa. Danes pa hoče reči več: da liberalizem sploh nima obstanka, kajti prepustil je vsa tla drugima dvema strankama, ki imati popolno pravico do obstanka: socijalizmu in klerikalizmu. Potem jc izvajal govornik, kako je sooijnlizem nasproten vsakemu ve-roizpovodanju. Socijalisti taje to sicer, menč, da jo vera privatna stvar vsakega človeka ter da jih to ne briga, kateri veri pripada kdo. Toda, kaj jo indiferentizem druzega, nego izključevanje vere?! Toda, kar je resničnega, to treba poznati in tega treba iskati. Govornik je prišel do zaključka, da socijalist je ateist. Zatem se je spominjal reka ustvaritelja in utemeljitelja socijalizma, Ka ml a M a r x a, da vera no dela Človeka, ampak Človek vero. Govornik je dokazoval, da soeijalizem vedno prikriva svoje pravo namene in — svoje orožje. Zato hočejo vedno, da treba razlikovati med klerikalizmom in vero. O tem hoče govoriti v drugi konferenci. Socijalisti pa da niti ne morejo biti druzega, nego sovražniki vere žo zato, ker hočejo uničiti privatno last in s tem odvzeti sredstva za vnanje pojavljanje bogočastja. Res je siecr, da jo vera stvar dušo, toda človek je sestavljen iz dušo in telesa. Za dušo zadošča spirituvalizem, za telo pa treba zadoščenja čutilom. Zato treba neizogibno tudi v na njega bogočastja, * + * Kakor predsinočnjem tako je tudi sinoči med konferenco silno naraščala množica pred cerkvijo. Stražarji so imeli vse roke polne posla. Po konferenci so je vsul velik naval ljudi proti Corsu, spremljan od policijskih uradnikov in stražarjev. V množici jo bilo mnogo sooijalistov in — poznanih liberalcev. Poslednji so prepevali ukupno — delavsko pesem. Židovski liberalec pa— delo! Kdo, kdo bi se ne smejal, ako bi ne bila stvar toli žalostna! Na Corsu sojo nagromadilo toliko ljudij, da jc postal jmložnj resen. Na povelje stražarjev so ni hotela umakniti množica; in še le potem, koso stražarji potegnili sablje na ukaz svojega poveljnika, jela se je razhajati- ista ob vsklikanju: »Smrt«, »Doli žnjimi«, »Doli z škofom!« »Doli z jezuiti!«, «Živio Učekar!«, »Živio Hortis!« Ti — naročeni, najeti in poučeni demonstrantje so so razšli na različne dela mosta. Jedna gruča teh demonstrantov je šla tudi pred škofijsko palačo, kjer so kričali: Doli z škofom! dokler ni policija, prihitevša iz ulice Madonnn dol Mare, storila konec grdemu prizoru. Tako so sinoči demonstrovali oni — kateri ? 0 tem govorimo na drugem mestu — ki vodno valjajo po ustih besedo svoboda, ki pa kar divjajo, čim so jo kdo drugi poslužil svobode govora, ki nimajo toliko moralne sile v sobi in toliko — omike, da bi premagovali sami sebe in mirno poslušali, kadar govori kdo, ki je druzega menenja, nego so oni! Najbolji dokaz to, da slutijo sami, na koli slabih nogah stoje njih — »načela«. Koncert ženske podružnice vzbuja vsled svojega zanimivega programa občo pozornost ter so že prav pridno povprašuje po sedežih. Slavno občinstvo naj se torej prav hitro pobriga, da dobi sedeže pravočasno, ker se vse tako izredno briga za nenavadni ta koncert. »Zarja«, pevsko društvo v Rojanu, priredi v nedeljo dnfe 24. t. m. veselico s sodelovanjem novoustanovljenega tamburaškoga zbora. Vspored in mesto vescliec se objavita pozneje. Tržaško pod p. in bralno društvo prične v nedeljo, dne 17. t. m. svoje navadne plesne vaje v društveni dvorani za člene in povabljeno gosto. Iste se bodo vršilo v nedeljo od 4.—G. tire zvečer, in koj potem se prične že objavljena veselica po sledečem vsporedu : 1. Pozdrav. 2. Deklamacija »Narodni dom«. 3. Igra: Sv. Nežikaz deklamacijo sv. Nežiki. — Mod točkami bodo peli pevci društva »Kolo«. — Na obilno udeležbo uljudno vabi Vesclični odsek. Ural no in pevsko društvo „Lira" v Komnu priredi veselico s plesom dne 1. maja. Vzpored pravočasno. .Jutri dospejo' v Trst avstrijski vojaki, naši slovenski sinovi iz zelene Štajerske, ki so bili do-sedaj doli na Kreti. Ostavili so Kreto v torek po-poludne na ladiji »Aurora«. Povodom koncerta „Slovanske čltalnicc" na korist družbi sv. Cirila in Metoda so preplačali vstopnino nastopni gospodje: Mankoč Ivan 10 kron, Kapetan N. N. H kron, Jamšek Josip f> kron, Prof. Jesenko 4 krone, l)r. M. Pretner H krone, Savjetnik Jakopič krone, Klodič pl. Sabladoski 2 kroni, Jamer N. 2 kroni, Stepančič Gracijan 2 kroni, Va-lenčič Ivan 2 kroni, Poručnik N. N. 1 krono, Man-dič prof. Mate 1 krono, N. N. 1 krono,. Kobal N. 1 krono, Kosec N. 1 krono, N. N. 1 krono, Go-ljcvščik Vek. 1 krono, N. N. 1 krono. Vsi ukup 50 kron. Našli so se zopet! Današnji »Piccolo« nam je ugajal. Prav zares, in ne mislite nikar, da govorimo ironično. Povedal je vendar enkrat odkritosrčno, kar toli trdovratno taje naši socijalisti. Na- vidno svarimo naAe ljudi, naj nikar ne fitajo te židovske skladniee vsega slabega, danes p« jim svetujemo prav odkrito, naj čitajo — in pazno naj čitajo notico v današnjem »Piceolu« : »Un m i-ragio«. V tej notiei povdarja »Piccolo« vidnim zadoščenjem, da včeraj — povodom konferene v v eerkvi pri sv. Antonu novem —so nastopili liberalci in soeijalisti kakor — bratje! Ta »sijajna« in »impozantna« manifestacija da je izišla iz jednakih nagibov v obeh taborih. La bella alleanza! — tako vsklika »Piecolo« o nastopanju, ki ni bilo druzega, nego brutalno nasilje in izbruh fanatične nestrpnosti proti drugače mislečim. In židovsko glasilo želi, da bi ostalo tako. Saj so pogoji — tako meni —, ki jih stavljajo liberalci — tako lahki in naravni! Saj liberalci ne zahtevajo druzega, nego to malenkost, da bi soeijalisti pripoznali narodni program italijanski in da bi pomagali braniti »la nostra lingua c il earattere nos tro i tal i a no«. Ali ste čidi, vi možje slovenski, ki pomagate demostrovati to dni ?! Ali vidite, v kako družbo ste zašli?! Ali vidite, komu na korist Vas zlorabljajo Vaši voditelji, ki Vam zatrjajo, da ljubijo jednako vse narodnosti ? ! Ali Vas 110 poče v dušo, Vi možje slovenski, ko morate pomagati istemu židovskomu liberalizmu, ki jo strupeno sovražen Vaši krvi! O da: jako poučen je današnji slavospev »Piccolov« alejanci med socijalizmom in židovstvom! Naj le socijalistički voditelji šc tako Bkrbno pokrivajo svojo tendencije s plaščem fraz o svoji mednarodnosti in pogubnosti kapitalizma: kakor hitro pa zapihlja le rahel vetrič resno roakcije proti židovstvu, pa se dviga plašč in izpod plašča so kaže roka ali vsaj jeden prst — alejancc med socijalizmom na jedni in liberalizmom, italijanskim n a c i j o 11 a 1 i z m o m in kapitalizmom na drugo strani!! Vzlic vsem manevrom, katerimi vzbujajo domnevanje, kakor da bi si bili sovražni, se v odločilnih trenot-kih vendar lo shajata pod jedno zastavo: socijali-zem in liberalizem, kateri poslednji je identičen strupenim sovražtvom do našega rodu in po takem tudi do našega — delavca!! Slovenski soeijalisti! Čitajte le današnji „Piccolo", da bodete vedeli, kaj zahteva od Vas Vas zaveznik, da bodete vedeli, da zahteva od Vas nič več in nič manj, nego da vsprejmete program, ki znači pogubo naši eksistenci — politično in narodno smrt našemu življu ! Klasičen dokaz imamo sedaj za svojo vedno ponavljano trditev, da jc vso to le grda komedija, ako se pritožujejo Italijani, da jih škof zanemarja glodd propovedovanja besedo božje. Komedija je v prvič zato, ker je grda laž to, da škof zanemarja Italijane, v drugič zato, ker onim krogom, ki si prisvajajo pravico govoriti v imenu Italijanov, je toliko mari za oznanovanje besede božje, kakor za lanski sneg. Za to imamo — kakor smo rekli — ravno sedaj klasičen dokaz. Popred so tožili škofa, da ne skrbi zadostno za italijanske propovedi, sedaj pa, ko je škof ustregel njih želji in jc odločil izbornoga italijanskega propovednika za odlično cerkev sv. Antona novega in je torej ustregel „želji" Italijanov, sedaj prirejajo poulične izgrede proti istemu italijanskemu propo-vedniku in mu kriče: Doli žnjim! Smrt mu ! T11 imamo dokaz, da jo vsa gonja mestnega sveta proti škofu brez vsake etične in moralne podlage, ki bi mogla opravičevati — čo tudi ne opravičiti— one ital. duhovnike, ki so se baje v interesu cerkve pridružili gonji proti svojemu lastnemu škofu. P. Pavissich propoveduje v uprav klasični italijanščini in človek bi moral misliti, da mu bodo prirejali ovacije. Kaj še! Sedaj demonstrujejo proti njemu in ga preganjajo na ulicah isti ljudje, ki divjajo tudi proti škofu radi slovenskih propovedijl! Ergo ? Komedija je bila in vse tisto namišljeno hrepenenje po oznanovanju božje besede v laškem jeziku le pretveza za narodne in politiške demonstracije. Ako ne bi bilo tudi slovenskih propovedi, bi ti ljudje gotovo no kričali po pomnoženju laških propovedi in bi videli najraje, da bi se cerkve kar zaprle in da bi sploh ne bilo nikakih propovedi! To bi hotela alcjanca Židov in socijalistov — z „Amicovei" kakor tihimi ..kompanjoni" na strani. O ti ljubi laski ffostje! Mnogokrat so je že pokazalo, da oni delavci na vodnih zgradbah, cestah, železnicah, ki so se preselili iz Italije, ali sami ali po svojih zaupnikih p»>šiljajo ves zaslužek svoj doli v Italijo, a potem, ko so dovršena dela, se predstavljajo oblastim, češ, da so brez sredstev. Na ta način silijo avstrijske oblasti, da jih morajo od poslati vsaj do avstrijska »-laške meje kakor od-gnanee in zviti Lah je tako lepo prihranil — potne stroške. Na ta način nastajajo velika bremena za dežele, okraje in občine. Dež. inlbor štajerski je ofiominjal vlado že večkrat na to laško »furharijo>, ki pa je prav za prav za las podobna sleparstvu. Namest-ništvo v Građenje naložilo političkim oblastim, naj delajo na to, da bi se potni stroški za te ljube laško pojedeže zagotovili rednim odtrga v a nje m od vsakdanjega zaslužka. Ker bi bila taka odredba res najprimerneja, obrnil se je sedaj dež. odbor štajerski do okrajnih odborov in občin v deželi, naj ono po svoji moči silijo na to, da bodo podjetniki pridržavali toliko od zaslužka svojih italijanskih delavcev, da se bodo ti poslenji potom vračali domov na svoje in ne na stroške naših siromašnih občin. Ako hi so kateri podjetnik branil tega, pa naj se občina obrne do okrajnega glavarstva, katera ohlast na j hi potem posredovalno posegla vmes. Taka odredba jc potrebna, ker Italija nikdar n e p o v r a č n takih s t r o š k o v, storjenih za njene podanike. To je jedna tistih »prijetnosti«, kakoršnih imajo naše dežele več od laških delavcev. Koraki deželnega odbora štajerskega so umestni, ali šc umcstnejc bi bilo, ako bi naši podjetniki ne dajali prilike italijanskim delavcem, da morejo siliti naše oblasti do takih odredeb. Mi imamo dovolj zob doma za naš kruh in v resnici ne trebamo prav nič pomoči od italijanskih glodalcev ! Občni zbor zavaroval nega društva „AshI-citrazlonl Uenerali" se je vršil dne 12. t. m. Pročitalo so je najprej poročdo vodstva, v katerem se spominja umrlih členov svojih, Josipa barona Morpurgo in Otona barona Bruck. Temu ]M>rnčilii je sledilo poročilo za upravno leto 1897. Oddelek »požari« je bil letos precej oškodovan tor jc čisti dobiček nekoliko manjši od prejšnjega leta. V oddelku »zavarovanje 11a življenje« jo uspeli uprav hriljanten. Rezervni zaklad se je povišal 11a 106,666.417*50 kron. Fondu za eventualno zgubo na obrestni meri jo pridodanih letos 160 tisoč kron, vsled česar so jo pomnožil ta fond sedaj na 400 tisoč kron. Rezervni zaklad za zgulio na kurzili javnih papirjev znaša sedaj S),ilf)5).if24,4H kron t. j. 10°/o vrednosti papirjev, katere ima sedaj družba. Skupni dobiček znaša 2,445.353*42 kron, od katerih pripadajo f>lo.974*4H zavarovancem na življenje; preostaja torej na dispozicijo 1,929.378*94 kron. Ta ostatek predlaga vodstvo naj se razdeli: Društvu »Previdenza« .... gld. 10.000*— Fondu za zgubo na kurzili za izplačila dividend v zlatu . . » 185.000*— Pristojbino za reprezentacijo društva » 73.800*40 Dopolnilni rezervi za oscilaeijo javnih papirjev...... » 22.167*52 Dividende delničarjem .... » 720.000*— Na novo prenose se..... » 3.731*49 Dividendo za vsaki dolož znašajo po 144 gl. Glavnica garancijskega zaklada znaša kron 143,045.142*28, od katero jo naloženih v javnih papirjih kron 94,373.903*44. Občni zbor je potrdil od vodstva že vsprejeti predlog, da se doda znesek od 100 tisoč kron fondu za podpiranje uradnikov društva, kateri so postali nezmožni za delo, v proslavo jubileja cesarjevega ter je odobril vso predložene račune kakor v popolnem redu. Slednjič se je zvršila volitev oziroma imenovanje nekaterih udov vodstva in uradnikov. Utopljenca so našli včeraj zjutraj blizu pomolu »Snnitil«. Zdravnik jo ko usta to val, da jo moral biti utopljenec v vodi že kakih 14 dni. Truplo so proveli v kapelico pri sv. Justu. Popoludne je prišla tjokaj neka ženska. Ta je koj spoznala utopljenca, ker jc bil — nje mož: 40-letni Casto Cafc-taruzzi. Povedala je, da je temu žo 15 dni, odkar ga ni bilo domov. Pokojnik je bolehal žo več let na revmatizmu ter ni mogel nič delati. Družina je pa vedno skrbela zanj, da ni trpel pomanjkanja. Radi tega ni vedeti, je-li seje utopil svojevoljno, ali pa jc padel morda vinjen v morje, kajti zadnje čase se je opijanil večkrat. Zapustil jo ženo in troje otrok. Samomor. Včeraj zjutraj je našel Anton Staatič, ki je v službi na štaoiji pri Sv. Andreju, ob bregu blizu štaeije klobuk, palico, dvoje zajn-st-liic in vizitnico napisom »(Juido Pizzarello«. Takoj zraven je našel tudi malo steklenieo in čašo, v kateri je bilo še nekaj žveplene kisline. Stantič je takoj naznanil to policiji, ki je došla na lice mesta in ker je slutila, da se gre tu za kak samomor, je tudi že obvestila o tem zdravnika na zdravniški postaji. Tudi ta je prihitel takoj. In res je bilo tako. Kmalu so našli v bližini truplo, katero so potegnili iz vode. Samomorilcu je še prihajal iz ust duh žveplene kisline. Pri sebi ni imel ničesar. Truplo je bilo sprovedeno v kapelico pri sv. Justu. Doznalo se je, da je bil pokojnik res Guido Pizzarcllo, kateremu je bilo sedaj 25 let. Sodi se, da jo slabi gmotni položaj v družini pokojnika toliko uplival nanj, da so jo odločil do takega koraka. Najdeno človeško truplo. — Kovač Josip Vidau iz Opčin so jc |>odal včeraj zjutraj v svojo ogrado, ki se nahaja koj zunaj vasi, ob poti, ki vodi na Rcpentabor. Komaj je došel tja, udaril mu je v nos jako neprijeten duh. Hotč vedeti, od česa prihaja ta čudni duh, je šel tjekaj, od koder se mu je dozdevalo, da prihaja isti. Kar naenkrat jo zazrl pred seboj v mali šumici človeško truplo, na katerem je kar mrgolelo črvičev in vsakovrstne golazni. Smrdelo je grozno. Stekel je do žandarmerije, kjer je naznanil, kar jo videl. Popoldne je prišel jeden ma-gistrani uradnik, ki se jo podal na kraj v družbi okr. zdravnika in žandarmerije. Ker jo bilo truplo razjedeno, ni bilo mogoče soditi, kdo da jc mrtvec. Iz obleke pa jo bilo soditi, da je moral biti to kakov mornar. Kakega zabeležka ali pisma ni imel pri sebi. Samo 11a traku čevlja je bilo napisnno: „Kmeriko N. Sarajevo". Ta čevelj je shranila oblast za vsaki slučaj. Bržkone imamo tu slučaj samomora. Truplo so pokopali na Oponskem pokopališču. Doznali smo pozneje, da se jc moral pokojnik sam ustreliti, kajti držal jo šc v roki žo zarujaveli samokres, v katerem sta bila šc dva strela. Na nogovicah jo bilo zapaziti črko ,.M" Pri sebi je imel lo 10 nvč. Koledar: Danes v petek Jutri v soboto Solne tli : Izhod ob 5. uri 4 min. Zahod „ ti. „ 57 „ 15. aprila : Helena cea. 1(1. ,, : Julijami riev. m. Lunin : Izhod ob 2 . uri 54 min. Zaliod „ 12. „ 40 „ Ta je l(i. teden. Danes je dan tega leta, imamo toraj Se 2(11 dni. Narodno gospodarstvo. Poročilo ravnateljstva „Trgovske-obrtne reglstrovaue zadruge v Gorici*4 z neomejenim jamstvom, za opravilni mesec marec 1SUH. 1. Število zadružnikov dne 1. marcu 18'J8..... 7<>4 Naraslo tekom meneča za........ 71 Padlo tekom meseca za........_ — Število zadružnikov dne 1. aprila je znašalo . . 83.r> 2. Število deležev dne 1. marca....... 1374 Priraslo deležev tekom meneča ...... 109 Odpadlo „ „ „ ... . . ._— Število deležev dne 1. aprila je znašalo . . . 1483 il. Hvota vplačanih deležev do 1. marca . kron 1889.V50 „ ., „ tekom meseca . „ 7922*20 „ izplačanih „ „ „ _—*— Hvota vplačanih deležev dne 1. aprila . kron 2<>817*70 Svota podpisanih deležev po 150 gld. . kron 444iWK>-— 4. Predujmov je bilo izplačanih 1. marca . kron 78406*538 Priraslo tekom meseca....... 114*140*— Odplačalo .. „ ............422 — Stanje predujmov dne 1. aprila . . . kron 1127 !.'>•'W 5. Dopolnilni zaklad znaSnl je 1. marca . kron 1539*— Tekom meseca doplačalo se je ... „_1188*70 Stanje dopolnilnega zaklada 1. aprila . kron 2727*70 (1. l)o konec meseca prosilo je 253 prositeljev za predujme v znesku......kron 170899*38 Dovolilo He je v znesku..........125259*— Izplačalo „ „ ........118159*38 7. Hranilne vloge zuaSale »o 1. marca . . kron f>Ht»;i2*.'12 Vložilo se je tekom meseca.......20077*— Izplačalo „ „ „ .....„ 340*— Stanje hranilnih vlog dne 1. aprila . . kron 78359*32 v 77 knjižicah povprek po 102»> kron 75 vin. 8. Gotovine v blagajnici 1. marca. . . . kron 4347*29 Svota prejemkov tekom meseca ... ,. 35874*70 izdatkov „ „ . . . 35642*07 Saldo v blagajnici dne 1. aprila . . . kron 4579*92 9. Denarnega prometa blagajnice od dne 1. marca do dne 1. aprila.....kron 758114*0>i Hranilne vloge obrestujejo se po 4lafl„. Predujmi vraeajo se v enem ali veiHedenskih obrokih 7. obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši ras na menjieo se obrestujejo po ;V72",. — Seja ravnateljstva je vsaki ponedeljek ob Jesti uri. Različne vesti. Ženitve na vzhodu in v Afriki. Na vzhodu kakor tudi v Afriki se ženijo že jako mladi. Iz podatka zadnjega ljudskega štetja izhaja, da se nahaja v Algi tu v Afriki jeden llMotni soprog; mnogo j<> slučajev, da so se Arabci poročili že s lil., 14. in lf>. letom. Nekako smešno se dozdeva človeku, ko vidi n. pr. 15-letnega udovca ali pa moža, ki se je v tej dolu morda že dal ločiti od svoje žene. V Algiru je nadalje mod 20-lctnimi Arahci 290 udov-cev in takih, ki so so ločili od svojih žen. Med Arahkinjami pa je tam 1H9 udov in 117(> žen, ki ki so ločene od soprogov, a nohona teh ni še preživela 15 leto. Črnagora na razstavi v Parizu. — Čraagora jo obvestila francozko ministerstvo zunanjih stvari, da bode zastopana na svetovni razstavi v Parizu leta 1900 ter da želi, da se za njeno deželne proizvode odredi mesto blizu ruskega oddelka. Francoska vlada ugodi tej želji. To bodo prvikrat, da bodo Ornogorn zastopana na svetovni razstavi. Zadnje vesti. Pari* 16. Iz Madrida javljajo: Kraljica-re-gentinja je podpisala včeraj zvečer dekret, s katerim so sklicujejo »cortcsc (deželni zbor). Ministor-ski predsednik se bode jutri posvetoval z voditelji strank v manjšini. Zbornici so snideti bržkone 28. t. m. Zjedinjono državo utrjujejo baje mejo Moksike, ker se boje navalov dobrovoljnih čet. Nota Spanjske do vlasti razli »ž u je sedanjo položenje in prote-stlije zoper sklop amerikanske zbornico. Kraljica regentinjn jo podpisala milijon peso tov za pomno-ženje brodovja. Wnslihigtoil 16. Senat sejo odložil do jutri 10. ure predpoludne, ne da bi bil storil kakov sklep. Mndrld 15. Glasom brzojavko iz Havane sta kubanska ministra Dotz in Giberga odšla na iztok otoka na pogajanja z ustaši. Xew-York 14. — Večina sonata v AVasching-tonu jo za to, da se pripozna republika na Kubi, toda predsednik uloži svoj veto proti takemu sklopu, ker se nadeja še vedno, da so spor reši mirnim potom. Tu so prepričani o nasprotnem. Glasi se, da je španjski poslanik že zapustil \Vasehington. Madrid 1 •'). — Potem, ko je kraljica regentinjn prijela objavo cesarja Frana Josipa, je sklenila, da noče daljo omahovati mej voljo naroda in vojno. Kraljica da je izjavila, da bi so odpovedala takoj, čim bi ministri storili kakov korak, ki bi bil nasproten časti Spanjske. Izključene so torej na-daljno koncesije Ameriki in najviši sklep je prav blizu. Itiiu 1 o. „Popolo Romano" pravi, da so hočejo vlasti vesti odslej pasivno v sporu med Španjsko in Ameriko; da pa hočejo po vojni tem večo energijo braniti interese Spanjske. Dunaj 15. Danes jo dospel sem nadvojvoda Fran Ferdinand in jutri se udeleži veliko vojaške revije na vežbališču Sohmolz, ker je pridodeljen najvišemu poveljstvu. Nadvojvoda so nastani na Dunaju in h tem je ovržena govorica, da se rečeni nadvojvoda nastani v Pragi. Aten«' 10. Neka oseba jo zasramovala princa prestolonaslednika in njegovo soprogo, ko sta se vračala v kočiji v palačo. Dotično osebo so aretirali, toda pokazalo se jo, da jo blazna. Pariz 15. Po dolgi razpravi je sklenil vojni svet, šta. 1'ifnica za nept, !»;">4—J(\rt>. PSeniea za »pomlad lSit«. 12-iVfi. do 12tw. Orea za spomlad 70ft—7*10 Hi /.a spomlad N*t>"> do N*70. Koruza za maj-juni 18JIH. 5*82 do 5*48. PAeniea: ponudbe Mahe, povpraševanje malo. — Prodaja 15.000 meterakih »totov. Vreme: lepo. Ha vre. Kava Santo« good, a ve rago za april .'14*60 za avgust :15*— frankov za f>0 kgr. Iluminira:. Han to« good a ve rage za mesec maj 2S *2.r) za juli 28*7f> za september 2i>*— za decemlier 20*50 Krčmar j a išče konsumno društvo v Borštu. Po-drobneji j)odatki se dobivajo pri predsedniku rečenega društva. Naznanilo!! Podpisani naznanjam, da imam lastno zalogo in delavnico različnega obuvala v liisi ljudske šole nasproti cerkve sv. Petra, po domače «pri Pepetu Kraševcu. Postrezam z vso točnostjo in po najnižjih cenah. Sprejemam in izvršujem vsako naročbo na drobno in na debelo. Udani Joftip Stantid. Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga v Trstu, ulica sv. Antona št. 1. priporoča Zaštitim svojim odjomaloom svojo proda-jalnioo, preskrbljeno z vsemi m a n u f a k t u r n i m i predmeti, /.vezano s krojačnieo za gospodo. Sokolska obleka koinpl. gld. 23 — HaraM Jiepremočljiv od 10 do 16gld. Velik izbor Huknciiega I11 bombažu, blami/.a inožkc obleke, srajc i/, žlde, volne, liuvn - teniils, platna Itil., /iipestuic, ovratnikov, perila /a inožke, ovratnic v vsili barvali In To mi 11 li, 11 o tr o v i e, rut, Jopic Tteli vrst t osebno /.a tourlstc In o I c s 11 r j e, modnih predmetov, rokov le iz nitij In kože, dežnikov In solnciilkov. Fovodom svečanosti jubileja Njegovega Veličanstva velik izlor narodnih in avslr. zastav, transparentov z avstrijskim orlom i|C po najnlijlh cenah. Na zalitevnnje pošiljajo ho uzorci vseh vrat z dotićiiimi ce-iinmi, poštnine prosto. Krčma Ribarić. Ulica Conti, za Holtom. V moji krtini prodajam črno kraško 111 dalmatinsko vino, belo vipavsko. Toči se tudi Drelierjevn pivo v sodčkih In buteljkah. Ku-hlnja Je dobra. Postrežba točna. Prijateljem I«re 11 a krokije *toJI lep prostor na razpolago. Ker so zanašam, da me bode slavno slovensko občinstvo obiskovalo, se priporočam z mladostjo Mihovil Ribarić, krčmar. AITES & ZADNIK V TRSTU, Via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8. TRGOVINA i 1 > i TKANIN IN MODE. ^ Velika zaloga I možkih iu ženskih stof za rse letne sezone. Velik lmtoor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarijo za šivilje, krojače in kitničarke. — Veliki izbor perkala in Batina v najnovejšem risanju. Sprejemajo se naročila možkih oblek in perila po meri. CENE NIZKE. Za mnogobrojni obisk ne priporočata udana AITE L ZADNIK. Hotel „Kozina" v Kozini se tla v najem pod dobrimi pogoji. Potienik, ki bi hotel prevzeti ta hotel, mora biti vešč slovenskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku vsaj v govoru. Natančneje se izve pri lastniku Jakobu K 1 e m e n c u, trgovcu v Trstu, v ulici S. Antonio. Svoji k svojim! Udano podpisani lastnik narodnega fotograf, zavoda „Apolon44 v Olji, naznanja slavnemu občinstvu, da jo njegov zastopnik F. W. Fotograf na potovanju p Primorskem, uroti Kranjskem. Nadejajo so, da bodo časti to prebivalstvo izkoristilo ugodno to priliko ter mu izkazalo z obilnimi naročili svoje eenjeno /aupanjo, zagotavljam samo umetniško dovršene podobe v vseh velikostih po jako znižanih eonah. — Z velespoštovanjem Srečko Magolič, narodni fotografični zavod „Apolon" v Celji. TISKARNA aVTENBERa filijalka ces. kralj, universitetne tiskarne „STYRIA" Tovarna SackKtrasse li) (iRADEČ Sackstrasse 13 za obrtne in Conto - knjige. (Sistem „Patent Workmann Chicago") Raztrirni zavod in knjigoveznica. Priporoča so za prijazne naročbo s zatrdilom primernih con in točno postrežbo. IZDELOVALNICA VSEH TISKOVIN, Časnikov, rokotvorov v vsakem obsežtu. brošur, plakatov, cenikov, raćnnov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, vabil itd. — Bonata zaloga glavnin-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Creditoreu, Cassa-knjit Strazza, Memoriale, Jonrnalov, Prima-note, odpravnib, meniičuib. ćaso-zapadlih in kniiii za kopiranje, vseh pomožnih knjin, raztrirneea ifirtaneua) papirja, svileneea papirja za kopiranje, listkov iz kavčeka za kopiranje, skledic za kopiranje itd. _ Za naročbe in nadaljna pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika: ^L ARNOLDO COEN v TRSTU, v ulici tlelle Acque štv. 5.