^ DOMOVINI
Leto XV.
Matura Nj. Vel. kralja Petra
V Ljubljani, dne 1$. junija 1939*
St. M
Po svečanem cerkvenem obredu Je oni dan guverner Nj. Vel. kralja prebral zapisnik komisije višjega tečajnega izpita, ki ga je Nj. Veličanstvo položilo. Z ozirom na ocene pismenih nalog je izpitni odbor oprostil Nj. Vel. kralja ustmenega izpita. Na podlagi pismenega izpita in po prejšnjih letnih ocenah, je izpitni odbor priznal Nj. Vel. kralju zrelost in sposobnost za študij na visokih šolah. Po sporočenem uspehu in izročitvi spričevala je guverner Nj. Vel. kralja s kratkim in toplim govorom poudaril vrline in neutrudljivo delo visokega učenca ter posebno poudaril pomen višjega tečajnega izpita. Po končani svečanosti so kr. rodbina, kr. namestniki, guverner s profesorji kakor tudi ostali nav?očni čestitali Nj. Vel. kralju na doseženem uspehu
Sokolski obrambni tabor v Kočevju
Sokolsko slavje v Kočevju je v nedeljo privabilo skoraj iz vse Slovenije Sokole ln sokolstvu naklonjeno občinstvo. Obrambni zbor ljubljanske župe je tako že po udeležbi dokazal, da je sokolsk» miselnost na Kočevskem trdno zasidrana
Sovodenj na meji je dobil novo šolo
Nova šola stoji desno na gričku nad vasjo
Sovodenjska šolska občina je imela prejšnjo nedeljo enega svojih najlepših dni. Ob prisotnosti številnih prijateljev naše mladine ln napredka je bila slovesno blagoslovljena nova trirazrednica, ki ja bila kraju že dolgo potrebna. Novo šolsko poslopje je lepo, Ima trt šolske sobe, ln je pred vsako prostoren hodnik, da mladini med odmori ne bo treba čepeti v razredih. Okrog šole je dovolj prostora, da bodo ustvarile pridne roke vrt. Z otvoritvijo sovodenjske šol« Je storjen v gradbenem sporedu šol, ki še čakajo škofjeloški okr»j, razveseljiv korak naprej! Naj bi sledili še drugi kraji!
Vode pustošijo pridelke
Po zadnji vztrajnih nalivih, je bila zopet vsa travniška kotlina pod vodo, Sliki nam kažeta obseg poplave v Loškem potoku, o kateri smo ž« poroča«.
tako da bo z letošnjimi pridelki v Loškem potoku v vsakem pogledu zelo slabo
Najnovejše
Ko je v prednji del podmornice vdrla voda, se je ladja s kljunom zarila v morsko dno, krma pa je Se nekaj časa štrlela iz vode
Nesreča asigleske podmornice »Thetfs«
je terjala 94 smrtnih žrtev. Le pet se jih je rešilo
žene in otroci pomorščakov, ki so se zadušili v jeklenem trupu podmornice »Thetis«
Reševalni predmeti na ladji »Holm Cook«, ki je odrinila iz Liverpoola v nadi, da bo mogoče rešiti posadko »Thetisa« iz potopljene podmornice
Kapitan H. P. K. Oram, eden izmed štirih, ki so se živi rešili iz podmornice »Thetis« v Llverpoolskem zalivu
NAD JEKLENO KRSTO PODMORNICE »THETIS«. Kraj, kjer leži ladja, je vedno zastražen od ladij angleške mornarice
križem sveta
Mornar z aparatom za kisik
ZMAGOVALEC NA MARN1. Na Champ de Mars v Parizu postavljajo zmagovalcu iz svetovne vojne, maršalu Joffreju spomenik. Maršalov obraz gleda proti vojni akademiji
ODLIKOVANJE NEMŠKIH BOJEVNIKOV IZ ŠPANIJE. Nemški bojevniki so imeli v španski državljanski vojni poleg italijanskih prostovoljcev odločujočo vlogo. Te dni se je vrnila iz Španije v Nemčijo legija »Condor«. Pozdravil jo je sam državni kancelar Hitler, odlikovanja pa je bojevnikom izročil maršal Goring (slika)
FRANCOSKI VOJAŠKI OBISK V LONDONU. General Gamelln, šef francoskega generalnega štaba, pozdravlja na postaji kraljice Viktorije v Londonu šefa gen. štaba
angleške vojske vikomta Gorta
ŽENSKE POD OROŽJEM. Nedavno se je zbralo v Rimu 70 tisoč fašistk, ki s puškami na ramah korakale pred Mussolinijem mimo Koloseja
Tedenska kronika
Praznik vzorne matere
Dolskl šolarji s svojim učiteljem na dvorišču Narodne tiskarne. Vsak je dobil svojo
»Domovino«
Pred nekaj dnevi smo Imeli ljubezniv obisk. Deklice in dečki osnovne šole iz Dola pri Hrastniku so nas obiskali pod vostvom svojega učitelja. Da bi jih videli, koliko zanimanja so pokazali za črno umetnost. Pa saj jim je vse bilo kakor pravljica: od kosa svinca, Id «e je stopil v kotlu pa do velike vrste z imenom vsakega obiskovalca posebej, ki so jo dobili za spomin. Od stavnih strojev jih kar ni bilo moč odpraviti. V tiskarni smo spravili v stroj »Domovino«, ki se je pred očmi strmečih šolarjev usipala Iz Stroja $ naglico, kakor bi lečo stresal Is žaklja. Učenci so bili srečni in zadovoljni. Saj šo spoznali nastanek časnika In bodo o vsem vedeli tudi staršem povedati mnogo
zanimivega In novega
Pri stavnem stroju so so imeli šolarji česa nagledati
Te dni je praznovala v Harstniku 75Ietnico življenja ugledna posestnica in gostilničar-ka gospa Antonija Hofbauerjeva. Rojena je bila v meščanski hiši v Radečah. Kuharske umetnosti se je učila v Trstu in Sežani ter je prišla v Hrastnik junija 1886. V Hrastniku gospodinji torej že polnih 53 let in je danes tam najstarejša gospodinja in gostilničarka. Gostilničarsko združenje ji je lansko leto izročilo lepo diplomo. Leta si je še malo poznajo in je zdrava in čila na duhu in telesu. Pred dvema mesecema jo je zadel hud udarec, ko je izgubila najstarejšega sina, trgovca Josipa. Upamo In želimo, da bi kljub izgubi gospodinjila še dolga leta na Hofbauerjevl domačiji. It lepemu jubileju naše Iskrene čestitke!
Spomenik Viteškemu kralju v Trbovljah
Vsem J ugoslovenom so še v živem spominu oni mračni oktobrski dnevi leta 1984., ko nam je tujina vrnila mrtvega našega ljubljenega vladarja kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Temu ljubljenemu vladarja — junaku bo dne 18. t. m. tik ob glavni eestf, ki leži od trboveljske postaje po trboveljski dolini, poleg sokolskega doma odkrit spomenik. Spomenik bo stal v senci v polkrogu posajenih topolov. V ozadja v dalji se vidita Mrzlica in stožčasti Ostenjk. Trbovlje, dolina rudarjev, bo postavila kralju Aleksandru I. Zedinitelju spomenik, da tako pred vsem svetom izpriča, da je jugoslovenska državna misel med trboveljskim prebivalstvom globoko vkoreninjena, da tudi rudar ljubi Jugoslavijo!
Braslovški Sokol je razvil novi prapor
Nedavno nedeljo so lAle Braslovče, trg v osrčju Savinjske doline, prizorišče impo«
zantne sokolske slavnosti. Domači Sokol je razvil svoj društveni prapor, kateremu je kumovala dolgoletna načelnica društva s. Olga Maršičeva. Večji del trga je bil ovit V državne trobojnioe, ko so se popoldne pričele zbirati sokolske legije šoštanjske-ga okrožja in mnogi prijatelji. Sodeloval je oddelek 82 mož 39. pehotnega polka celjskega pod vodstvom dveh oficirjev. Največje zanimanje je vladalo za nastop naših vojakov, ki so bili deležni prisrčnih pozdravov. Starosta br. Jože Omladič je ob 15. otvoril slovesnost in pozdravil vse navzočne, posebno župnega delegata starosto br. Smrtnika, gg. oficirje in naše vrle -vojake. Po uvodnih besedah br. staroste je s. Maršičeva kumovala praporu in pripela nanj lep trak, naraščajnica Zorževa Marija pa ji je v lepih besedah poklonila šopek cvteja. Idejno stran slavnosti je orisal v svojem govoru br. šnuderl, ki je omenjal, da je delo Sokolov in bratov vojakov eno in isto, da je naš smoter skupen — vzgoja duha in telesa, da ne bomo niti trenotek pomišljali, kadar bi nas klicala domovina. Naj nas današnji časi ne strašijo, nego zrimo vedrega in junaškega srca v bodočnost slovanstva, kajti pravica je in bo vedno zmagovita. Sokol Braslovče je s svojim nastopom spet dokazal, da je močna sokolska trdnjava v Savinjski dolini. V, njegovi telovadnici je dnevno življenje in naše društvo vzgaja narodno zavedno mladino. Iz braslovškega Sokola so izšli že mnogi možje, ki so se izkazali kot domo-- ljuM. Sokolu Braslovče iskren« čestitamo!
Obisk mladih čitateljev