Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. lire predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXXI. Celovec, 25. velikega travna 1912. St. 21. CL ‘ C— —j L— j-— ~ ——: ^‘—3 Mladeniči, pridite na veliki mladeniški tabor ki ga priredi Slovenska kršč.-zveza za Kokoško na binkoštni ponedeljek, dne 27. maja 1912, v Št. Rupertu pri Velikovcu. Spored: Ob pol 10. uri slovesna sveta biaša in pridiga. — Ob pol 11. uri shod v telovadnici Narodne šole. 1. Govor: Mladeniška organizacija na Štajerskem in Kranjskem. 2. Telovadba na orodju. — Odmor in kosilo. — Popoldne po blagoslovu: Shod v telovadnici. 1- Govor: Koroška mladeniška organizacija in avstrijski patriotizem. 2. Govor: Nenravnost in alkohol — največja sovražnika mladine. — Po shodu javna telovadba v dvorani in na prostem. Mladeniški tabor mora biti slovesna, yelicastna manifestacija velikovške in podjunske mladine. Mladeniška organizacija je baše veselje, naša bodočnost. Posebno nas veseli, da moremo nastopiti že z domačimi Orli. — Povabljeni so obenem vsi prijatelji naše mladeniške organizacije. Torej vsi fantje na mladeniški tabor v Rupert pri Velikovcu! Slov. kršč.-soc. zveza za Koroško. Posl. Dobernig o trializmu. Odkar sta priklopljeni Bosna in Hercegovina Avstriji, je postalo vprašanje o združenju avstrijskih Jugoslovanov resno in ima resnično podlago. Kateri državni polovici Uaj se priklopita Bosna in Hercegovina? Ali k Ogrski, kjer je že Hrvatska, ali k tostranski državni polovici, kjer je Dalmacija? Ali Pa naj dobi svojo državno upravo, kakor jo imata Ogrska in tostranska državna polovica? Potem bi naša država ne obstajala iz dveh državnih polovic (dualizem), ampak iz treh delov (trializem). Takih vprašanj danes brez ljudstva samega ni lahko rešiti. In lirvatsko ljudstvo se je po svojih zastopnikih v bosanskem deželnem zboru in v avstrijskem državnem zboru že izreklo za — trializem. Tudi načelnik vseslovenske ljudske stranke, h kateri pripadamo tudi koroški Slovenci, dr. Šušteršič, je v državnem zboru izjavil, da smo Slovenci in Hrvati za trializem. Uresničenje tega ideala bi pomenilo konec dolgoletnemu boju med Nemci in Slovenci. Slovenci bi si sami rezali kruh, boljšega seveda, kakor nam ga zdaj Nemci. Seveda se bodo Nemci tega branili z vsemi štirimi, in slovenski politični voditelji bodo morali biti zelo previdni, pa tudi brezobzirno energični, da preprečijo pro-tinačrte nasprotnikov. Državni poslanec in predsednik avstrijske delegacije, Volbenk Dobernig, izneverjen sin slovenske matere, ki je kot rojen Slovenec lažje zasledoval jugoslovansko gibanje in razumel njega dalekosežnost kakor drugi nemški poslanci, je že pred par leti opozarjal v veliko presenečenje nevednih koroških nemškutarjev na gospodarsko okrepljenje Slovencev, na njihovo narašču-jočo politično moč in na združenje Jugoslovanov, ki utegne prekrižati načrt svobodomiselnih Nemcev, ki nameravajo ponemčiti slovenske dežele in tako narediti nemški most do Jadranskega mor ja.,{Ta nemška namera je obenem tudi protiavstrijska, ker namerava združenje Avstrije z Nemčijo pod hohenzolleimsko, t. j. prusko dinastijo. Trializem je torej v obrambo Slovencev in Hrvatov in v obrambo slavne habsburške vladarske hiše! Zato je Dobernig o vsaki priložnosti na shodih in po nemškoliberalnih listih rotil nemške svobodomiselce, da naj ne podce- njujejo moči Jugoslovanov, »naj bodo oprezni in se pripravljajo, da preprečijo trializem, katerega se Dobernig bolj boji kot hudobec križa ! Tudi v ponedeljek, dne 20. t. m., je v Celovcu na občnem zboru nemškega ljudskega društva govoril o delegacijah in trializmu. Zoper trializem je pa klical na pomoč — centralizem, to je okrepljenje vlade na škodo ljudskih pravic; vlada imej vso odločilno moč, ljudstvo in narodi pa malo ali nič. S tem se je Dobernig izkazal zelo zastarelega, res prav nič modernega politika, in to v dobi splošne in enake volilne pravice, v času, ko moč narodov vedno bolj narašča. V tak zastarel političen tir Dober-niga pač ni zapeljala politična treznost, ampak sovraštvo do Slovencev — svojih rojakov — in želja, da Nemci ohra-nijo vsaj še za nekaj časa krivično nadvlado nad Slovani v Avstriji. Med drugim je Dobernig izvajal sledeče: Jugoslovansko vprašanje po svoji važnosti že prekaša češko nagodbeno vprašanje zato, ker je v zvezi z našo zunanjo politiko. Važnost jugoslovanskega vprašanja se splošno bolj umeva, ker so po aneksiji Bosne in Hercegovine pridobile trialistične težnje. O trializmu se bo veliko govorilo, ko bo zbornica v drugem branju razpravljala o aneksijski predlogi, ki je tri leta dremala v bosenskem odseku, kjer so jo brez vsakega odpora sprejeli. Prej ali slej se mora držav-nopravno razmerje Bosne in Hercegovine urediti. Zahteva sarajevskega sabora, da sodeluje pri posvetovanjih o skupnih zadevah, se predolgo ne bo mogla odlašati. Ne more se misliti na to, da se Bosna in Hercegovina priklopita Ogrski ali Avstriji, ker prvi priklopitvi morajo ugovarjati Nemci, drugi pa Mažari. Preostane le tretja rešitev: samostojna državna uprava Bosne in Hercegovine morebiti skupno s Hrvaško in Slavonijo. Več pa ne! Dalmacija se ne more Podlistek. Iz tujine. Pariz, 19. maja 1912. Nedelja, je danes. Krasen majniški d V Parizu je vse v nekakem slavnostne svečanem razpoloženju. Skoro vse hiše okrašene z narodnimi zastavicami, v oki so še razobešeni raznobarvni balončki, ki sinoči razlivali svojo čarobno svetlobo uUcah in trgih. j. V Parizu in po vsej Francoski prosi danes narodno junakinjo, devico Oi Jeanne d’Arc (izgovori: Žandark), je v maju leta 1429, tedaj ko je bil fr: vfyì narod najbolj ponižan, pojavila kal poslanka božja ter s čudovito hrabrostjo -1 Sala sovražnikom mesto Orleans, ki je ja zadnja opora Francozov. In francoski Jaki so sledili svoji vodnici ter začeli zo zbiagovati. . In danes praznujejo 5001etnico njenega ojstva. Ta slavnost je bila združena z veli-lmi domoljubnimi manifestacijami. Zlasti a lygu Saint Avguštin, kjer se nahaja spo-enik Ivane d’Arc, je .bila ob polu desetih °Poldne zbrana ogromna množica Ijud-d ^a’ ^Pazm ie bilo zlasti veliko vojaških in x\zavnIb dostojanstvenikov. Tudi srednje-iska mladina je bila oficielno zastopana, slednjo posebno srednješolska ženska adez. Kmalu je izginil kip pod krasnimi venci in šopki, ki so bili položeni nanj od vseh strani. Od tukaj se je nato vršil sprevod po imenitnejšib ulicah mesta. Neštevil-ni vzkliki »Vive Jeanne d’Arc« (Živio Ivana d’Ark), »Vive la France« (Živela Francija), so pričali o patriotičnem navdušenju udeležencev. V cerkvi Notre Dame je bila cerkvena slovesnost. Daši je katedrala ogromna, je vendar bila topot natlačeno polna. Pridigal je sloveči cerkveni govornik abbé Hébert. Zares, poslušati takega govornika, je užitek! To ni več navadna pridiga, to je umetnost. Seveda so Parižani v tem oziru precej razvajeni, kajti znano je, da so v Notre Dame nastopali vedno najznamenitejši cerkveni govorniki, zlasti v 17. stoletju. Ponti-fikalno sveto mašo je daroval nato kardinal in pariški nadškof Amette. Topot sem imel tudi priliko slišati velikanske orgije, ki štejejo 6000 piščalk ter imajo 110 registrov in 5 tipal (klaviatur). Sinoči ob pol devetih se je dogodila v bližini Pariza na severni progi velika železniška nesreča. Trčila sta skupaj dva osebna vlaka, ker je vlak, ki je prihajal v mesto, zavozil v napačni tir. Mrtvih je deset, težko in laže ranjenih 49. Med žrtvami je precej rezervistov iz pariške okolice, ki so hoteli v soboto zvečer domu, da prežive nedeljo v krogu svojih dragih. Pariz je menda najhrupnejše mesto na svetu. Od ranega jutra do ene ali dveh ponoči je na ulicah tak vrišč in ropot, da človeka, ki tega ni vajen, v resnici začno boleti ušesa. Vsaj meni je prve dni kar šumelo po glavi. Pa tudi ni čuda, da je ves čas tak direndaj po mestu. Največ hrupa povzroča seveda promet, ki je tukaj tako živahen, kakor morda nikjer drugje na svetu. Včasih je treba čakati po 10 minut, da je pešcu mogoče priti črez cesto. Toliko izvoščkov, avtomobilov, omnibusov, vozov električne železnice, kolesarjev in ne vem, kaj še vse, neprestano hiti mimo tebe. Koliko nesreč bi se pripetilo dannadan v naših mestih, če bi bila v njih četrtina tega prometa. Parižan pa se za to ne zmeni; mirno čaka, da je med temi vozovi kje kaka luknjica prosta in urno smukne onstran ceste, dasi že preti za njegovim hrbtom kak besnodrveči avtomobil. V Parizu imamo prav poletno vročino. Tudi v okolici ni veliko bolje, dasi menijo Parižani, kako prijetno hladno je na deželi. V nedeljah hiti, kdor le more, na deželo. Za promet je dobro preskrbljeno. Lahko voliš med omnibusom, tramvajem, železnico ali parnikom. Železniški vlaki za okolico in tramvajski vozovi so celo enonadstropni. Vlaki vozijo vsake četrt ure, parniki vsakih 10 minut, tako da se ti nikoli ni treba bati, da bi zamudil. V bližini Pariza zorijo že črešnje, torej smo v tem oziru precej bolj hitri kot na Koroškem. V kratkem kaj več. Pozdravljena domovina ! Dr. J. K. nikdar izročiti, še manj bi pa Nemci dovolili, pridružiti Istro in Trst jugoslovanski državi, ker bi se tnam tako zaprla pot do morja. Ko o tem govorimo, ne smemo misliti, da se to takoj zgodi. Monarhija laborira na dualizmu, še večje zlo bi pomenjal triali-zem. Dobernig nato opozarja, da bi bilo prav se zopet spomniti centralizma. Dalekosežna samouprava se bo Bosni in Hercegovini morala podeliti, a podeliti bi se le mogla, če bi se uvedel skupen parlamentaren ustroj mesto sedanjih delegacij, morebiti državen svet, ki naj bi bil sestavljen iz zastopnikov avstrijskega, ogrskega in bosensko - hercegovskega parlamenta in ki naj bi razpravljal o vseh skupnih zadevah. Ne pomaga vse skupaj nič, jugoslovanskega vprašanja se ne rešimo in se moramo zato pravočasno pečati z vsemi možnostmi, da ne bomo presenečeni. Končno opozarja vse Nemce, naj bodo čuječi in naj ne prezro jugoslovanske nevarnosti. Nemci dobro vedo, da položaj Bošcie in Hercegovine nujno zahteva rešitev triali-stičnega vprašanja. Najbrž se trializma v gotovi obliki tudi ne bodo branili, vedoč, da je bolje, če se tudi to vprašanje reši po njihovi volji, kakor pa proti njihovi volji, ker predolgo se ne bo dalo odlašati. Po našem nemerodajnem mnenju pa bo trialistično vprašanje mogoče konečno rešiti le potom oktroirane ustave; zato bodo zastavili Nemci pri kroni ves svoj vpliv, da bo trializem tako zgledal, kakor bo njim po godu. Slovenski politični voditelji bodo pa postavljeni pred dovršeno zadevo in jim bo izbirati le med: hočete to ali ničesar. Ker se v takih slučajih politični voditelji izkažejo le pre-radi kot sebični politiki, ki se radi izgovarjajo, češ, vaši ideali so nedosegljivi, zato bo naloga političnih voditeljev koroških in — štajerskih Slovencev, da zastavijo vse svoje sile v okviru vseslovenske ljudske stranke, ki se bo prej ali slej morala razširiti v vsejugoslovansko politiko v okviru avstro-ogr-skih mej, da se bo trialistično vprašanje rešilo edinole tako, kakor hoče prizadeti slovenski in hrvatski narod, nikdar pa ne proti slovensko-hrvatskemu narodu! Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih „Slo-venske Straže"! Srečen dan se prerokuje tistemu, ki kupi turško srečko v korist »Slov. Straži« na mesečne obroke po 4 K 75 h in ž njo zadene pri žrebanju dne 1. junija t. 1. 200.000 zlatih frankov. Vsakdo naj hiti, da ne zamudi ugodne prilike. — Opozarjamo na današnji oglas »Srečke v korist Slov. straži«. „TcgctthoK.“ »Buči, buči, morje adrijansko, bilo nekdaj si slovansko . . .« V roke zemljevid avstro-ogrske države! Na jugozahodu (na zemljevidu spodaj na levi) vidimo segati v suho zemljo voden jezik : Jadransko morje. Ob njegovem skoraj najsevernejšem obrežju leži po rebri raztreseno mesto Trst s povprečno 200.000 prebivalci. Trst! Izvabljaš mi sladek spomin, ko sem nedavno vesel šetal v najdražjem mi spremstvu po tvojih ulicah in ob tvojem morskem zalivu! Trst, ti »kluč od Avstrije«,, bil si pred kratkim cilj mnogih najvišjih političnih in cerkvenih dostojanstvenikov, državnikov, parlamentarcev, kakor zastopnikov raznih oblaste v, društev in časopisja; bil si priča izrednemu slavlju vojaškega značaja! Predzadnji sušcev četrtek so namreč z običajnimi velikimi slovesnostmi in ob navzočnosti več tisočev občinstva iz najvišjih krogov in iz cesarske hiše, spustili v morje drugo veliko avstrijsko vojno ladjo (dread-nought) ter jo po cesarjevem ukazu krstili na ime »T e g e 11 h o f f«. Kumovala je soproga nadvojvode Leopolda Salvatorja, nadvojvodinja Blanca. Cerkveni obi’ed je ob veliki asistenci izvršil vojni vikar dr. Bjelik. priredi v nedeljo dne 2. junija 1912 v veliki dvorani hotela „Trabesinger“ narodno igro J4aša kri. Spisal F. S. Finžgar. Igra je najboljša ljudska igra in bo zanetila v vseh poslušalcih* iskreno ljubezen do domačije. Igra je zgodovinska ter opisuje boje našega ljudstva s Francozi! Slovenci, pridite torej! Ne boste se kesali! Cene: L sedež 1 K 20 vin., II. sedež 90 vin., III. sedež 60 vin., stojišča 30 vin., lože 1 K 50 vin. Nalašč so se nastavile nižje cene, da se udeleži lahko ljudstvo v večjem številu. Odbor delavskega društva. Dnevne novice in dopisi. C. kr. deželna vlada koroška se res imenitno razume na zavlačevanje nujnih potreb, ki se tičejo — Slovencev. Novi zakon proti živinskim kužnim boleznim je naložil občinam dolžnost, da so morale postaviti takoimenovane živinooglednike, za katere je izdala c. kr. deželna vlada tudi potrebni pouk o kužnih boleznih v lični knjižici, seveda samo v — nemščini. Na zahtevo slovenskih občin po slovenskem pouku, je naša dična c. kr. deželna vlada sicer obljubila, da bo pouk izdala tudi v slovenščini, toda še leta 1910. dane obljube še do danes ni izpolnila ter je tudi bržkone prej ne bo, predno da ne gre gospod Hein baron v — penzion. — Znano je, da je državni poslanec Grafenauer že lansko leto vložil predlog, naj se nakaže po suši oškodovanim posestnikom primerna podpora. Človek z navadnim razumom bi seveda pričakoval, da se taka nujna zadeva izvede kolikor mogoče hitro, toda temna in skrivnostna so pota avstrijske birokracije, ki radi pomanjkanja dela za brezštevilno armado uradnikov, vsako zadevo zavlačuje kolikor je le mogoče, da bi s tem dokazala, koliko dela imajo služabniki sv. Birokracija, ki je edini svetnik, katerega pripoznava in časti naše po pretežni večini strupeno svobodomiselno uradništvo. Kadar se pa gre za kakšno zadevo v prid Slovencem, tedaj se poslužuje avstrijska birokracija vseh sredstev, da bi rešitev zadeve kolikor mogoče zavlekla. Isto usodo je doživel tudi Grafenauerjev predlog, ki zaradi samega poizvedovanja še do danes za oškodovance ni prinesel nobenega uspeha. Sicer pa tudi ni drugače mo- Novo veliko bojno ladjo »Tegetthoff« so že pričeli graditi meseca novembra leta 1910. S spuščanjem v morje so odlašali zato, ker so jo hoteli imeti še bolj dovršeno, nego je »Viribus Unitis« in tako delo pogojuje mnogo časa. Zgrajena je ladja iz trdnega Siemens - Martin jekla, ki je po Kruppovem načinu izdelano. Dolgost »Tegetthoffa« meri 151 m, širo-kost 27-2 m, globokost 8'2 m. Ladja obsega 20.331 ton*); oklop sam tehta 4500 ton. Topovi so v štirih oklepnih stolpih nameščeni. Veliki topovi lahko ustrele dvakrat vsako minuto. Ladjo gonijo trije turbinski stroji s 25.000 konjskimi silami z naglico 21 do 22 morskih milj.**) Premoga vozi ladja 2000 ton in prevozi lahko 2000 morskih milj daljave, ne da bi ji bilo treba izpopolniti premogovo zalogo. Posadka »Tegetthoffa« šteje 1000 mož. Načrt za tega velikana je izdelal generalni inženir ladij Siegfried Popper, zgradila sta jo pa inženirja Jožef Grond in Božidar Novotny. Načrt za stroje je napravil ravnatelj Anton Damai. — Svoje ime ima ladja ob boku z zlatimi črkami zapisano. Pod tem imenom smo že posedali ladjo oklopnico, ki se pa bo odslej imenovala »Mars«. V morje izpuščena je bila leta 1878., *) Tona — 10 meterskih centov. **) Morska milja — 1852 km. goče, ako obstoja vsa umetnost naše birokracije v poizvedovanju: najprej morajo poizvedovati županstva, potem poizveduje okrajno glavarstvo, deželna vlada in h koncu seveda še neizogibno orožništvo, ki ima že v vsaki vasici svojo orožniško postajo. Uspeh vsega je pa — nič! C, kr. deželni šolski svet koroški opozarjamo na poročilo, katero so objavile »Freie Stimmen« z dne 12. majnika t. 1. pod zaglavjem »Ljudskošolski učenec zbira«-Ta ljudskošolski učenec je Humbert Posch v Beljaku, kateri je nabral med svojimi so-učenci po vinarjih znesek 2 K 60 v za »Siid-marko«. Ker pravi § 78 dokončnega šolskega in učnega reda za obče ljudske šole in za meščanske šole, kateri je veljaven tudi za Koroško, v 3. odstavku, da »šolskim otrokom nadalje ni dovoljeno zbirati med seboj denar v katerikoli namen«, je dolžnost c. kr. deželnega šolskega sveta, da pouči : prevnetega germanika, da ljudska šola še ni torišče za vsenemška prizadevanja. Nadalje pa naša zmiraj »pravična« šolska oblast blagovoli opozoriti tudi razrednega učitelja našega »Stidmarkovca« na § 78 omenjenega zakona. Deželni šolski svet. Cesar je imenoval za člane deželnega šolskega sveta za prihodnjo šestletno dobo stolnega kanonika dr. Jožefa Somerja, protestantovskega župnika Roberta Johne, gimnazijskega ravnatelja v Beljaku dr. Evgena Giannonija in ravnatelja na meščanski šoli v Št. Vidu Rudolfa Matersdorferja. Kaj je »Slovenska Straža« in kaj je naša dolžnost? »Slovenska Straža« je društvo, ki ima namen, braniti naše slovenske meje, da nam ne vzame slovenske zemlje tujec, da nas ne potujči in da ostane slovenska zemlja naša in na njej lepa naša slovenska govorica ter vera naših očetov. Zato naj bi vsak in vsaka izmed nas podpirala »Slovensko Stražo« pri njenem delu. Podpirate »Slovensko Stražo« s tem, da ji pristopite kot člani ali članice z 1 K, ali pa vsaj 50 v na leto, da kupujete blago njej v korist in da se je ob vsaki priliki spominjate z darovi. Kjer še ni podružnice »Slovenske Straže«, zbere naj se Vas skupaj vsaj 25, pišite na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljano, ki bo vse potrebno za ustanovitev uredila in Vam pošlje tudi govornika. Povsod na pomoč zatiranim slovenskim bratom in sestram! Povsod, naj se dobi kdo, ki prične s tem delom! Pri kupčijah, pri spornih poravnavah, ob zmagah pri občinskih volitvah, pri krstih, porokah, godovih in sploh pri vseh veselih in žalostnih dogodkih se. z darovi spominjajte »Slovenske Straže«. Kadilnikovo kočo na Golici otvori Slovensko planinsko društvo dne 26. majnika. Dr. Avg. Grimschitz je imenovan za sodnika v Borovljah. Grimschitz je baje zaupnik nemškega Volksrata. in je do dograditve »Habsburg« leta 1900 veljala za največjo avstrijsko vojno ladjo Zanaprej je »Mars« določena le še v obrambo obrežja. Med sviranjem cesarske pesmi je, ri-njen od hidravličnih (vodnih) strojev zdrknil »Tegetthoff« v globoko razrito morje. Tisoči navzočih veselo vzkliknejo, 13 po zalivu razpostavljenih ladij pa s streli pozdravi novega tovariša. Službovati prične »Tegetthoff« šele poleti. Ob tej priliki se je nato vršila v zalivu vaja našega vojnega brodovja, kojega so napadle torpedovke. Pripeljala se je v Trst c. kr. eskadra, ki jo sestavljajo tri vojne ladje, dve križarici in več torpednih rušilcev, kakor tudi rezervno brodovje, ki je sestavljeno iz treh vojnih ladij, ene križarice in več velikih torpedovk. Teh vaj so se udeležili mnogi slavnostni gostje in več časnikarjev. ★ * * Tegetthoff, avstrijski admiral, zmagovalec pri Visu je s svojimi krasnimi dalmatinskimi fanti porazil veliko močnejše laško brodovje leta 1866. In od takrat do danes se Lah nikoli ni več upal Avstriji odkrito odrekati njene pravice do Jadranskega morja. Pripoznamo torej prav radi nasproti ljubljanskemu »Slovencu« upravičenost imena te ladje, češ: Mariborsko »Dramatično društvo« v Celovcu.*) Prvič so se pokazali v nedeljo, 12. t. dies., člani »Dramatičnega društva« iz Maribora na slovenskem odru v Celovcu z zgodovinsko sliko »V znamenju časa«. Vsebina to zgodovinske slike, polne dramatičnih Prizorov, je našim čitateljem že znana. — Uprizoritev je bila sijajna. Oprema odra, ki 1° je društvo po večini pripeljalo sabo, in garderoba je za naše razmere bogata. Igrali so vseskozi precizno, izborno, da je občinstvo imelo res vžitek. Izborno pogoden je Ml tip Nerona, prav tak, kakor ga poznamo ri godovine. Markuš Superbus je bil zelo simpatična prikazen na odru, njegov glas doni posebno prijetno. Poppàa je bila primerna, enakovredna družica Neronova. In Berenice! Njena živahna igra je vse oča-vala. Dacia se je v svojo vlogo dobro uglo-Mla. Vloga kristjanke Mercie je že sama po seM simpatična in je našla tudi prav sim-1'Mično proizvajalko. Tigellinus in Licinius sta bila popollnoma na svojem mestu. Dra-Matičen talent tiči v ljubkem Štefanu. Pa Mdi druge osebe z manjšimi vlogami so Mie vsaka na svojem mestu in je bil celo-Mb vtis uprizoritve naravnost sijajen. Dvorana ni bila ravno razprodana, vendar pa J° bil obisk še prav dober. Z dežele je bil dač marsikdo zadržan zaradi križevega tedna. Po predstavi je bil koncert orkestra “Glasbenega društva« iz Maribora, ki je sodeloval že pri predstavi. Koncert je bil do-Mo obiskan. Igralcem in orkestru je občin-rivo gromovito ploskalo. Mariborskim Slo-Vencem moremo na takem orkestru le čestitati! Med kratkimi odmori pri koncertu sp« devci lepo prepevali. Najbolj je pa ugajal kvintet »Sirota«; ga. dr. Pifkova je krasno dela alt-solo in žela za to burno odobrava-dje; pesem so morali ponavljati. Pozno v 'loč, predno so nas zapustili mili gostje iz Maribora, 45 po številu, se je zahvalil »Dramatičnemu društvu« za krasno uspelo slavnost predsednik »Narodne čitalnice« g. dr. U°tnik. Odgovoril mu je z zahvalo v imenu “Gramatičnega društva« g. Kežar in med viharnim odobravanjem končal z vzklikom: * a svicienje! Slovenci! Rabite pri voščilih za binkošt-do praznike razglednice narodnih noš na Koroškem. Dobijo se v Celovcu pri S. K. S. Z., Paulifieva ulica 7. Dr. Franc Hann odpadel od katoliške Vere. Dr. Hann, ki je imel v Celovcu znane govore o Lutru, je v lutrovskih »Freie St.« objavil odprto pismo na kneza in škofa dr. Kaltnerja, v katerem izjavlja svoj izstop iz katoliške cerkve. Ga ni škoda! Bodo ljudje, ki so brali njegove pristranske razprave v dradni Celovčanki, vedeli, zakaj da jih je Uann objavil in koliko da so vredne. Han-hovi otroci so prestopili že davno prej k lu-Mranstvu. Vlom v knjigoveznico »Družbe sv. Mohorja«. V noči od 6. na 7. sušca t. 1. je bilo V zadnji številki pomotoma izostalo. Zato ni čuda, da prešinja ob tem povodu vse avstrijske narode, ki so svojemu cekarju zvesti in na svojo domovino ponosni, cut globokega zadovoljstva, ker nosi ime Zmagovalca pri Visu ... Ko bo svoje mogočno telo zaril v peneče valove in se vprvič Zazibal na lepi Adriji, se bo vse spominjalo admirala, ki je našo mornarico ovenčal z Mumrjočo slavo pred celim svetom. j Razen bratov Hrvatov noben avstrijski (jMud ni tako interesiran kot mi, da si naša ji ‘ava ohrani svoje sedanje stališče v Adri-si varuje svoj vpliv na obrežjih Sredo-i'iCg* Skega morja. Zato nam je močna morna-tpip. Potrebna in njeni pomnožitvi naspro-Mei'10 °nb ki hočejo da bi Avstrija čim-ljuie Propadla. — Težko breme se nalaga m0 7Vu s tem, a to je neizogibno, če hoče-tel0 Mr v časti zagotoviti. Nanovo vzplam-zUamVririjsko domoljubje prihaja do spo-trijtai da so vsenemštvo, iredenta nezdravi °dvis ter da je blagor avstrijskih narodov Moč d 0(j vsestransko m o čn e Avstrije, )>, ka suhem, pa tudi močne v brodovju. Jega ;,egetthoff«, ostani vselej vreden svo-Mavr rilega imena! P. v. vlomljeno v knjigoveznico »Družbe sv. Mohorja« in ukradenih 276 K 25 h. Osumljen in aretiran je bil takoj uslužbenec v knjigoveznici Teodor Schoba, ki je iz preiskovalnega zapora ušel, pa so ga zopet vjeli. V kleti so našli ukradenega denarja 164 K 8 h; tat jih je shranil tu, da si jih ob ugodnem trenotku zopet poišče. Šoba je bil obsojen na šest mesecev težke ječe in je bil zaradi tatvine že predkaznovan leta 1905. Boj med nemškimi d o m acini-kmeti v Božu in priseljenimi slovanskimi duhovni-ki-hujskači je predmet činoigre »Moor-brand« (požar blata), katero je zagrešil J. Perkonig, pisatelj in ljudsko šolski učitelj v Mostiču. Činoigra je bojda že oddana nekemu monakovskemu odru za vprizoritev. Ni mi sicer znano, ali ima »kolega« Perkonig že usposobljenostih izpit za ljudske šole, oziroma kakšen red ima iz zgodovine in domoznanstva v zrelostnem izpričevalu, samo toliko vem, da je naravnost sramotno za učiteljski stan, da se najde učitelj s takim zgodovinskim znanjem, kakoršno ima »pisatelj« in učitelj Josip Perkonig, ki se, predrzne pisati o kmetih-domačinih (erbeinge-sessene deutsche Bauern) v našem od pam-tiveka slovenskem Rožu. Kolegi Jos. Perkonig priporočam razna zgodovinska dela o Koroški (Ankershofen, Aelschker itd.) v natančen študij, da v bodoče ne bo iskal »erb-eingesessene deutsche Bauern« v slovenskem Božu. — Ta slučaj nam pa zopet jasno kaže, da našim nemškim sosedom, ki se tako radi ponašajo s svojim viteštvom in svojo poštenostjo proti drugim narodom, nobeno sredstvo ni prenepošteno in prebarabsko, ako se gre za boj proti Slovanom in za to, da se pokaže bratom v rajhu uboge avstrijske Nemce - kulturonosce kot zatirance in nekulturne Slovane kot zatiralce. Sramota takemu početju [ — Slovenski učitelj — R o ž a n. Za župana celjske okolice je bil v nedeljo, 19. t. m., izvoljen g. Fr. Fazarinc, posestnik in gostilničar na Ostrožnem. Mesto njega pa je bil svetovalcem izvoljen gospod Fr. Klinar. Podžupan je gosp. Ferdinand Golo-granc, stavbni mojster v Gaberju pri Celju. Od vlaka povožen. Dne 21. t. m. je bil pri čuvajnici št. 13 med Celovcem in Vetri-njem dva in polleten otrok povožen od vlaka državne železnice in smrtnonevarno poškodovan. Otroško truplo v Dravi. Pri Žalučah v Rožu je dne 10. t. m. Drava splavila k obrežju novorojenega otroka, ki je menda že dalje časa ležal v vodi. Ker so pri obdukciji dognali, da je otrok po porodu še živel, sumijo detomor. Oblasti že pridno preiskujejo. Mrtvega ob državni cesti so našli v Gospa-Sveti blizu čuvajnice dne 18. t. m. hlapca Alojzija Pavriča. Zadela ga je kap. Klasifikacija konj. Pri klasifikaciji konj je bilo potrjenih v Hodišah od 78 konjev 55, v Škofičah od 86 konjev 62, na Otoku od 39 konjev 26, v Bilčovsu od 68 konjev 49 in v Zg. Vesci od 30 konjev 24. Sumljiv slučaj. D'ne 21. t. m. so našli vojaki na Križni gori za streliščem okrvavljeno, očividno obolelo žensko in jo spravili iz strelnega okoliša. Pozneje so jo našli ljudje blizu gostilne Scheriau z okrvavljenimi rokami. Stražnik jo je spravil v stražnico, kjer je izpovedala, da je nameravala prejšnji dan v porodnišnico, da pa je zašla na Križno goro in porodila mrtvo dete, ki ga pa še niso našli. Ženska je rojena baje v Železni Kapli in je služila nazadnje v Borovljah. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. Pomiloščen je od cesarja od celovškega porotnega sodišča na smrt na vešalih obsojeni hlapec Jan. Schuster iz Vrbe, ki je umoril 801et‘no gostijo Marijo Piček. Smrtna kazen je izpremenjena v 151etno težko in poostreno ječo. Požar v Tinjah. V nedeljo proti desetim zvečer je pri p. d. Tonicu nastal požar, in so zgorela tri poslopja. Živino so rešili z velikim trudom. Posestnik je bil le deloma zavarovan. Podružnica svobodne šole v Beljaku proti sprejemu škofa v Beljaku. Podružnica društva »Svobodna šola« v Beljaku je v »Grazer Tagblattu« objavila poziv na sta-riše, da naj ne pustijo svojih otrok k spre- jemu kneza in škofa povodom svete birme v Beljaku dne 19. t. m., češ, da je bilo pri državnozborskih volitvah mnogo tisoč rdečih in belih volilcev, črnih pa le malo. Za časa volitev so pa ljudje iste stranke razširjali med slovenske »črne volilce« letake z napisom »dragi kristjani«, v katerem so se cedili samega spoštovanja do^ »prevzvi-šenega kneza in škofa dr. Jegliča«. Kaka hinavščina! Sicer so se pa ti ljudje pošteno blamirali. Prevzv. g. kneza in škofa so v soboto, 18. t. m., Beljačabi sprejeli prav slovesno. Župana je pri pozdravu zastopal podžupan Koutnik z več občinskimi svetovalci, odsotnega okrajnega glavarja pa gospod nadkomisar pl. Ehrfeld. Mesto je bilo deloma v zastavah. Pri sprejemu je bila poleg šolarjev tudi velika množica občinstva. Le učiteljstvo se je hotelo s svobodno šolo vre(j _ blamirati in se razven ene učiteljice, ki je vodila otroke, sprejema ni udeležilo. Birmanih je bilo 1357 otrok. K obedu so bili imed lajikov povabljeni tudi župan Ludovik Assmann in podžupan Koutnik ter nadkomisar pl. Ehrfeld, ki so se vabilu tudi odzvali. Velikovec. (Važno vpraš a n j e.) Usojamo si vprašati dopisnika, ki je v »Freie Stimmen« izrazil svojo žalost, da ni bilo na Markovo v Velikovcu procesije, kje se je sedaj — križev teden procesije vdele-ževal? Ponesrečeni zrakoplovci. Iz Žitarcvasi smo prejeli poročilo: V ponedeljek, dne 13. t. m., je priplulo več oseb z zrakoplovom, menda iz Inomosta preko Celovca, k nam v Podjunsko dolino. Piscu teh vrstic sicei ni znano, kam so bili namenjeni. Zanimalo pa bo morebiti koga, kako se je tem ljudem pri nas godilo. Ko so prijadrali zrakoplovci ob vznožje naših gor, hoteli so si menda odpočiti na nekem hribu nad Globasnico. Kei pa je pihal precej močan veter, je odnesel zrakoplov naprej še za par sto metrov, da je nato obvisel v vrhovih visokih smrek pri vasi Slovenje. Na klice zrakoplovcev, ki so bili v precej nevarnem položaju, so prihiteli domači ljudje na pomoč, posekali smreke m tako spravili stroj na tla in ga potem odpeljali na dveh vozeh na železnico v Sinco-vas. Med zrakoplovci je bil menda neki nemški princ, ki je dal posestniku dotičnih smrek 20 K za odškodnino in vsakemu izmed ljudi, ki so bili pri rešilni akciji, 2 K. Dotični so potem denar zložili in kupili zanj šest sodčkov piva in tako praznovali. ta izvanreden obisk. (Zrakoplovci so bili Ericb Leimkugl iz Essen-Ruhra, Willi Kraus in inžener Kempter iz Augsburga, ki so prileteli iz Inomosta preko Visokih Tur. Ured.) »Armes Rosegg.« Pri nas so »nemško-nacionalni Slovenci« delili občino. Pri volitvah so si izvolili seveda cvet slovenskih heilnemcev v občinski odbor, ki deluje res v »prospeh« občanov. Dva posestnika sta hotela imeti živinski potni list, ker sta peljala živino na semenj, ali odbornik, brihtna glavica in točitelj hudičevega olja, jima je naredil »mesni ogledni list«, ker posestnika sama ne znata brati. Pa kako se prestrašita, ko ju ustavi orožnik in jima pove, da je to le »Fleischbeschauzettel«, morala sta ma okrajno glavarstvo. To je vendar strašna blamaža za dotičnega odbornika. Take značaje vzgajajo koroške nemške šole. Slovenski se sramujejo, nemški pa ne znajo. Občinskega sluge, kadar naznanja občinske razglase v »Rosegger - kočevar - deutsch«, sploh nihče ne razume, menda še sam ne ve, kaj da kriči; nekateri pravijo, da kliče, da bo »lonce vezal«. Res, »Freie Stimmen« so imele prav, ko so zapisale besede: »Armes Rosegg!« Velikovec. (H o r n b o g n e r o h s o -j e n.) Učitelj na mešč. šoli, g. Hornbogner, je nekemu sloven. vajencu v svoji nemški zmernosti (?) raztrgal izpod vrata slovensko kravato. Zato je bil od nemško-nacionalne-ga sodnika obsojen na 10 K kazni in vajencu mora kupiti novo kravato. To so zares lepi in vzorni vzgojitelji na tukajšnji meščanski vzgojevalnici (?)! Eden pretepe slovenskega vajenca, da delati ne more, drugi mu pa trga slovenske kravate. In velikovška germanija je rešena! utMi, si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo, Vaše oči, a 0 rabite Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Dvanajsterica za poskušnjo živci, mišice, kite se okrepčajo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet 5 K franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg 67 (Hrv.) Velikovec. (Oj vi hinavci!) Pred kratkim se je dopisnik »Freie Stimmen« obregnil ob slovenske duhovnike, da se radi mržnje do njih ni mogla vršiti Markova procesija v Št. Rupert, ker da je bilo premalo udeležencev. Kakšna hinavščina! To je pisal gotovo eden izmed tistih gorečih (?) katoličanov, ki se je take procesije vdeležil morebiti zadnjikrat tam kje gori na Zgornjem Koroškem kot šolar. Ja »Gebet uns deutsche Priester, dann werden wir wiederum Jung und Alt dem Gotteshause nahen« (Dajte nam nemških duhovnov, potem se bo zopet mlado in staro bližalo božji hiši). Zdaj imajo nekateri naši Velikovčani že skoro štiri leta nemškega duhovnika, in vendar se še poprej nikdar ni dogodilo, da bi morala procesija zaradi prepičle vdeležbe izostati. Kristus je take ljudi imenoval farizeje. Tudi tiste »Genusspredigten« ne izdajo. Strojna. (Poštna n a b i r a 1 n i c a), katero sta po več nego triletnem prizadevanju dosegla tukajšnji krajni šolski svet in g. učitelj Miloš Svanjak, začne poslovati s 16. majnikom. Poslovodja nabiralnice bo g. učitelj M. Svanjak, kateri je že sedaj požrtvovalno na lastne stroške oskrboval poštno zvezo z nabiralnico v Št. Danijelu, s katero bo sedaj zvezana poštna nabiralnica na Strojni. Tudi napredek! Tolsti vrh nad Kloštrom pri Grebinju. V nedeljo, 12. t. m., smo izročili materi zemlji občespoštovanega, 60 let starega Tomaža Plazovnika p. d. Bisternikovega kovača. Bil je spreten obrtnik kot žagar, kolar in kovač, skrben in varčen gospodar na svojem malem posestvu in strokoven svetovalec svojim sosedom, posebno v sodnijskih zadevah. Mnogo let je bil član Mohorjeve družbe. Še na smrtni postelji je plačal udni-no za Mohorjevo družbo in se ni bal pomanjkanja. Bog nam daj enakovrednega naslednika! N. v m. p.! Velikovec. (S c h u 1 v e r e i n s f e i e r.) Zadnji torek, dne 13. maja, so se čutili poklicane tudi naši vjedavci, prirediti na čast bojnemu društvu, nemškemu »Schulver-einu« slovesnost v »Turnhalle«, ki pa je bila zelo klaverno obiskana. Razobesili so svoje priljubljene frankfurtarice. Toda — čudo — vihar si je mislil, če še nemški knez in škof ni vreden, da bi se ga počastilo z zastavami, zakaj bi te visele v čast takemu društvu, ki pije Slovencem kri. Komaj so bile te izobešene, prišel je tak vihar, da so jih morali naši prenapeteži takoj »noter potegniti«. Številka 13 je pač nesrečna; zakaj ena frankfurtarica je celo prišla z električno v stik in — je zgorela. Št. Tomaž. (Zborovanje in igro) je društvo »Edinost» napravilo na praznik Kristusovega vnebohoda. Udeležba je bila dobra. Imenitno in obenem zelo podučljivo je govoril g. dr. Jesenko. Nato so dekleta uprizorila lepo igro: »Večna mladost in ■večna lepota«. Ljudem je jako ugajala, posebno konec je marsikoga ganil do solz. Med odmori so nas kratkočasili tamburaši in pevci. Vse je bilo polno navdušenja. — V nedeljo so igro še enkrat ponovili. Takrat nas je obiskal g. Kriegl iz Št. Jakoba in nam je povedal pri zborovanju nekoliko krepkih resnic. Vsem, ki so kaj pripomagali k temu duševnemu užitku in splošni izobrazbi, bodi tu izrečena lepa zahvala. Tudi novi udje so pristopili. »Edinost« raste in postaja močna! Kotlje. (Boj za Križanovo gostilno), ki je bila prisilnim potom prodana brez gostilniške koncesije, postaja vedno zanimivejši. Hiša ima sedaj tekom dveh let že petega posestnika. Prvi štirje so bili Slovenci, sedanji je iz Češke priseljeni protestant Ernst Osiander, zagrizen Nemec. Vsem je bila dosedaj odbita koncesija. Zadnji prodajalec, Stibler, je bil celo doslužen stražmojster v pokoju, kateremu drugače rajši dajo dovoljenje, da more izhajati; pa vse je bilo zaman; bil je cel občinski odbor zato, le poročilo — uradno — od gotove strani je bilo skrajno pristransko. Sedanji posestnik Nemec, ki je trobil že po celem svetu naokrog, da ima gostilno, grozi žu-panu s tožbo, ker on kot župan noče priporočati njegove prošnje. Na tak način pa se ne bode komandiralo. Vladi pa stavimo zahtevo, če hoče ohraniti ugled pri ljudeh, da ostane dosledna. Slovenci niso dobili gostilne, iz istih vzrokov se tudi sedaj ne daj! Kotlje štejejo itak že šest gostilen, pa le 800 duš. V tem oziru postopanje občinskega odbora ni pravilno. Blagor ljudstva zahteva zmanjšanje gostilen, pa ne njih množenje. Torej ! Kaj pride ! Hodiše. (Žalostno) so nam peli na praznik Kristusovega vnebohoda zvonovi naše farne cerkve. Praznik in dan veselja bi imel biti tedaj, a smo vsi globoko žalovali. Zakaj? Ker smo spremljevali k večnemu počitku p. d. Odreja na Dvorcu, Lovrenca Aichholzerja. Rajni je bil v najlepši dobi, 27 let star, in je šele lani od očeta nre-jel hišo, da bi mu olajšal breme; letos v pustu se je oženil in je mislil po volji božji začeti srečno zakonsko življenje. Priden in pošten do kosti je bil, da ga je vsak spoštoval in ljubil; vesten pa kot gospodar in navdušen za našo katoliško slovensko stvar. Kakšne lepe nade smo že v njega stavili; kako so se ga veselili njegovi starši, p. d. Falačnikovi, ki so komaj pred dvemi leti izgubili svojega Kriste j a v osmi latinski šoli, kateri bi letos že lahko pel novo mašo. Ali Bog je vse drugače obrnil; »njegova pota pač niso naša pota«. Bog naj tolaži ubogo ženo in žalujoče starše! N. p. v m.! Mirno lahko spite! Če ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom »Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schicht“ znamka „Jelen“, da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček »Ženska hvala" in milo „Schicht“ belita perilo kakor solnce. Velikovec. (Šola zaprta.) Zaradi ošpic je ukazala zdravstvena oblast, mestno ljudsko šolo zapreti. Že 14 dni imamo počitnice. Nekateri so govorili, da se je ta bolezen zanesla sem s sv. birmo. Ta izgovor kaže le zopet, da nasprotniki vso krivdo dajo navadno cerkvenim prireditvam. Ali je živinsko kugo tudi sv. birma povzročila? Sicer pa moramo svetu sporočati, da so ošpice nastopile že en teden .pred sv. birmo. Kakšno bolezen bo pa zasejal na binkoštni ponedeljek bauernvereinski shod v tukajšnji »Turnhalle«, ko bodo prišli »Nemcem prijazni« Slovenci iz celega sodnega okraja skupaj? Morebiti pride kuga za nemšku-tarijo? Velikovec. (Železnico bodo zopet zidali) prihodnji binkoštni ponedeljek v tukajšnji mestni telovadnici, kamor so sklicali nemškutarski bauernvereini našega okraja zborovanje. Govorili bodo poslanci J. Maier, J. Dobernig, A. Honlinger in J. Nagele. Dobernig bo povedal, koliko vzhodne železnice je že dograjene. Saj je pred dvemi leti rekel, da se bo železnica leta 1910. trasirala, 1911 gradila in 1912 se bomo že vozili. Svoj govor je končal: »Na svidenje pri otvoritvi vzhodne železnice!« Ali ni bilo to vse le farbarija, kakršne so navajeni nemški nacionalci, kadar Slovencem kaj obetajo? Slovenci, opozarjamo vas na besede g. Doberniga, ki jih je izgovoril 1. 1910. pri velikem zborovanju za železnico: »Mi moramo že zaradi tega biti za to železnico, da si ljudi obdržimo za našo stranko!« Da, tako je! Za nemško-nacionalno stranko se jim gre. Zato pa, Slovenci, ne dajte se več za nos voditi in udeležite se rajši v velikem številu binkoštni ponedeljek mladeniškega shoda v Št. Rupertu pri Velikovcu! Hodiše. (Čebele.) Naš kraj ima precej čebelarjev; letos smo se že zelo veselili lepe letine, a prezgodaj. Ravno nasprotno, zelo slabo kaže. Le par kmetov-čebelarjev se zdaj — sredi majnika more šele ponašati, da ima že — en roj. Želinje pri Velikovcu. (S h o d) izobraževalnega društva v nedeljo 19. t. m. se je prav dobro obnesel. Vzlic temu, da jih je šlo nekaj iz radovednosti na šulferajnski shod v Trušnje, in jih je nekaj izostalo zaradi pogreba g. Buzzija v Št. Urhu, je bila udeležba še povoljna. Domači g. župnik je predaval o šoli, kakšno imamo in kakšno si želimo in o šolski debati v deželnem zboru. Nato so dekleta uprizorila igro »Pri gospodi«, ki je izvrstno uspela. Vsa dekleta, Ravnik Katica, Karner Neža, Volbank Marija, Hòflerjeva in Lucija Kumer so dobro igrale. Zadnja, ki je igrala Mari, je svojo ulogo naravnost dovršeno pogodila. Tudi naši vrli mladeniči Pušl Friderik in Lovrenc Riedl iz Velikovca, Vedenik Jakob, Ovšan Franc, Linhart Maks in Karf Rudolf so nam s »Poštno skrivnostjo« pripravili veliko smeha, posebno zadnji, ki je igral Matica ali Motlna, kateremu se je sanjalo, da dobi tri pare klobas od Urške, pa bi bil še kmalu zaprt. Mladeniči in dekleta, hvala lepa! Neustrašeno naprej z Bogom in Malajo za našo domovino! Št. Rupert pri Velikovcu. (O š p i c e) močno razsajajo med otroci tukaj in v mestu, vsled tega so vse mestne šole, izjemši meščansko šolo, tudi naša »Narodna šola« že od 11. t. m. zaprte in ostanejo zaprte do binkoštnega torka. Št. Rupert pri Velikovcu. (Graščak Albin B u z z i f.) Dne 16. t. m. je preminul po kratki bolezni na starodavnem gradu Črnigrad blizo Velikovca g. Albin Buzzi, lastnik velike in lepe črnograjske graščine v visoki starosti 88 let. Gosp. Buzzi je 1. 1848. prevzel omenjeno graščino od svojih staršev vso zadolženo, pa je tako dobro gospodaril, da ni samo ves dolg poplačal, ampak še nanovo pozidal vsa gospodarska poslopja in še veliko zemljišča, posebno Dravskega loga kupil. Bil je pri kmečkem ljudstvu radi svoje priprostosti zelo priljubljen, bil je celo kmet med kmeti. Že več let je imel pripravljeni za svoj pogreb dve rakvi. Pokopan je bil ob velikanski udeležbi, posebno kmečkega ljudstva, v lastnem grobišču, katero si je z velikimi stroški že leta 1905. postavil na hribčku blizo podružnične cerkve Sv. Urha pri Črnem gradu. Naročil je, da naj ga ponesó k pogrebu njegovi najemniki in hlapci in vsakemu za to izrekel nagrado dvajset kron. Dedič lepega posestva postane pokojnikov sorodnik g. pl. Kanal, slikar v Monakovem na Bavarskem. št. Rupert pri Velikovcu. (Veliki zvon) tukajšnje predmestne župnijske cerkve v Št. Rupertu je počil dne 17. t. m., ko so začeli zvoniti pokojnemu graščaku gosp. Buzziju. Dne 13. oktobra 1. 1872. so bili zvonovi za tukajšnjo župnijsko cerkev vliti pri zvonarju Samassi v Ljubljani, blagoslov-Ijani. Služil je tedaj naš veliki zvon samo 40 let. Zvon je imel zelo lep glas in je tehtal 23 stotov, 25 funtov stare vage. Porabili bomo to priliko, da naročimo nekoliko večji zvon, najbrž 33 stotov težkega. Naročili ga bomo zopet pri zvonarju Samassi v Ljubljani. Da se bodo glasovi vjemali, bo treba celo še šesti mali zvon, ki bo tehtal 4V2 stara stota, naročiti. Kostanje. (Zborovanje), ki ga je priredilo izobraževalno društvo zadnjo nedeljo, se je prav dobro obneslo. Kot govornik nas je počastil g. dr. Rok Jesenko iz Celovca. V svojem poljudnem govoru, kateremu so sledili poslušalci z veliko pazljivostjo, nas je prepričal še bolj, kako da je treba ^tati na braniku z ozirom na delovanje naših nasprotnikov na narodnem polju proti aam Slovencem. Česar »Šulferajn« ne doseže z zatiranjem slovenskega jezika v šoli, s tem da odtujuje materi Sloveniji mladino, skuša doseči bojno društvo »Stidmarka«, ki hi bolje storilo, da bi podpiralo svoje lastne aeinške brate-reveže v nemških krajih, mesto da z Judeževimi groši spravlja Slovenec v gospodarski in nravni propad. Takemu ruvanju je treba stopiti odločilo nasproti z obrambnim narodnim delom, ki ga izvršuje oaša »Slovenska straža«. Da so besede govornikove padle na plodovita tla, spričuje veselo dejstvo, da je prijavilo svoj pristop k ustanavljajoči se podružnici »Slovenske straže« za Kostanje in okolico 52 članov. Za zabavo je skrbel s petjem moški zbor iz Dvora, ki je pokazal pri današnji prireditvi tep napredek ; le krepko po tej poti naprej do novih uspehov! Ljubeznjivost uradnikov južne železnice. V petek zjutraj, dne 17. t. m., zahteval je ueki potnik na postaji Prevalje vozni listek za »Pliberk«. Mladeniški uradnik, ki je *mel službo pri blagajni, ga pa vpraša v bemškem jeziku: »Kaj?« Ko mu potnik še enkrat imenuje postajo »Pliberk«, reče hradnik: »Das ist ja Bleiburg, nicht? Reden Sie doch nicht so v er dr ah t!« Nato mu da vozni listek, dotični potnik mu pa odločno pove, da beseda »Pliberk« ni prav nič »verdraht«. Na predrzne besede mladega uradnika, ki nosi menda šele nekaj mesecev železniško uniformo, bi svetovali gospodu postajenačelniku v Prevaljah, da ga Primerno pouči, kako se ima nasproti strankam vesti in da naj v prihodnje dene svoj zajutrk iz ust, če govori s strankami! Bruca. (»M iklova Zal a«.) V prijazni vasi Zmotiče pri Brnci se je v nalašč za to napravljenem prostoru trikrat uprizorila narodna igra »Miklova Zala«. Vsakokrat je hila udeležba velikanska. Reči se more, da t® nad 1500 ljudi občudovalo vrlo junakinjo Miklovo Zalo in ostro obsojalo zvito hinavko Treseglavovo Almiro. Vsi igralci so dovršeno rešili svoje vloge. Pisatelj te igre, Jnk. Špicar, se je štirikrat potrudil k nam d? je naše igralce oskrbel z vso potrebno obleko. Prisrčna mu hvala za to! Vrli igralci in igralke, le tako naprej! Bog vas živi! Kaj je f(ufec3cac=acai je nanovo izšla knjiga: !C=3G □ D D D D D D D □ Življenje svetnikov in svetnic božjih. Q Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar. |j jj Dva dela, druga izdaja. Q cena: Mehko vez. K 8-—, za družnike || Q ^ 6'—, P° Pošti franko K 1 •— več. — 3 tj ^ dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom “ Q K i2-_ za družnike K 8-80, po pošti ^ 0 franko KI'— več. D fononi eoharističnega shocfia | na Dunaju = = JviŠenega gospoda knezoškofa krškega se dobi v Uskami Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Cena IO vinarjev. Krste, suhe vence in cvetlice, nagrobne križe ima poceni in v veliki izbiri I. celovška trgovina krst A. Schipek, Celovec, Velikovška cesta 7, Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“! Loterijske številke. Brno, 15. maja: 48 59 69 22 56 Trst, 18. maja: 46 42 85 80 25 Line, 18. maja: 24 28 77 42 69 Blago 100 kg 80 litr. (biren) od do K V K v K V Pšenica.... 21 22 45 12 99 Rž Ječmen .... — — — — — — Ajda Oves 22 50 23 53 8 25 Proso .... Pšeno .... — 32 16 16 — Turščica . . . — — — — — Leča Fižola rdeča . . — — — 24 — Repica (krompir) __ — 8 — 3 60 Deteljno seme . Seno, sladko . . 6 — 8 — — — „ kislo . . 4 — 6 — — — Slama .... 2 80 3 80 — — Zelnate glave po 100 kos. — — —- — — — Repa, ena vreča — — — — — Mleko, 1 liter — 24 — 28 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar) 1 2 80 3 60 Slanina (Špeh), pov 1 2 20 2 30 » „ sur 1 2 10 2 20 Svinjska mast . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 nar — 16 — 26 Piščeta, 1 par . 2 80 3 60 Race . . . . — — — — Kopuni, 1 par . . — — — 30 cm drva, trda, 1 m 2 . 3 — 3 60 J° „ „ mehka, 1 „ 2 60 3 — 100 kiiogr. x'uuxez živa zaklana živina £ -Š od do od do od do •r-( U 2 — v kronah Konji . . Biki . . . __ Voli, pitani . „ za vožnjo . 520 _ — 3 2 Junci Krave 320 696 74 76 32 12 Telice 260 — — 2 1 Svinje, pitane . Praseta, plemena 16 54 — — — — 324 200 Ovce VINO šstersko, dalmatinsko, noriško vino (Teran, Opolo, Lisa, Vipavec). Specialna vina, sladka, garantirano naravna: REFOŠKO, - REFOŠKAT, - MUŠKAT. Trgovina z V»?” Jos.K0FLER Telefon 123. na veliko in na drobno BELJAK, Perau-cesta št. 1. PoHajvišjeni naročilu Njeg.^ c. in kr. Apost. Vešicanstvo za dobrodelna namene c. kr. domobranstva in orožništva. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena , ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.003 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron Žrebanje se vrši javno dne 4. julija 1912. Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsstralle 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr, ravnateljstva loterijskih dohodkov (oddelek za državne loterije). n.Thierrv-jev balzam Edino pristen z zeleno redovaico kot varstveno znamko. Postavno zavarovano. Vsaka ponaredba in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se bo kazenskosodnijskim potom zasledovala. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo pri kašlju, zasli-ženju, hripavosti, olajša katàr, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnih boleznih, netočnosti, slabi prebavi, zapeki, zgagi, želodčnem krču, napenjanju, koliki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih, opeklinam, prišču itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specialna steklenica K 5‘eo. Leknria i TlirHa edino pristno centifolijsko mazilo zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, črmu, prisadu, ozeblinam, kurjim očesom, žuljem itd.; odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bo lestno operacijo. 2 lončka staneta K 3-60. Razpošilja: Lekarna »Pri angelu varihu« Adolf THIERRY v Pregradi pri Rogatcu. Dobiva se skoro po vseh lekarnah. Na debelo v medicinaldregerijah. lileiri schter Balsam «us dur Sr.huiijnB*l’ApcUie!c«daj AThiwry in Pregrada lai IMitali-Suulinunb it—ir « ae-arjaaac p orasi Mn je nanovo izšla knjiga □□eni D D D D D D D D 0 D D □ D D (Sloveosbi Gene). Priredil msgr. Valentin Podgorc. Mehko vez. K 4'—, za družnike K 3-—, po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. K 5‘40, za družnike K 4-—, po pošti 40 vinarjev več. Srečke v korist .Slov. Straži*! | Turška srečka. 0 Šest žrebanj vsako leto. — □ dobitek Glavni dobitek znaša 480.689 in 200.000 frankov. Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. junija 1912. r=aE=2£Z3c=2E=aa G D _________________________ „ D 0 1 Mesečni obrok 4 krone 75 vinarjev, j Q n ----------------------------------:---------1 n ™ Vsaka srečka mora zadeti najmanj 230 kron. Ze po vplačilu M prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov. M p Izredno ugodna skupina s 15 žrebanji vsako leto : Q w I turška srečka. — I srbska srečka iz I. 1888. Glavni dobitek U 100.000, 75.000 in 20.000 frankov. — I dobitni list 3% zemlj. [J m srečke iz I. 1880. Glavni dobitek 90.000 kron. — I srečka do- w y brega srca. Glavni dobitek 30.000 in 20.000 kron. y 0 | Mesečni obrok za to skupino 6 kron 25 vinarjev. | D [] Različne druge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto 0 H na mesečne obroke po K 3 25, K 5 50, K 11-—, K 15 25 in K ?3-—. H p» Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ ££ M g. Valentin Urbančič, Ljjubljana, Kongresni trg 19. [ Zdrnvlliite Toplice na Kranjskem, nostaja Straža-Tofte na Mm. železnici. Toplice z indiferentnimi snovmi z 38° C, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri protinu in skrnini, ischias, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija. — Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri upravi kopališča. 22ÌL1 Modni ceflrMiŽii laneni in bombažasti kanafasi, inleti, platno, rjuhe, damasti, krizeti, brisače, robci za poletno sezono, batisti, atlasi, de-leni, svila, višnjeva tkanina, etamini, blago za damske in moške obleke se kupi najceneje pri izdelovalcu Jaroslav Marek ročna v Bistri št. 39 pri Novem mestu ob M., Češko. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto! — V zalogi imam tudi veliko množino ostankov cefira, kanala sa, delena itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Dopisuje se slovensko! V enem letu nad 300 pi iznalnic od Slovencev. Jrgovina v „Narodnem domu“ v Spodnjem Dravogradu se odda s 1. junijem 1912. Ugodna lega za podjetnega trgovca. — Ponudbe takoj na Hranilnico in posojilnico v Spodnjem Dravogradu. (Koroško). Solidsio Ssiagsi - Mizke cene! Pozor! Pozor! Vsakovrstne kose, in sicer: turške, bistriške, ciganske, tržiške in one z zmajem, najboljše srpe, lepo izdelana kosišča in steljne kose. patentirane tiiP kossrje na ključ! Vsakovrstne čepune ! Bergamo-kamne (osle), najfinejše in vsakomur kot najboljše znane. Potrebščine za stavbe: svež Port-land-cement, traverze, štukaturo za strope in vse okovje. To in vso drugo železnino kupite dobro in poceni pri tvrdki Franc Sadnikar trgouina z železarno u Celooca Burggasse št. 7 (poleg hotela Moser). — Za kalsiTtfšs^ se lamel! — Spretni zastopniki se iščejo. Neredna prebava je vzrok mnogih bolezni. Zatorej naj se pravoCasno uporabi sredstvo za redno prebavo. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče. je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. 5 varno! ponevano varstveno znamko. GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. FRAGNER-ja, lnaokbrJ.'Sjra „Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. ——— Po pošti se razpošilja vsak dan. Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K 1-50 se pošlje mala steklenica, za K 2-80 velika steklenica, za K 4’7;.) dve veliki steklenici, za K 8*— štiri velike steklenice, za K 22#— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Gelcvcu „Pri angelu", P. Hauser, V. Hauser, H. Gutt. se proda zaradi družinskih razmer. Pismena oglasila sprejema Mina Kulierer, Male Benetke, pošta Grabštanj pri Celovcu. Vetje posestvo najboljši dobauni nir izgotovljenih gostoli iz dohrego osjega postelj, perja! Napolnjena v gostop. rdečem nankingu : 1 pernica 180X120 cm z 2 blazinama, vsaka 80X60 cm, z nov., mehkim, trpežnim perjem K 16-—, polpuh K 20-—, pub K 24-—. Pernica sama K10-—, K12--, K 14-— in K 16--, blazina sama K3-—, K 3-50 in K 4-—. Podvojna pernica 200 X HO cm K13-—, 14-50,17-50 in 21--. Blazina zraven 90 X 70 cm K 4-50, K 5-20 in K 5-50. / 5 kg novega, dobrega \ belega posteljnega perja br. prahu K 24-—, snežno-belega K 30-—, boljšega K 36-—, najfinejšega pu-kanega za vis. gospodo K 45-—. 5 kg nepukanega perja od živih gosi K 26-— in K 30-—. Beli pub z velikimi kosmiči K 5‘—, boljši K 6-—, najboljši prsni pub K 6-50 za ‘/.j kg, pepelast pub >/2 kg K 2-50 in K 3-—. Pošiljatev franko po povzetju. Zamenjava proti povračilu poštnine dovoljena. Ivana Polatschek, f. P. Vidk & Komp., Ljubljana tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patentirani dvojno zarezani strešnik~zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola«. Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti! Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva HorovsKa nn4nM družba z omej. zavezo orožnotovar MRIfiF WllllI : v Borovljah niška dmžlia 10101 ll Ul Ulij) na Koroškem. Ceniki brezplačno In poštnine prosto. flapro daj je majhno posestvo v Rožni dolini, četrt ure od železniške postaje. Rediti se more ena krava. Več pove upravništvo „Mira“ štev. 19. Lepo Mija v prijaznem kraju blizu železnične postaje Lipa-Strmec in 3,'4ure od Vrbe, je zaradi druž-binskih razmer takoj naprodaj. Lepo aron-diranega sveta je 31 oralov, sena in paše za 15 repov živine, lepo zarasel gozd, hiša kakor tudi gospodarsko poslopje v dobrem stanu. Več pove Jurij Santner v Vinarjih, pošta Vrba, Koroško. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša , PRSKOP SKORKOI/SKY IN SIN v Humpolcu na Češkem. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke. ■uH JeerinsMravoHec Stoječ, ležeč. Trpežen! Lahkovlečen! Najnižja rez! za 1 ali 2 vprežni sili. Dseini-mi snopoisezecS Lnisr^-isas plssfc grablje obračevalec sena — grablje za seno nepresežne, več kot 15 °/o ceneje kakor povsod drugje. »Fairbanks-Marše"-motir ljubljenec svojega posestnika, ker je strokovno dokazano nedosežen v konstrukciji, zmožnosti, trpež-nosti, preprostosti in ceni. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zanesljivi zastopniki se iščejo. Prevozen, neprevozen. Vse feniBtljslie stroje in orodja domače mline itd. za najnižje cene in najugodnejše plačilne pogoje. Laure~jeva kolesa s torpedovim prostotekačem že za K 140 — dobavi tovarna stroji Celovec, Vijikermartoring št. 9 a (zraven živinskega trga). Največja zaloga strojev v alpskih deželah! Poprave hitro in najceneje. Hotel Trabesinger o Celovcu Velikanska cesta St. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujeio v Celovcu. 1 K do 5 K, okusne Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo RfOfTlfpozimi služi zakurjeno. s™*" ». senčnatem vrtu. V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike dvorane za shode in veselice. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni lond čez K 800.000. 0!! Ìli YlQtjG è ine vzia. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Mliani. PoilnižiiicB y Spllelu, Irslii, Sarajevu in Gorici. Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-- za komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspie ler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. ■— Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.