Izhaja vsak četrtek i« velja i poitaiao vred *li v Mariboru s pošiljanjem n» ioni rt celo leto 32 D, pol leta 16 D, četrt let» 8 D. Iiven Jugoslavijo 66 D. Naro«-nina so poiljo aa uprav-ništvo >Slov. Gospodarja» v Maribor«, Koroška cesta i. List se do- pošilj« do odpovedi. Naročnica s» plačujo v naprej. — Teloion intor-urban št. 11S. Pt/sameuna številka stane 1-50 din. Poštnina plačana v (gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO irodaištve jo v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se bo vračaj». ¥pravništvo sprejema »aročnino, iaserat» hi reklamacije. £eao iaseratom po dogovoru. Za večkratno oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštaine proste. Šokovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603, Telefon interurb, št, 113, 21. &tevlllca dne 27. maja 1926. ©O. letnils V boj zoper korupcijo! V starih grških pripovedkah in bajkah se pripoveduješ strašnih večglavih zmajih, ki so bili strah cele širne pokrajine. Eden najstrašnejših je domače-val v močvirju pri Lerni v južni Grčiji. Premagal je vsakega, ki se ga je lotil, ker sta na mestu ene odsekane glave zrastli kar dve novi. Prišel pa je slavni grški junak Herkul ter začel boj z divjim zmajem. Težak je bil ta boj in strašen. Za vsako odsekano glavo sta zrastli dve novi iz krvi, ki je tekla iz zmajevih ran. Herkul je sekal naprej ter omahoval. Zmaj se je po vsakem udarcu s prenovljenimi glavami ste goval proti njemu. Herkul je že skoraj obnemogel, ko mu njegov nečak in oproda Jolaus priteče na pomoč. Zažge namreč gozd ter z gorečimi debli po vsakem Herkulejevem udarcu izpali rano, predno iz krvi poženejo nove glave. Zmaju prileti na pomoč velikanski rak, ki junaka ščiplje in grize v noge, da bi se obrnil ter ne bi zadel zmajeve glave. Pa tudi tega sovražnika se Herkul otrese ter ne odneha, dokler ne odseka zmaju vseh glav ter ne zakoplje poslednje glave v zemljo ter navali na njo ogromen kamen. Strašen zmaj domačuje tudi v naši državi. Ima še več glav in še več in globljih žrel nego bajeslovni grški zmaji. Ta zmaj se imenuje korupcija. Strašna pošast je to in nevarna. Njena žrela so nenasitna. Njene številne glave sesajo in pijejo kri — denar in blago iz žil narodnega gospodarstva v naši državi. Proti tej pošasti je ljudstvo brez moči. S svojim denarjem, s svojimi žulji in s svojo krvjo mora to pošast hraniti. Vlada, ki bi imela glavno dolžnost, da začne borbo zoper to pošast, se ne gane, ker ji manjka poguma. Na čelu vlade v naši državi je zadnjih šest let skoro nepretrgoma bil Nikola Pašič, ki je vse drugo, samo ne kakšen Herkul v borbi zoper korupcijo. On ni niti sposoben, da bi preganjal korupcijo, ker bi moral zadeti lastnega sina Radeta Pašiča, ki je glavni nosilec korupcije v naši državi. O Veliki noči je Nikola Pašič moral odstopiti, zamenjal pa ga je njegov zvesti oproda Nikola Uzunovič, ki stori samo to, kar mu Nikola Pašič dovoli ali pa zapove. Slabotno in sramotno ulogo, ki jo igra radikal-sko-radičevska vlada v vprašanju korupcije, je dokazala 14. maja razprava o interpelaciji opozicije o korupcijskih zadevah Rade Pašiča, ki je s svojim posredovanjem pri raznih ministrih zaslužil milijone na škodo države in ljudstva. Spričo teh za državo poniževalnih dejstev bi bila dolžnost vlade, da bi odredila zoper krivce strogo preiskavo ter da bi predložila narodni skupščini zakon o pobijanju korupcije. Tega pa vlada noče storiti in zato je od radikalov predloženi vodeni protikorupcijski sklep, za kojega se je izjavil ministrski predsednik Nikola Uzunovič, ostal v narodni skupščini v manjšini, ker so proti njemu poleg cele opozicije glasovali celo tudi Radičevci. Po parlamentarnem načelu bi mesto Uzunoviče-ve vlade, ki je 15. majnika padla, na vprašanju korupcije, morala nastopiti vlada, sestavljena iz tistih strank, ki so 15. maja glasovale zoper korupcijo. Da ni prišlo do tega, marveč, da je ostala dalje na krmilu Uzunovičeva vlada, je krivda Stjepana Radiča in njegovega slovenskega oprode Pucelja, ki nista hotela razdreti radičevske zveze s Pašičevci. Samo da pašičevsko-radičevska kompanija ostane na vladi, sa mo da ostane Pucelj minister! Zoper korupcijo pa se naj bori, kdor hoče! Naša stranka se je zoper korupcijo borila ter se bo borila naprej. Bila je med prvimi, ki so v narodni skupščini klicali na boj zoper korupcijo. V imenu SLS je poslanec dr. H o h n j e c v svojem govoru na seji narodne skupščine 29. decembra 1921 med drugim izjavil sledeče: »Največ bodo poklicani činitelji narodu prištedili s tem, ako odstranijo tistega vampirja, ki iz odprtih žil našega narodnega in gospodar skega organizma srka in pije ljudsko kri. Ta vampir je korupcija. Korupcija je sicer pojav, ki se je pojavil več ali manj v vseh državah kot posledica de-moralizacije, ki je nastopila med in po vojni. Toda pri nas je to zlo zavzelo tako velike dimenzije (tolik obseg), da je zastrupilo vse javno življenje in vse javne odnose in globoko izpodkopava avtoriteto naše države. Ako bodo merodajni činitelji zaprli oči pred korupcijo, so sokrivi tega zla in njegovih posledic.« V borbi zoper korupcijo je naša stranka imela ter bo imela prvo besedo. V nedeljo, 30. maja, priredi v Ljubljani velik zbor zoper korupcijo, na kojem bodo poleg dr. Korošca govorili še drugi voditelji opo zicije, kakor Davidovič, dr. Spaho in drugi. Kdor more ta dan v Ljubljano, naj se udeleži tega zbora! Zlo korupcije se da premagati samo z. združenimi močmi! .....i m—nni...... n Dčs&aafUk m.i Radič z nagobčnikom. Globoko je padel Stjepan Radič, nekdaj čislani in proslavljeni voditelj hrvatskega naroda. Naša stranka se ni nikdar za njega ogrevala ter mu ni nik dar pela slave, ker dobro pozna njegov nestalni, pre-vrtljivi značaj. Računala pa je z njim kot z voditeljem bratskega nam hrvatskega naroda. Mi smo velikokrat dvignili glas zoper njegovo pogrešeno politiko. Njegova zapečkarska politika, pr va doba Radičeve politike, je vsa potekla v obnemog lem obsojanju Beograda in vseh njegovih ukrepov, ter v poveličevanju hrvatske republike, katero je hrvatskemu narodu stokrat in tisočkrat obljubljal. S to svojo negativno, zanikujočo politiko, ki je za-metavala udeležbo v beogradskem parlamentu, je Radič postal glavni sokrivec centralistične ustave, ki nasprotuje bitnim interesom hrvatskega in sloveo skega naroda. * Ko je Radič po preteku štirih let s svojo stranko stopil na realna (stvarna) politična tla, se je zaletel v drugo nasprotje. Prej je zanikal vse, kar je Beograd storil, sedaj pa je naenkrat vse priznal. Prej je obsojal centralizem in njegove posledice, sedaj pa ga je začel hvaliti in poveličevati. Napravil je strankarsko pogodbo z radikali, da bi mogel stopiti v vlado, in to zvezo je z lažnjivim imenom krstil za narodni sporazum med Hrvati in Srbi. Izpočetka je sam bil v vladi. Ko pa je pod višjim vplivom o Veliki noči 1926 povzročil krizo vlade in padec Nikole Pašiča kot predsednika vlade, je črez nekaj dni tudi sam zletel iz vlade. Ko je bil zunaj vlade, je začel ostro napadati nekatere radikalne prvake kot nosilce korupcije ter je še na praznik Kristusovega vnebohoda na ljudskem shodu v Novi Gra-diški grmel zoper korupcijo. Drugi dan je svojo stranko naščuval, da mora z opozicijo glasovati v pai lamentu zoper korupcijo. Tretji dan pa se je zopet začel pogajati z Uzunovičem, ki je v parlamentu padel na vprašanju korupcije, da ostane s svojo stranko v Uzunovičevi vladi. Radikali so to dovolili, pa le samo pod pogojem, da ne smeta ne Stjepan Radič ne njegov nečak Pavle Radič več biti ministra, da pa morata v Vladi ostati Radičeva protivnika hrvatska ministra dr. Nikič in dr. Šuperina. Radikali so dodali še en pogoj, ki je za Radiča naravnost poniževalen in razžaljiv. Radič je namreč moral ustmeno in pismeno obljubiti, da dva meseca ne bo govoril na javnih shodih in zborih. Dali so mi torej na usta nagobčnik, kakor je Radič sam izjavil, in on je ta nagobčnik sprejel ter bode odpotoval v kakšno gorsko zatišje ali pa na morje. Tako globok je Radičev padec. Izdal je narodni program hrvatskega ljudstva, priznal centralizem a vsemi njegovimi posledicami, naprtil na hrbet hrvatskega in slovenskega ljudstva državni proračun z o-gromnim bremenom 13 milijard in naposled se je v vprašanju korupcije popolnoma udal Pašičevcem. In sedaj je še dobil nagobčnik na usta! Padec globok, pa zaslužen! ^^jjC^^aMUMBHHMnMHBBMaHBBHBnBHnHBd Proslava 15-Ietnice Orla v Središču. V nedeljo, dne 20. junija t. 1., proslavi središkl »Orel« 151etnico svojega obstanka in delovanja. 15 let poteče letos, odkar so vsadili požrtvovalni organizatorji v Središču plodonosno seme orlovske organizacije, ki je na rodovitnih tleh navdušene in neustrašene mladine vsklilo ter se razrastlo v mogočno drevo sedanje številne orlovske družine. »Orel« središki je začel svoje delovanje iz nič, brez potrebnih sredstev; ni imel lastnih prostorov Januš Goleč: Pesem bistriškega „bogeca". V mojem rojstnem kraju ob Sotli je navada, da romajo ljudje po enkrat na leto k znani božji poti: Marija Bistrica v Zagorju na Hrvatskem. V vojnem letu 1918 sem se udeležil tudi jaz bistriškega romanja s procesijo Obsotlčanov. Med božje potniki so bile po večini ženske, katerih možje, sinovi ter bratje so bili razkropljeni po raznih frontah. Po opravljeni pobožnosti smo zapuščali Bistrico v procesiji. Za obisk Krajncev (Slovencev) so zvedeli razni zagorski berači, katerih kar mrgoli po Bistrici in po okoliei. Ti so se razvrstili ob vsaki strani ceste in nas prosili denarnih milodarov. Ob koncu fronte beračev je čepel po turško pre-križanih bosih nog star slepec z goslami. Ko smo dospeli v bližino tega bogeca' (slepcu goslaču pravijo v Bistrici »bogec«), ga je dregnila pod rebra ženska vodnica in mu rekla na glas: »Zapoj bogec ono žalostno o materi, Krajnci so tu!« Bogec je prijel za gosli, potegnil z lokom po stru nah, uprl prazni očesni jamici v nas romarje in iz prs mu je začela jadikovati dolga pesem, katere vsebina je ganila naše romarice do solz. Ob spremljevanju strun je pel slepi bogec tako vabeče za takratna od vojnega gorja stiskana srca, da je postala pred njim naša procesija. Romarice so posedle krog pevca, se zazrle vanj s solznimi očmi in spremljale v vidni ginjenosti pesem o proslavi ljubezni priproste kmetske matere do svojih dveh sinov. Tudi mene je priklenil pevčev slavospev, da ga sem poslušal verno in si zapomnil vsebino, ki je tale, do danes. Priprosta in že bolj stara ter zdelana kmetska mamica je imela dva pridna ter krepka sina: Štefana in Roka. Skupno in v zadovolju so obdelovali vsi trije majhno posestvece, ki je preživljalo skromno družino in eno kravico. Izbruhnila je vojna. Na cesarjev klic sta morala od ljubljene matere Štefan in Rok. Z odhodom od doma je zamrla vsaka vest o njuni usodi. Sinovi sosedov so se vračali na dopuste, pisali domačim z bojišč, le od Štefana in Roka ni bilo pisma in sploh nobenega obvestila. Vse je govorilo: Štefan in Rok sta padla. Mati ni verjela tem govoricam in večkrat so jo videli, kako je stala pred hišo, si zastirala z desnico oči in zrla po cele ure v ono smer, v katero sta odšla od hiše sina in iz katere bi se morala vrniti. Minula so leta . . . Štefana in Roka od nikoder. Mati je bila zlezla vsled žalosti in trpljenja čisto skupaj, njene oči so bile suhe . . . vrelec solz jej je že bil usahnil . . . Nekega dne se vrne utrujena in sključena mamica proti večeru z njive k hiši. Na začudenje najde odprta vežina vrata. Vstopi in na mizi zagleda: že-lezno-leseno roko in dvoje steklenih oči, ki sta zrli v njo mrtvo in onemelo. Oko jej uide od teh čudnih predmetov v sosedno izbico, kjer sta spavala do odhoda Štefan in Rok. Glej čudo! Materino oko zapazi na posteljah dva spa vajoča moška — eden brez desnice, drugi brez oči i Mati spozna otroka, krikne kot zadeta na smrt, pozabi trenotno na beraško stanje sinov, pohiti k spečima in materine roke se oklenejo krčevito predragih bitij, radi kojih odsotnosti ji je bil usahnil vrelec materinih solz ... Pevajoči in goslajoči bogec je prekinil spremljanje ter pesem in zaprosil iz polnega grla: »Kumice krajnske (botrce slovenske), dajte ki'ono, da Vam pojem dalje!« V slepcev klobuk so se usule od vseh strani kro ne. Skrbno jih je potlačil proti dnu, potegnil z lokom in pel dalje. Spavajoča sina čutita materin objem in se zbudita. Enoroki Štefan objame z levico majko, na obeh .očeh slepi Rok tiple okrog, ker mu ne pade v prazni punčici premili materin obraz, izostane objem in iz izpraznjenih očesnih duplin se ulijeta dva hudournika solz — priča: Majka, objami me ti, jaz živi mrlič iščem zastonj tvoje roke! Po prvih objemih med materjo in otrokoma se odpre že leta usahneli vrelec materinih solz in v teh solzah je bila kuhana večerja za enorokega Štefana in slepega Roka. Drugo jutro se odpravita Štefan in Rok na zahvalno božjo pot k Mariji bistriški. Enoroki Štefan poda slepemu Roku palico in tako stopata počasi izpred domače hiše po cesti k Materi bistriški, da se jej zahvalita za najslajšo dobroto zopetnega svidenja z materjo. V našem kraju M posebno ostro občuti vsaka nagla sprememba vremena: Mhod, kašelj, hripavost, vratobol, trganje v udih, zobobol ba glavobol so sedaj pri nas na dnevnem redu. Prav poseb- no mučijo tedaj revmatične bolečine. Po naših ugodnih izkušnjah pa se je pokazal kot vedno zanesljiv ublažitelj bolečin Fellerjev blagodišeči »Elsaflujd«, katerega so že naši roditelji in dedje uporabljali kot priljubljeno domače sredstvo in kosmetikoum. Uporaba »Elsaflujda« vedno pri-ja, bodisi o dznotraj ali od zunaj. Je močnejši in krepke}-šega dejstva, kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 »pa- cijalni steklenim ca 63 din., Ifi dvojnatih ah 4 spealjataa steklenice za 99 din., 56 dvojnatih ali 13 specijalnih »t», klenic za 250 din., že obenem t zabojem in poštnino po povzetju ali proti plačilu vnaprej razpošilja lekarnar Eufara V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatsko. — Po-edine steklenice Elsaflujda 6e dobijo v lekarnah hi sorodnih trgovinah za reducirano ceno 9 din. in drugih pripomočkov za uspešno društveno delo. V privatnih hišah se je zbiral, po dvoriščih in kleteh je iskal zavetja. Vse mu je prerokovalo kratko življenje; da bi mu zadali skorajšnjo smrt, so napeli nasprotniki vse sile in pri tem se niso sramovali tudi najpodlejših laži in obrekovanj, celo dejanski napadi na njegove voditelje in tudi člane so bili na dne vnem redu. A naš mladi »Orel« je v tem nasprotovanju delal veliko preizkušnjo za svoj obstanek in bodočnost. Sveta navdušenost, idealizem, jeklena volja in lastna moč ga je dvignila iz tedanjih žalostnih razmer do sedanjega stališča. S trdno voljo je v ljuti borbi delal od početka do danes za napredek organizacije in Bog je blagoslovil to požrtvovalno, nesebično delo. Iz nič je začel središki »Orel« — danes stoji po njegovih zaslugah in krvavih žuljih lep, dokaj velik Društveni dom v Središču, opremljen s potrebnimi pripomočki za uspešno društveno delo, kjer delujejo poleg »Orla« tudi mnoge druge cvetoče nase organizacije s svojimi odseki. A naš »Orel« ni delal samo za sebe, čeravno se mu to predbaciva. Ko si je zgradil »v trudu in znoju« lastne, težko zaželjene prostore in se vsestransko u-trdil na znotraj, se je dvignil k mogočnemu poletu: s svojim vplivom in neumornim delom je zasejal orlovsko misel po vseh sosednjih župnijah in po lastnih izkušnjah tamkaj organiziral orlovske odseke. Nedeljo za nedeljo, velikokrat tudi med tednom, so hiteli voditelji in vaditelji po teh mladih odsekih in jim nudili svojo pomoč. Svoj polet je obrnil središki »Orel« tudi v sosednje Medjimurje. Z besedo in zgle dom je vplival na tamkajšnjo mladino, da se je začela probujati in organizirati v »Orla« in danes deluje tam šest navdušenih mladih odsekov, ki tvorijo lastno Medjimursko okružje s sedežem v Cakovcu. Taki so v glavnem sadovi enega najstarejših od sekov v Prlekiji ob 151etnici njegovega trudapolnega požrtvovalnega in nesebičnega dela. Kot krono tem svojim uspehom in delovanju si je nabavil središki »Orel« s pomočjo blagih svojih dobrotnikov in prijateljev zasluženi prapor, katerega hoče na dan proslave blagosloviti in slovesno razviti, prapor — ki bo vodil v bodoče našega »Orla« k novim uspehom in ga navduševal za še večje delo. Prireditev se bo vršila po sledečem sporedu: Na predvečer, dne 19. junija — podoknica ku-mici. V nedeljo, dne 20. junija: dopoldne: Ob štirih: budnica po trgu (godba Kat. Omladine iz Maribora). Ob osmih: Zbiranje udeležencev na trgu pred podružnico, nato pohod k župni cerkvi. Ob pol devetih: Zabijanje žrebljev in blagoslovitev prapora; nato sv. maša za umrle člane, podpornike in dobrotnike odseka. Po maši: Odhod v Društveni dom. Popoldne: Ob treh: Javen telovadni nastop, ki ga zaključi skupina celokupne središke orlovske družine na o-gradu gospe Marije Koter. Po končanem telovadskem sporedu prijateljska zabava, združena z velikim sre-čolovom. Za okrepčila bo preskrbljeno. Da se omogoči čimvečja udeležba, smo zaprosili potom generalne direkcije drž. železnice ministrstvo saobračaja za 50% popust od normalnih voznih cen, kar se nam je ugodilo pod št.: M. S. br. 9207 z dne 1. 4. 1926. — Vsi udeleženci imajo na vseh brzovlakih, potniških in mešanih vlakih ter na vseh progah v dneh od 18. do 22. junija t. 1. polovično vožnjo. Na odhodni postaji kupijo celo karto do Središča, ter jo dajo opremiti z mokrim postajnim žigom. Pri prihodu Namakaj z „Žensko hvalo"! Izpiraj z „Jelenjim milom"1. Potem bo perilo, brez najmanjše poškodbe, brez truda, ob največji varčnosti, v najkrajšem času, res popolnoma čisto! v Središče je ne oddajo, ker velja potem tudi za vož njo nazaj. Na slavnostnem prostoru prejme vsak u-deleženec potrdilo, da se je resnično udeležil prireditve, ki mu da pravico do brezplačne vožnje nazaj. Z ozirom na ugodnost polovične vožnje vabimo prav prisrčno vse somišljenike in prijatelje, člane iii članice od blizu in daleč na proslavo tega pomenljivega in zgodovinskega dne našega »Orla«. Na veselo svidenje v nedeljo, dne 20. junija v Središču! Bog živi! Središče, dne 20. maja 1926. Pripravljalni odbor. Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Nova vlada je — stara vlada. Izprememba se je izvršila le v tem, da je odstopil Pavle Radič iz »osebnih« ozirov in je mesto njega postal minister dr. Ši-benik. Nova vlada nima nikakih načrtov, nikakega vpliva. V njej sedijo tudi ministri, ki so zoper samega sebe izglasovali nezaupnico. Nova vlada bo kmalu zopet — stara vlada. Radič na »dopustu«. Radič pravi v svojem listu, da so mu zdravniki svetovali, naj gre — na dopust. Svetovali, oziroma zahtevali so pa to radikali in je Radič sprejel to zahtevo. In tako je utihnil veliki gromovnik zoper korupcijo. Radič je menda mislil, da je treba le malo peska ljudem v oči nasipati, potem naj vlada korupcija dalje. Vsaj ta čas naj tudi radičevci in Pucelj ostanejo v vladi, da se on vrne z »dopusta«. Ne verujemo, da bo zdržal. Strašni proračun 13 milijard dinarjev je v veljavi in zdaj je strah tiste, ki so zanj glasovali. Zanj sta glasovala tudi poslanca nove Slovenske kmetske stranke Pucelj in Kelemina. Zdaj se pereta v »Kmetijskem listu«, češ, da bi bil proračun kljub temu sprejet, čeprav bi ona dva ne glasovala zanj. Tem grše, ker sta glasovala! A zato ona dva kot poslanca iz Slovenije nosita odgovornost za ta proračun. Slovenski kmet bo moral zdaj plačati strašen davek, izplačal pa bo tudi poslanca Kelemino in Puclja, da bosta šla na politični zapeček, ker tako »ljubita« Slovence. Samostojni demokrati so povsod tako vsiljivi kot pri nas. Med Srbi vrtijo svoje »Srbsko kolo«, list kakor je »Domovina«. Zdaj je ta stranka začela presedati celo radikalom, katerim je bila hlapčevsko uda-na. Radikalni list je zapisal te dni o tej stranki, da ne more z njo računati prav nobena resna stranka več. Kadar ji povsod drugod izpodleti, tedaj se z vso silo vrže na slovenskega kmeta ali z novo stranko, ali z novim listom. Zdaj je poizkusila z listom. Upamo, da se ji bo ravnotako ponesrečilo, kot se ji je do zdaj še vse, kar je začela in da bo ta stranka kmalu tako samostojna, da bo dr. Žerjav — sam ostal! Kralj in kraljica bi po načrtu nameravala iti v Rim. Vendar se je ta dosedanji načrt toliko izpreme-nil, da bosta šla v Pariz in morda tudi v London, obisk v Rimu pa se bo morda za enkrat moral opustiti. Mati gleda solznih oči za obema, dokler jej ne izgineta za ovinkom kakor takrat, ko sta odhajala od doma na cesarjevo povelje zdrava ter krepka. Po končanem obisku pri Mariji bistriški se vrneta Štefan in Rok domov. Na rojstnem pragu ju ni sprejela majka, kakor sta pričakovala. Vrata so bila zapahnjena, po hiši vse tiho in mrtvo . . . Vstopita. V izbi je ležala majka na postelji. Z levico se je krčevito oklepala Štefanove železno-lesene desnice, v desnici je tiščala Rokove steklene oči . . . Štefanov krik: »Majka, majka, vstani!« vzdrami slepega Roka in oba se poženeta proti postelji, kjer spava njuna majka smrtno spanje . . . Prebridka resnica, da se je povrnila po letih njena kri — Štefan in Rok — kot še živa mrliča, jej je pretresla srce, da je zaplavalo še enkrat na valčkih materine ljubavi pri prvem svidenju; a nato pa prenehalo biti za vedno pri spoznanju resnice: Štefan brez roke, Bok brez oči . . . Pesem je bila končana. Naše Tomarice so ihtele na glas. Usoda enorokega Štefana, slepega Roka in matere, ki je utnrla radi zavesti: ljubljena sina sta se vrnila kot živa mrliča, je bila krona našemu bistriškemu romanju v vojnem letu 1918. Bogec je odložil gosli, si otrl solze, vodnica ga je dregnila in kričal je iz polnih prs: »Krajnske lcumice, obrišite solze, dajte krone, zapojem drugo veselo!« Porinil je gosli pod brado, potegnil razigrano po strunah in ubral kot uvod za novo ter veselo zagorsko poskočnico: »Nikad ni ga prodao Zagorac kaplje vina, nego ga je popila vesela družina. Pijmo ga, pijmo ga, sve do dana beloga!« Že pri uvodu v novo ter veselo ni padla niti ena krona v slepcev klobuk. Romarice so ustajale in se uvrščale v procesijo. Vižar je potegnil križ na glas in začel z Marijinimi litanijami. Ostavili smo bogeca, ki nam je metal za slovo v hrbet: »Kumeki, kumice, za Boga, pri nas v Zagorju plakamo in se veselimo, a vi Krajnci ste samo za žalost in solze! Dajte krone, zapojem drugo žalostno!« Vižar je molil naprej litanije, romarice so odgovarjale: prosi za nas — in odkorakali smo v procesiji iz Marije Bistrice na Slovensko Štajersko, kjer smo spoznavali ter občutili vojno gorje globokeje, kakor še danes lahkomiselni Zagorci. Sokol mi je vzel otroka. Znate-li oceniti bolestni krik matere, ki so ji oči zalite s solzami bridke boli in se ji bere z ust strašen vzdih: Nekdo mi je vzel dete! Ta strašen dogodek sem doživel pred kratkim na vlaku blizu Prage. Videl sem popolnoma objokano ženo. Vprašal sem jo, kaj se ji je zgodilo, da je tako žalostna. Oči so se ji zarosile, na obrazu sem videl znake bolestnih krčev, iz njenih ust pa je pri- vrel vzdih, ki ga more izgovoriti edino ljubeča mati: Sokol mi je vzel otroka! Ko se je nekoliko umirila,, mi je stvar objasnila. V njeni vasi obstoji že 17 let Sokol. Ker ni bilo nobenega drugega društva, je vpisala vse svoje otroke v »Sokola«, kakor večina ostalih družin. Njena dva sinova sta hodila pred vojsko v sokolski uniformi pet na cerkveni kor. Po vojski, ki ji je vzela moža, je izdalo vodstvo »Sokola« ostro prepoved svojim, članom, da bi peli v cerkvi. Telovadni nastopi in vaje so se vršili ravno med nedeljsko službo božjo. Ko se je tudi v njeni vasi leta 1921 začela širiti čehoslo-vaška narodna cerkev, se je vršila njihova krivover-ska služba božja v sokolski telovadnici. Tedaj je za-branila svojim trem mlajšim otrokom, da bi še dalje ostali v »Sokolu«. Najstarejši sin pa je ni hotel ubogati. Ko je v zadnjem času začel Sokol na Češkem delati z vsemi silami na to, da njegovi člani izstopijo iz katoliške Cerkve, je postal žrtev tudi njen sin. Nobeno njeno dete ni utonilo v mladosti v reki Luž-nici, ki teče poleg njene hiše, a sedaj v zrelih letih ji je utonil sin v »Sokolu«. Vse njene prošnje in solze niso nič pomagale. Zapustil je celo pridno nevesto z lepim posestvom, ker ni hotela izstopiti iz katoliške Cerkve. Pred nekaj dnevi je pobegnil z nekim odpadlim dekletom v Prago v službo. Tam se misli civilno poročiti. Mati hoče poskušati še enkrat. S svojim stricem, ki je čislan krojač v Pragi, bo padla pred svojega siua na kolena in ga prosila, naj ne pljuva na to, kar je njej najsvetejše in naj se zopet vrne v katoliško Cerkev. Mnogo je na deškem rodbin, ki jim je Sokol zapeljal v zadnjem času sina, hčer, očeta ali celo mater Zunanji minister dr. Ninčič je že odšel v Pariz, da pripravi vse potrebno. Potovanje ima seveda svoj političen pomen. Občinske volitve v Dalmaciji so pokazale, da Ra •dičev vpliv gineva. Izgubil je veliko glasov. Hrvaška ljudska stranka je razveseljivo napredovala. Na Hrvaškem počasi dozorevajo politične razmere, a upati je, da prej ali slej tudi katoliški hrvaški narod najde mesto v katoliški hrvaški ljudski stranki. V DRUGIH DRŽAVAH. Na Poljskem je politični prevrat končan. Pilsud-akemu se je posrečilo, da se je izvršil preobrat brez večjega prelivanja krvi. V kolikor se je to zgodilo, je bilo le v obrambo države proti dvema upornima generaloma. Pilsudski je dal po polkovniku Wien-vowa izjaviti, zakaj je ta prevrat izvršil. Dosedanja vlada je bila vlada korupcijonistov, ki so dosedanjo vlado tvorili in izrabljali. Njemu samemu ni za oblast in zato predlaga, naj se voli novi predsednik in razpišejo nove volitve in izvolijo pošteni ljudje. Pilsudski ima za seboj večino poljskih strank, zato je verjetno, da se mu posreči rešiti Poljsko iz težkega položaja. Na Angleškem se pogajanja med vlado in zastop oiki rudarjev nadaljujejo. Položaj je še vedno precej napet, vendar je upati, da se ustvari pameten dogovor, ki bo zadovoljil obe strani. Belgija je dobila novo vlado, ki -je sestavljena iz 4 katolikov, 4 socijalistov, 1 liberalca, 1 brezbarvnega politika. Katoliška stranka v Belgiji je zelo moč na, ker je zelo delavna. Rumunija je mobilizirala en del svoje vojske in jo poslala na rusko mejo. V začetku se ni vedelo za njene namere, zdaj je rumunska vlada izjavila, da je to storila zaradi Rusije, ki je veliko vojakov postavila na rumunsko mejo. Italija se zelo hoji — Nemčije. Italijani imajo veliko političen apetit po zemlji in hočejo biti v Sred nji in Južni Evropi sami gospodarji. Zato snujejo posebno zvezo proti Nemčiji, ki pa se je naslonila na Rusijo. Raforožitvena konferenca se vrši te dni v Ženevi. Zastopnik naše države je dr. Markovič, ki je povdaril v svojem govoru, da naša država želi mir in je za razorožitev držav, ker je naša država kmets-ka, kmet pa ljubi mir in delo. So pa še vsi načrti te konference — le na papirju! n Ti«i«i i i tur t—- Kaj je novega? Cena »Slovenskemu Gospodarju.« Kadar ima »Slovenski Gospodar« prilogo »Novice v slikah«, takrat stane posamezni izvod 2 dinarja.« Poslanec g. Vlado Pušenjak odlikovan. Poslanec Jugoslovanskega kluba g. Vlado Pušenjak je priznan strokovnjak v gospodarskih vprašanjih. Za njegove zasluge, M si jih je v teku let v tem oziru pridobil, ga je kralj odlikoval z redom Belega Orla V. reda. Častilamo! Število birmancev ob priliki birmovanja v jare-sinski dekaniji je znašalo 907. V mariborski stolnici pa je bilo 1039 birmanih iz mesta in okolice, pa tudi iz daljnih krajev, Graza, Dunaja, Celovca, Zagreba, Ljubljane in Prekmurja. Birmovanje meseca junija se vrši v teh-le župnijah lavantinske škofije: V Zabukovju nad Sevnico ob Savi dne 5. junija; na Vidmu ob Savi dne 6. jun.; v Brežicah dne 7. junija; v Artičah dne 8. junija; na Sromljah dne 9. junija; v Pišecah dne 10. junija; na Bizeljskem dne 11. junija; v Kapelah dne 12. ju- nija; v Dobovi dne 13. junija; na Zdolah dne 14. junija; v Rajhenburgu dne 15. junija; v Koprivnici dne 16. junija; v SeVnici dne 17. junija. Mariborska porota se bo začela krog 7. junija. Za poletno porotno zasedanje je pripravljenih več slučajev ubojev in umorov. Porotniki bodo tokrat sodili o znanem slučaju na mariborski carinarnici in o ponarejevalcih denarja iz Ptujskega polja. Za to porotno zasedanje so bili izžrebani ti-le porotniki: Ma-hovič Josip, Mah. vas; Ivenšek Franc, Štuki 19; Zin-kovič Franc, Boračeva; Munda Franc, Ivanjkovci; Dihpol Matija, Zagrad; Kaiser Josip, Bresternica; Bratko Ivan, Št. Lenart; Šket Jožef, Kamnica; Bau-man Sebastijan, Dobrenje; Kerbenčič Anton, Na Ran ci; Vrabl Vekoslav, Križevci; Škodnik Franc, Gornji Slaveči; Škrinjar Alojz, Libanje; Čobelj Franc, Ša-ričnjak; Kožar Jožef, Libanie; Vračko Franc, Vršnik; Štampfl Avgust, Limbuš; Toršč Franc, Frankovci; Žaucer Franc, Sv. Križ; Železnik Miha, Vurmat; Zabavnik Ciril, Vodranci; Veselko Josip, Središče; J. Wračko, Podigradec; Končan Jožef, Pokoše; Gerdej Ludovik. Dolgo brdo; Klemenčič Jakob, Ivanjci; J. Markuš, Ledinek; Janžek Jožef, Mikalovci; Prejac Konrad, Podgorca; Magdič Ferdo, Cven; Herič Franc Boreči; Herzog Ivan, Zrkovce; Kranjc Josip, Jurjev-ski dol; Jelšek Franc, Ješenca; Dietinger Rajmund, Sv. Ožbalt; Drobec Ignac, Hrastje. — Nadomestni po rotniki: čevljar Šalamun Ivan, trgovec Vilko Weixl, bančni ravnatelj Malli Alojz, trgovec Golež Anton, stavbenik umetnih mlinov Forštnerič Simon, kotlar Tomažič Lovro, pekovski mojster Robavs Kari, električni instalater Alojz Rečnik, gostilničar Lipovšek Anton, vsi v Mariboru. Pozor vojni invalidi in vdove! Izredni občni zbor podružnice Udruženja vojnih invalidov v Mariboru radi reorganizacije po novih pravilih v zmislu člerct 91 novega invalidskega zakona se vrši v nedeljo, dne 30. maja 1926 ob pol 9. uri dopoldne v Gam-brinovi dvorani v Mariboru. Dolžnost vsakega rednega člana je, da se tega izrednega občnega zbora zanesljivo udeleži. Strašen samomor služkinje. Na binkoštni pon-deljek si je v Mariboru na strašen način končala življenje mlada, komaj 24 let stara služkinja Slava Glad doma iz Golike pri Brodu na Kolpi. Bila je v službi pri nekem mariborskem lekarnarju ter na glasu kot vzgledna in pridna služkinja. Na binkoštni pondeljek je napravila družina njenega gospodarja izlet v Rogaško Slatino in Slava je ostala sama doma. Ko so se domači zvečer vrnili, so našli vrata stanovanja zaklenjena. Vlomili so jih s pomočjo ključavničarja. V spalni sobi so zagledali strašen prizor. Na postelji je ležala v mlaki krvi služkinja Slava z veliko rano na vratu. Z britvijo si je prerezala vrat skoro do hrb tenice ter še krvavela. Okrog je ležal šop poslovilnih pisem, katere je pisala staršem in znancem. V enem je pustila 1000 dinarjev za pogreb. Vzroka samomora ni navedla, najbrž bo kaka nesrečna ljubezen, ki je v mestu že toliko deklicam z dežele bila usodna. Pazite na otroke! V Pobrežju pri Mariboru sta se pripetili dve težki nesreči: llletni Viktor Štefa-nec je nabiral drva in splezal na drevo. Pri tej priliki je padel s precejšnje višine na tla in si zlomil levo roko tako močno, da so mu izstopile kosti. Isto-tam je padel z drevesa 121etni Ivan Roškar in si zlomil obe roki. Oba so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer delata pokoro za drzno plezanje. Novice iz Slivnice pri Mariboru. V naši župni cerkvi sta se dne 17. t. m. poročila g. Fr. Fingušt, kmetski posestnik iz Gorice pri Račah, in gdč. Neža Gojčič, hčerka veleposestnika iz Orehove vasi. Novo-poročenca sta prevzela lepo urejeno domačijo spoštovane krščanske in slovenske Gojčič-Kotnikove rod bine. »Slovenski Gospodar« želi novemu paru obilo sreče! — Tukajšnji sadjarji smo z veseljem pozdravili ustanovitev sadjarske zadruge v Mariboru. Ustanovnega zborovanja na binkoštni pondeljek se je u-deležilo iz naše okolice častno število sadjarjev. Upa mo, da bomo imeli letos sijajno sadno letino in radi tega je res nujno potrebno, da se sadjarji združimo v zadrugo, katera bi naše sadne pridelke spravila r denar v druge dežele. — Neki čudni ljudje v Orehovi in Hotinji vasi kričijo po noči in po dnevu »Živijo Orjuna!« Čudno se nam zdi, kako morajo biti pri tej organizaciji ljudje kmetskega in delavskega stanu. Saj je vendar znano, da so orjunaši v Mariboru iz golega sovraštva in hudobije razbijali in uničevali lastnino poštenih ljudi. Znano je tudi, kako so člani te nepotrebne organizacije brez povoda napadali v Trbovljah in celo ubili poštene ljudi, kateri niso hoteli tako plesati, kakor je piskala »Orjuna.« Mi hočemo mir, ne pa nemir, kakoršnega seje Orjuna. Kako morejo sinovi poštenih očetov in sinov v naših vaseh biti orjunci! Naš nepozabni oče Pišek bi se v grobu obrnil, ako bi zvedel, da je toliko njegovih občanov se dalo zapeljati v nepotrebno Orjuno! Sicer pa kot Slovenci in davkoplačevalci ne moremo biti na strani Orjune. Ustanovitelj Orjune je znani Pribi-čevič, ki bi rad s cirilico šolo in z velesrbskimi postavami Slovence posrbil. To je tisti Pribičevič, ki je skupaj s Pašičem naredil sedanjo nesrečno ustavo, po kateri se nam Slovencem jemljejo pravice za pravico ter se nam nalagajo tako strašni davki. Kdor je danes pri Orjuni, ta pljuje v svojo lastno skledo! Vlomilec iz Avstrije na delu. V Josipdolu v Ribnici na Pohorju je vlomil v trgovino Viktorja Koka-Ija iz Jugoslavije v Avstrijo izgnani Štefan Timošek. Doslej še neprijeti vlomilec je odnesel iz trgovine v gotovini 3100 dinarjev. Blagoslovljenje treh novih zvonov pri M. B. na Črnigori. Kako lepo! Kako veličastno! Vse v najlepšem redu! Ljudstva kot ob največjem shodu pri Materi gorski. Ob asistenci čč. gg. sosedov je vlč. g. dekan blagoslovil nove zvonove na binkoštno nedeljo. Vsi, ki ste bili navzoči, vam gotovo ostane ta dan v najlepšem spominu. Romarski zlct na Ptujsko goro. Vse prosvetne organizacije župnije sv. Marije v Mariboru priredijo v nedeljo, dne 25. julija skupni romarski zlet na Ptujsko goro. Toliko v vednost vsem, ki povprašujejo po tem zletu! Nepreklicno 30. maja, ob 1. uri popoldne se bo vršila velika javna tombola vprid zgradbi Katoliškega doma v Slov. Bistrici. Zato prosimo, da se izkupiček za razprodane tablice takoj nakaže, neprodane tablice pa se naj vrnejo najpozneje do 29. maja. Tablice, ki ne bodo vplačane ali vposlane do sobote 29. maja slovenjbistriški kaplaniji, se bodo smatrale za razprodane. Ker je sedaj zelo nestanovitno vreme, se ne bo vršila tombola na Glavnem trgu, temveč v prostorni jahalnici. Radi tega tudi veselica odpade. Dobitki bodo razstavljeni cenj. občinstvu na ogled že v nedeljo dopoldne v jahalnici. Tablice se še bodo morda dobile na dan tombole. Ker pa ni gotovo, če jih bo še kaj na razpolago, zato se naj nihče ne zanaša na zadnji dan, ampak si jih čimpreje preskrbi. Odbor. Razno iz Gornje Radgone. Na gostiji Tiirkl-Bra-čko v Črešnjevcih se je nabralo 100 dinarjev za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Bog plačaj! — V torek, dne 18. t. m., je priredila šolska mladina majniški izlet. Trije razredi so šli h Kapeli, dva pa k Negovi. Ne-govska partija je bila pogoščena od graščinskega o-skrbnika g. Hrašovca in od posestnika g. Alojza Tr-stenjaka iz Stavešinc. Obema prijateljema šolske de-ce naj njuno gostoljubnost Bog stotero povrne! — Orlovska organizacija pa poleti zadnjo nedeljo v maj-niku v sosedne Apače, kjer nastopi s par telovadnimi točkami. Prijatelji vabljeni! Odkritje spominske plošče pokojnemu naduči-telju Ivanu Strelec pri Sv. Andražu v Slov. goricah. V lepih Slovenskih goricah, pri Sv. Andražu, je uči-teljeval nad 20 let velezaslužni, daleč naokoli znani v avstrijski in italijanski državi je odvisna od tega, ali in kako. bodo slovenske matere izvrševale vzvišeno svojo nalogo. Vojnik pri Celju. Orlovski naraščaj v Vojniku priredi v nedeljo, dne 30. maja, ob 15. uri v posojilmški dvoran; igro »Snegulčica« in telovadbo prostih vaj za leto 1926. Št. Jošt na Kozjaku. Binkoštni pondeljek, dne 24. t. m. se je vršila v šoli lepa prireditev. Po govoru in deklama-ciji o Lurdu so dekleta vprizorila igro »Lurška pastirica« v splošno zadovoljnost občinstva, ki je prišlo v obilnem številu od blizu in daleč. Le žal, da je slabo vreme malo motilo. Slovensko katoliško prosvetno društvo pri Sv. Jurijn ob južni železnici priredi v soboto, 29. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, 30. t. m. po večernicah krasno Finžgar-jevo igro v štirih dejanjih »Divji lovec». Cisti dobiček je namenjen za nabavo novih knjig. Ljubitelji poštenega razvedrila uljudno vabljeni. Šmarje pri Jelšah. Dne 30. maja ima naš orliški krožek zopet svoj praznik z lepim sporedom. Zjutraj skupno sv. obhajilo članic, mladenk in gojenk, popoldne pa lepo igro »Junaška deklica« in »Marijin otrok« v Katoliškem domu. Vstopnina kakor navadno, le dobre mamice od čla nic imajo polovično ceno. Torej na veselo svidenje vsi pri jatelji naše prelepe katoliške orlovske organizacije. Orlice nastopijo tudi na okrožnem izletu na Tinskem dne 6. junija. Bog živi! Tinsko-Zibika. K nam priredi šmarsko-rogaško orlovsko okrožje dne 6. junija izlet s prav lepim sporedom. Udeležijo se ga tudi Orlice iz Šmarja in šmarska godba, ki bo svirala tudi pri cerkveni slavnosti. Vsi prijatelji in stari romarji tinski vabljeni, da se udeležite tudi orlovskega tabora in javnega telovadnega nastopa. Šesti junij naj bo torej za Zibičane lep manifestacijski dan krščanskega življenja. Govorniki: g. dr. Ogrizek iz Celja, g. Meško od Sv. Tomaža pri Ormožu in č. g. kaplan Kovačič od Sv. Križa pri Slatini. Cerkveni govor bo imel č. g. Meško, kaplan šmarski. k odpadu od katoliške Cerkve. V marsikateri družini je samo zavoljo tega uničen domači mir. Čeha Fiigner in Tyrš sta ustanovitelja sokolstva. Čehi so še vedno duševni voditelji sokolstva. Ob priliki vsesokolskega izleta leta 1926 v Pragi hočejo češki Sokoli navezati ožje stike zlasti z jugoslovanskimi Sokoli. Posebno hočejo pridobiti vodstvo jugoslovanskega sokolstva zato, da bi se tudi v jugoslovanskih sokolskih vrstah delalo za izstop »iz katoliške Cerkve. Starši, ki vsaj malo katoliško čutijo, za to ne morejo pustiti svojih otrok v »Sokola«! mm "IT iiaaaaaa>«t»«M» JMS* Naša društva. Glasbena Matica v Mariboru priredi dne 2. junija koncert izbranih pesmi pri Gotzu. Začetek ob pol deveti uri zvečer. Olepševalno društvo za mesto Maribor priredi v nedeljo, dne 20. junija t. L, v Ljudskem vrtu veliko veselico, katere čisti dobiček je namenjen za olepšavo mesta. Prosimo, da se druga društva na to ozirajo in ne napovejo za ta dan kakih drugih zabav. Dekliški tabor v Cirkovcah za ptujski okraj se vrši dne 13. junija dopoldne in popoldne, na kar že danes opozarjamo. Podrobnejši spored priobčimo prihodnijč. Bralno društvo Sv. Rupert v Slov. goricah priredi dne 30. maja, ob pol 4. uri popoldne misijonsko prireditev z deklamacijami, petjem in z dvema misijonskima igrama »Klic božji« in »Urriijmo zamorčka«. Med odmori svira tamburaški zbor. Prireditev se vrši -na prostem pred gostilno Vaupotiča v Gočovi. Cisti dobiček je namenjen za misijone v Afriki. Prijatelji misijonov vljudno vabljenj. Sv. Benedikt v Slov. goricah. V nedeljo, dne 6. junija se vrši tukaj mladeniški shod za lenarško dekanijo. Ob 9. uri sprevod orlovske in orliške mladine, obenem dohod mla-deničev od vseh strani k Sv. Trem Kraljem k pozni službi božji. Pridiguje prof. dr. Jeraj. Po službi božji veliko mla-deniško zborovanje, po večernicah telovadna prireditev le-narčke orlovske srenje in benediške orliške srenje na dvorišču župnišča. Mladeniči Marijinih družb in vsi drugi dobri mladeniči, na veselo svidenje! Slavnost obeta biti krasen dokaz vsestranskega napredovanja naših mladeniških organizacij. Sv. Trije Kralji v Slov. goricah. Binkoštni pondeljek je za sveto leto prihitela v našo veličastno cerkev dekliška Marijina družba od Sv. Jurija ob Ščavnici ob veliki udeležbi s č. g. župnikom. Pridigar je došlim in domačim druž-benicam razložil, kaj jim je Marijina družba. Po službi božji se je vršila pri cerkvi Marijina akademija. Pet govornic in pet deklamatork je med pevanjem Marijinih pesmic kaj lepo slavilo Marijo in Marijino družbo. Prireditev ostane vsem v najlepšem spominu. Velika gasilska slavnost na Ptujskem polju. Prostovoljno gasilno društvo v Moškanjcih pri Ptuju proslavi dne 1. avgusta t. L svojo 20 letnico na svečan način. Predpoldne bo služba božja in zborovanje, ob 3. uri popoldne slavnostna prireditev in od 4. ure naprej veselica. Ker je omenjeno društvo prvo, ki je imelo slovenski poveljevalni jezik v ptujskem okraju, bo to obenem velika narodna prireditev. V Čadramu je bi na binkoštni pondeljek popoldne materinski dan. Obisk prireditev, ki je imela lep in raznolik program, je bil prav dober. Poslanec dr. H o h n j e c je imel nagovor, v kojem je razpravljal o veliki vzgojni nalogi krščanstva. Najlepši sad vzgojne sile krščanstva je katoliška mati, ki je ter mora biti najboljše sredstvo za izvršitev velike vzgojne naloge krščanske vere. Dobra kijpčan ska mati je mati ne samo svojih otrok, marveč celega naroda. Bodočnost našega naroda v naši državi in šolnik Ivan Strelec. Kdo ga ni poznal? Med Muro in Dravo znan med ljudstvom in učiteljstvom, priljubljen kot dober vzgojitelj, izvrsten pevec, zabaven družabnik, ljub in drag voditelj, vnet za povzdigo o-mike in izobrazbe otrok in dorastlih. V znak hvaležnosti mu vpostavijo njegovi učenci, prijatelji in znan ci dne 29. junija t. 1. na tukajšnjem šolskem poslopju spominsko ploščo, ki naj bo živa priča naše in narodne hvaležnosti do nepozabnega zaslužnika. Pripravljalni odbor se obrača na njegove prijatelje s prošnjo, naj blagovolijo ti vposlati prostovoljne prispevke za nabavo spominske plošče na naslov: Zvonko Predan, šolski upravitelj pri Sv. Andražu v Slov. gor. Ob enem že vabi odbor sedaj k obilni udeležbi. Tozadevni program objavimo pravočasno v časopisih. Na svidenje dne 29. junija pri Sv. Andražu! Poslanec dr. Hohnjec je imel na binkoštni pon-deljek shod v Žicah. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano. Dr. Hohnjec je dokazal vso pogubonos nost in kavrljivost centralizma na njegovih sadovih: na rastočem gospodarskem propadanju našega ljudstva in na korupciji, ki razjeda podlago, na kateri sloni naša država in njena notranja ureditev. Zdravilo za to temeljno napako centralistične ustave je avtonomistična državna ureditev, ki bo zagotovila ljudstvu in njegovim zastopnikom večji upliv. Poslan cem in politiki SLS je bila soglasno izražena zaup- nica. V št. Vidu pri Grobelnem bo v nedeljo, 30. majnika po rani službi božji shod SLS. Govori poslanec Žebot. Konjice. V nedeljo, dne 30. t. m., priredi Katol. izobraževalno društvo v Konjicah v Kat. Društvenem domu »Materinski dan« v znak ljubezni in hvaležnosti našim dobrim materam. Na vsporedu je poleg deklamacije, petje, spevoigra »Kovačev študent« in bajna šaloigra »Izgubljeni raj«. Vsi, posebno naše matere, iskreno vabljene! Urica pravega in globokega užitka Vam je zasigurana. Za regulacijo Drave, za nasip, ki ga zida gradbeno ravnateljstvo, je dovoljenih 5000 dinarjev. — Naravnost smešno! Smrt vojne žrtve. V ljubljanski bolnici je umrl Jožef Petelinek, posestniški sin iz Konjiške vasi. Pred 10 leti mu je v vojni močno poškodoval šrapnel lobanjo. Močna narava je pomagala Petelineku zopet na noge. Rajni je bil član izobraževalnega društva, Orla. Bil je visoko izobražen kmetijski strokovnjak, ki se je veliko pečal s sadjerejo. Ostani mu ohranjen časten in hvaležen spomin med vsemi, ki so ga poznali ter spoštovali. V Ljubljani je umrl dr. Kari Triller, znan voditelj in prvoboritelj slovenskih liberalcev. Zadnja leta se pa s politiko ni več pečal, pač pa z denarnim gospodarstvom, in je bil eden najboljših poznavateljev slovenskega" narodnega gospodarstva. Trije hribolazci smrtno ponesrečili. O binkošt-nih praznikih je šlo veliko meščanov v planine. Ker pa je bilo izredno slabo vreme, se je bilo bati nezgod. In res so v kamniških planinah trije smrtno ponesrečili. Bančni uradnik Sterle, njegov prijatelj Rado Sopčič in zaročenka Manzini so padli v prepad in obležali mrtvi na mestu. Vsi trije so bili doma iz Ljubljane. Celjsko poletno porotno zasedanje se prične 7. junija. Veselo dejstvo je, da se bo tokrat obravnavalo le malo slučajev in bo trpela porota samo tri dni. Žalostne in vesele zanimivosti od Sv. Jurija ob južni žel. Dne 13. maja, to je na Vnebohod, smo po-spremljali na pokopališče k zadnjemu počitku trgovca z lesom g. Ivana Zupane. Bil je odbornik okoliške občine in podnačelnik krajnega šolskega sveta. Šolska mladina mu je zapela ob grobu ginljivo žalostin-ko. — V sredo, dne 19. maja, smo pa zopet izročili , materi zemlji komaj 38 let staro Angelo Golež, ženo Janeza Golež, posestnika v Grobelnem, ki je postala žrtev materinskega poklica. Vsem navzočim so stopile solze v oči, ko so slišali plakanje otrok pri spuščanju rakve v zemljo. Zaputsila je sedem mladoletnih otrok. Svetila obema večna luč! — V vsaki številki »Slovenskega Gospodarja« čitamo iz raznih kra jev o blagoslovitvi novih zvonov. Tudi pri nas bomo obhajali tako slovesnost v juniju. Naša farna cerkev bo dobila nov veliki zvon od mariborske livarne »Zvonoglas«. Tehtal bo 1575 kg in bo stal okrog 70 tisoč dinarjev. — Slična slovesnost se bo vršila tudi v kratkem pri podružnici sv. Primoža, ki bo dobila dva nova zvonova. — Drugo nedeljo v juliju pa bomo zopet imeli še lepšo slovesnost, novo sv. mašo, katero bo daroval č. g. novomašnik Anton Rataj. Imenovani bo deseti izmed sedaj živečih duhovnikov, ki jih je dala naša fara. . Novice od Sv. Jederti nad Laškim. Od katoliške vere je odpadel leta 1888 v Rečici rojeni Lovro Kajt-na. — Hud vihar je divjal dne 25. aprila okrog 10. ure. Podiral je drevje, vse v cvetju, in polomil v Rečici Majerčin križ. — Sv. misijon, pod vodstvom čč. ; gg. Franca Kitaka in Matija Seliča, je uspel prav po-voljno. — Listi poročajo, da je bil v Mariboru zaboden na smrt Franc Zorinc, tukajšnji rojak. Ima še žive starše, umrl je ob petletnici svoje poroke. — Na Vnebohod je bila pokopana vzorna mladenka Kri stina Dolinšek (Pirčeva) iz Gole; imela je jetiko. — Dne 20. maja zjutraj je rudarju Francu Kotniku na Trnovem hribu pogorel kozolec. — V tukajšnjem hu-dojamskem premogovniku se število delavcev ni znižalo, ker izborni premog gre ves v promet, Znižala pa se je plača, odpadle so družinske doklade in nabavni prispevek. Z esencom se je zastrupila. Pod Orožnovo jablano v Hrastniku je obležala mrtva brezposelna Marija Deoto. Iz obupa in radi življenjske bede je pila esenc. Na pomoč poklicani zdravnik je ni mogel več rešiti. Kako se je godilo Radiču na binkoštno nedeljo in pondeljek? Na binkoštno nedeljo je Stjepan Radič priredil shod v Stari Pazovi. Takoj, ko je začel Radič govoriti, se je govorniškemu odru približal nek mladenič. Zdel se jim je sumljiv in so ga dali aretirati. Pri preiskavi so našli pri njem bombo, v kateri pa ni bil ekrazit, ampak navaden smodnik. Baje je nameraval postrašiti Radiča. Radič je v svojem govoru hvalil Uzunoviča in druge ministre. Napadel pa je Nikiča in naglasil zahtevo, da mora čimprej iz vlade ven. — V pondeljek se je vršil shod v Somboru, na katerem je ravnotako Radič doživel velik neuspeh in polom. Na somborskem shodu so radikali nastopili z velikim hrupom proti Radiču. Z največjo težavo se je posrečilo splošno zmešnjavo v toliko umiriti, da je mogel Radič govoriti. Ko je nastopil Pavle Radič, so se razgrajanja ponovila. Več kričačev je udrlo na oder in vzklikalo: »Živijo Pašič!« Večkratni jugoslovanski minister se je obesil! Bivši minister Jovan Jovanovič iz Pašičeve stranke in skupine je bolehal na jetiki. Ker ni upal na ozdra vljenje, se je v obupu v podstrešju svoje hiše v Bel-gradu obesil. Kako brani radikalna stranka Pašičevega sina! O korupciji, katero je uganjal na škodo države Pa-šičev sin Rade, smo že poročali. Opozicija je nastopila neustrašeno proti Pašičevemu sinu, ki se je u-maknil pred javnostjo nekam na morje. V obrambo Pašičevega sina je napisal neki Pavlovič celo knjigo, katero je založila in plačala radikalna stranka. Skok iz letala. Na binkoštno nedeljo se je vršila v Beogradu tekma vojaških letal. Te tekme se je u-deležil znani francoski letalec Beranger, ki je prišel na tekmo na povabilo našega vojnega ministrstva. Beranger se je dvignil na svojem letalu v zrak in ko je dosegel višino 500—600 m, je skočil iz aeroplana. Gledalci so videli pri skoku majhno piko, ki se je bližala z veliko brzino tlom. V 6. sekundi po drznem skoku se je odprla takozvana padalna marela, katero je držal Beranger v rokah in letalec je začel padati na zemljo bolj počasi. Kljub padalni mareli pa se je le spustil na tla precej omočen. Množice so drznega skakalca viharno pozdravljale, stopil je k njemu vojni minister Trifunovič in ga odlikoval z redom sv. Save. Beranger je že na podoben način skočil iz letala llkrat. Rdeč dež so imeli pretekli teden v Dalmaciji in Albaniji. Oblaki z morja so prinesli s seboj rdečkast pesek, ki se je n dežjem vsedel na tla in pordečil cele pokrajine. Blagoslovljena družina. Pri kmetu Venerbauer-ju na Tirolskem so dne 10. t. m. dobili 27. dete. Res blagoslovljena družina! Strašna žrtev pijanca. V Neukolnu pri Berlinu živi družina Lerandovski, ki je postala zelo nesrečna vsled očeta-pijanca. Domači 171etni sin je odišel zaradi očeta z doma. Oče se je vrnil pijan domov in je v jezi ustrelil svojo sedemletno hčerko, ki je bila na mestu mrtva. Obstrelil je še ženo, nato pa sebe težko ranil. Nesrečna družina! Težka železniška nesreča se je zgodila te dni v Miinchenu na kolodvoru, kjer sta dva vlaka zadela skupaj. Izpod razvalin vozov so potegnili 23 mrtvih in 81 težko ranjenih. Križati se je dal. V neki berlinski gostilni se je dal križati neki fakir Taimu. Zadeva je povzročila veliko razburjenja. Zdaj je sklenil ta fakir, da se bo zopet dal križati in bo ostal 30 dni na križu viseč. Oblast pa mu je to prepovedala. Škarje je imel v želodcu. V malem nemškem mestecu Velbert je bil v bolnišnici ne^ fant operiran, ker so mu črevesa gnjila. Po treh oneracijah se je konečno opomogel in se je prav dobrega počutil. Po dveh letih pa ga je začelo v želodcu tiščati in je zopet šel v bolnico. Tam so ga obsijali z Ront-genovimi žarki, ki pokažejo vsak tuj predmet in vsako rano v notranjosti telesa. In kaj so zagledali? Fant je imel v želodcu škarje, s katerimi je bil pred dvema letoma operiran, pa jih je zdravnik pozabil v želodcu. Izvršili so novo operacijo in mu vzeli pozabljene škarjice iz želodca. Fant je po nekaj dnevih odšel zdrav domov. Vesel konec žalostnega početja. V Messendorfu na Nemškem se je hotel mlad zdravnik usmrtiti in je legel na železniško progo preko tračnic. Tam pa je zaspal. V spanju se je premetaval in obležal med obema tračnicama. Brzovlak, ki je privozil po progi, ga je le rahlo oprasnil, a zadnji voz ga je povlekel s seboj nekaj postaj daleč. Tam je mladi zdravnik i-mel čas, da se je mirno izmotal iz obleke, je vstal in* se šel umivat. Tu pa so ga aretirali in dali na opazovalno postajo, če ni mogoče malo prismojen. Zlata polja so odkrili na aldanskem ozemlju v Rusiji. Trumoma se selijo ljudje v tiste kraje, kjer raste mesto za mestom kot gobe po dežju. Velike poplave na Ruskem. Več ruskih pokrajin je poplavila ena največjih rek: Volga. Mesto Pokra-vok je popolnoma pod vodo in je 12.000 ljudi brez strehe. Na istem mestu umorjen kot njegov oče. Blizu Neapolja v Giuliani se je vračal delavec Carmine Rea z dela domov. Iz zasede je bil s strelico težko ranjen in ubit. Pred tremi leti je bil na istem mestu in na isti način umorjen njegov oče. Ubijalca še niso izsledili. Najstarejša hiša na svetu se nahaja v mestu Na-ra na Japonskem. Hiša se skrbno varuje in čuva, kakor kakšen muzejski predmet. Z dokazi so ugotovili, da je stara že čez 1200 let. Izdelana je popolnoma iz kagak-lesa, ki se je rabil pri izdelovanju v sirovem stanju. Noben del ni bil pooblan, pa tudi niti en že-belj se ni rabil, leseni storži (Holzzapfen) so se rabili zato, da držijo hišo skupaj, les sam pa se nikdar ni prepleskal. Grozovita nesreča na Japonskem. Iz glavnega mesta japonske dežele javljajo, da je začel bruhati vulkan Tokahi. Lava iz ognjenika je napravila že do zdaj grozovito škodo. Uničila je 60 vasi in jih zalila s smolo. 2000 ljudi pogrešajo, večina jih je našla gro zno smrt v tekoči vreli smoli, ki teče iz žrela silnega vulkana. Javna zahvala. Odbor katoliškega izobraževalnega društva v Lajtersbergu se iskreno zahvali vsem, ki so nam količkaj pripomogli, da se je izlet na binkoštni pondeljek v Jarenino obnesel v splošno zadovoljnost. Posebno se zahvalimo domači duhovščini, predvsem preč. g. častnemu kanoniku, ki nam je dal potrebna navodila za pripravo izleta. Isto zahvalo izrekamo slavnemu občinskemu odboru, izobraževalnemu društvu in orlovskemu odseku za prekrasen sprejem ter vsemu občinstvu, ki se je v tako obilnem številu udeležilo dopoldanske in popoldanske prireditve. Vsem skupaj: Bog plačuj in na svidenje! Odbor. Nove koroške pesmi. G. Oskar Dev, sodni svetnik v Mariboru, je izdal v lastni založbi 36 koroških narodnih pesmi, prirejenih za moški, mešani in ženski zbor. Harmonizacija s štirimi, oziroma petimi gla sovi ne bo delala težkoč našim zborom. So med njimi pesmi zelo starega kova, v molu, učitelji petja na osnovnih šolah imajo v njih veliko izbiro za poduk petja. Cena zvezku 22 dinarjev. Dobijo se pri izdajatelju in v Cirilovi tiskarni. Zel in plevel. Slovar naravnega zdravilstva. Sestavil F. Magister, 1926. Knjiga se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Kipe in slike presv. Srca Jezusovega in Marijinega ter Lurške Marije v krasni izpeljavi ima na zalogi Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cene brez poštnine so za slike: velikost 19X26 cm 2.25 dinarjev, 24X34 cm 3.25 dinarjev, 25X38 cm 5 dinarjev, 32X 42 cm 6.75 dinarjev, 39X51 cm 10.25 dinarjev, 47X 63 cm 16 dinarjev, 54X73 cm 20.50 dinarjev. Kipi: visoki 31 cm 60 dinarjev, 37 cm 84 dinarjev, 42 cm 95 dinarjev, 50 cm 160 dinarjev, 56 cm 190 dinarjev, 65 cm 240 dinarjev, 85 cm 450 dinarjev. Za večje kipe in za kipe drugih svetnikov naj se blagovoli vpra šati po dopisnici. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. NAJLEPŠI SPOMIN NA SV. BIRMO je lep molitvenik. Take molitvenike ima v veliki zbiri Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se lahko dobijo, in sicer s poštnino vred po sledečih cenah: češčena Marija — rdeča obreza po D 13.75, 16.50; zlata obreza po D 15.—, 16.50, 19.—, 48.—, 53—. Bog s teboj — rdeča obreza po D 16.50; zlata obreza po D 19.—. Oče naš — rdeča obreza po D 9.75; zlata obreza — bele po D 25—, črne D 25.—. Kam greš — zlata obreza po D 19.—, 28.—, 34.—. Zdrava Marija — rdeča obreza po D 16.—; zlata obreza — črne po D 23.—, 41.—, 45.—, 51.—, bele po D 34.—. Angelček — zlata obreza — črne po D 20.—, 25.—, 27—, 33.—, bele po D 21.—, 24.—. Prijatelj otroški — priprosta vezava rd. po D 7.50, 8.50. Kvišku Srca — zlata obreza po D 26.—, 36.—, 37.—, 56.—. Rajski glasovi — zlata obreza po D 36.—, 40.—, 47.—, 53.—, 59.—, 61.—, 64.—, 76.—, 85.—. Nebesa naš dom — zlata obreza po D 43—, 68.—, 80.—, 90.—. Spomin na Jezusa — zlata obreza po D 17.—. Otrokova pobožnost — zlata obreza po D 15.—. Ključ nebeški — zlata obreza po D 24.—. Pisma iz domačih krajev. Sv. Anton v Slov. goricah. Dobili smo v našo purgar-sko občino zavednega krščanskega moža, Janeza Dršič, ki se je priženil k Ljubša Matildi. Oba sta bila Marijina družbenika. Da bi bilo srečno! Polcnšak pri Ptuju. Človek obrača, Bog obrne, na ta rek sem se spomnil, ko smo zadnjo sredo spremjali k večnemu počitku Janeza Kekec, viničarja cerkve sv. Marije na Polenšaku. Kako srečnega in veselega si se dragi Janez čutil, ko si velikokrat pripovedoval, da v kratkem času si hočeš postaviti svoj lastni dom in to bi se ti tudi gotovo uresničilo, ko bi ti v tvoji najlepši, čvrsti moški dobi neizprosna smrt ne ugonobila vseh tvojih lepih ciljev. Sedaj si pa dragi Janez dobil dom, ki je neminljiv in večen. Rajni je bil vedno trden, značajen krščanski mož, naš somišljenik, pristaš SLS, skozi mnoga leta naročnik in čitatelj »SI. GospodarjaRatinmortc t j katerim se zajamčeno gotovo ; in uspešno izvaja uničevanje. Il tuba 40 D, dvakrat tolike ' 60 D. Zavod za' uničevanje go-s lažni Zagreb, Marovska št. 16. 587 6-1 ■IIIIRIIBIIIIIB GALICA IMMH 11 mnwwmwmmii »i.......1 111111 11 1 "umnui.....• nujbolji« fn najv»pxk«ji« pri Spodnještajersk! ljudski posojilnici i Maribora, Stolna ulica it. I m. i n. i, Stolna ulici it I Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 8*, aa trimesečno odpoved po 8%. B i 1 I i « 1 i S a b i i I II flBOfidsmmnsMA Na drobno! Na debelo! „SANA"d.zo.z., SaSe Hode Zaloga in prodaja čokolade in vseh čokoladnih 4—1 izdelkov 704 Maribor, Gosposka nI. 5. Obleke In perilo JSS. v vseh velikostih za birmance fcakor tudi izgotovljene moške obleke, ključavničar «ke obleke, trpežne moške hlače, moško in ženak® perilo, svilene rute in vseh vrst drugo man«fakt»iE& in modno blago kupite zelo poceni pri Fr. Starčič Maribor, Vetrinjska ulica št. 15. najfinejše vrste se dobi po najnižji ceni pri Ivan Koražija železarna Maribor (pri kolodvoru). 631 E 1731/26 7 H>ražl>eni oklic. Dne 23. junija 1926, dopoldne ob 11. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremio-nin: 1. zemljiška knjiga d. o. Račje vi. št. 568; 2. zemljiška knjiga d. o. Račje vi. št. 166; 3. zemljiške knjiga d. o. Račje vi. št. 608. Cenilna vrednost: ad 1. 177.077 din. 50 p.; ad 2. 4779 din.; ad 3. 2157.75 din. Vrednost pritikline: 12.875 din. Najmanjši ponudek: ad 1. 126.635 din., ad 2. 3186 din., ad 3. 1438.50 din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo vee j uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki j© nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče Maribor, oddelek it., dne 12. maja 1926. Zadružna gospodarska banka d. i □□□□□□□□mnnnnDnnannD^^ Podružnica Maribor« V. lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. ^ Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu. «TOS» 1 ' - ft""' Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije. Pri znano dobri in solidni postrežbi se prodaja vsake vrste pomladanskega, oziroma poletnega modnega, manufakturnega in suknenega blaga s 1. majem t. 1. pa znatno reduciranih cenah v modno-manufakturni trgovini I lil & Kiihar prej Kari Soss Prešernova ulica 2. MARIBOR. Aleksandrova e. I. Sdino najboljši T*!ei \t Josip Pitellnc-a LiutuSlena (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) mm Srltzner, Mler 1. PtiSni* w rodbinsko, obrtno ia industrijsko- nsba, Istotan Bsjboljii Švicarski planini stroji «namko »BaiUoI.fi Pouk o vozanju ia krpanju br«zplač*a, IPoStefeM garaiMriJs, D*l*vni«a m razlag«, Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. - Urednik: JanuS Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarjac, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.