List 17. Gospodarske stvari. Vinske združbe. Bralcem našim je iz poročil odbora družbe kmetijske znano, da je c. kr. ministerstvo kmetijstva iz zbora vinorejcev dalo tudi v slovenskem jeziku natisniti skušnje o veliki koristi združevanja vinorejcev. Kar eden ne premore, zamore jih več — velja tudi tu. Na Stajarskem, kjer je (po stalnem katastru) 54.655 oralov vinogradov, ki se pa dandanes gotovo smejo ceniti na 60.000 oralov, se je v enem letu ustanovilo sedmero vinskih družeb s 189 pravimi udi z letnim doneskom 430 gld. 40 kr. in dobili so 2495 gld. državne podpore. Namen teh družeb je: trsje po sajenji žlahnih , za različne kraje in podnebne razmere primernih trtnih plemen zboljsati, iz čistega trsja pridelano vino umno obravnavati in na ta način dobiček vinoreje povišati. Dalje z razširjanjem koristnih znanosti zboljsati vinorejo in kletarstvo, odpraviti pomanjkljivosti in napake pri obrezovanji in sajenji trt, in poslednjič voditi enakomerno izvažanje vin. Iz vsega tega je očitno, da se vinske družbe vsem vinorejskim deželam smejo prav živo priporočati. Pravila vinske družbe. §. 1. Družba ima ime" vinska družba v......in ima sedež v..... Njen namen je, prizadevati si za povzdigo vinoreje V vinskem okraju......s požlahnenjem trsja in z raz- širjevanjem koristnega znanstva v vinoreji in kletarstvu. _^—, Zasajanje trtišč za poskušnjo. §. 2. Prvi namen družbe je požlahniti trsje, odpraviti slaba trtna plemena in jih nadomestiti z boljšimi, za pridelanje vin primernišimi trtami. Da se spoznajo ona plemena trt, katera so vinskemu okraju najbolj priporočati, se zasadijo poskusna trtišča, in sicer v naslednjem redu: Družba določi z ozirom na solnčno lego in lastnosti zemlje ona trtna plemena, katera se imajo v vsakem delu dotičnega vinskega okraja za poskušnjo saditi. Ta trtna plemena se morajo med družnike tako razdeliti, da se na vse lege in vrste zemlje ozir jemlje ter se vsako trtno pleme zasadi v raznih krajih, kjer se zde" za-nj primerna tla in lega. Vsako za poskušnjo določeno trtno pleme se mora na četrt orala (400 L] sežnjev) dobro pripravljene zemlje zasaditi in gojiti tako, kakor je dotičnemu plemenu ugodno. Vsak družnik je dolžan paziti na to, kar se med izrejevanjem godi na trtah, ki so mu bile izročene ; in posebno še mora opazovati njih občutljivost proti mrazu in drugačnemu neugodnemu vremenu, na njih bolezni, dalje, kdaj cvetijo in dozorijo, kako se jim gnoj prileze , koliko rodijo itd. Vsa ta opazovanja mora na tanko zapisovati in te zapiske družbi izročiti. Take zapiske družbino vodstvo zbira ter jih shranjuje v družbinem arhivu (pismarnici), da jih potem udje na znanje vzeti morejo, ali da se kdaj na svitlo dad6. Grozdje vsakega plemena se mora posebej trgati, pri prešanju plemen primerno ravnati, pridobljeni mošt pa, ali če ga je več kakor 5 veder, vsaj 5 veder oddati v klet, katero družba določi. Ko preteče 5 let, odkar so trte dotičnega trtišča jele roditi, neha za družnika dolžnost, plemenska vina družbini kleti oddajati. Družbina klet. §. 3. Da se morejo iz vsakega trsnega plemena pridelana vina prav ceniti, morajo se iz raznih poskusnih trtišč pridobljena plemenska vina pod enakimi razmerami umno obravnavati, da enako vrejo, se čistijo in popolnoma dozorijo. Pridelovalci imajo zato vinski mošt precej oddati v družbino klet........ali pa v drugo od družbe določeno klet, katera je porok za umno ravnanje z vini, in sicer v isti meri, kakor §. 2. določuje. Vino ostane zavoljo tega lastnina onemu, kdor ga je dal. V tej kleti se bodo vina do popolne zrelosti umno obravnavala. Družba jih bode v raznih dobah razvijanja primerjaje poskušala ter jih v svojem sedežnem okraju za poskušnjo dajala očitno pokušati. Pospeševanje vinoreje sploh. §. 4. Družba si poleg tega prizadeva vinorejo povzdigniti s poročili o izvršenih poskušnjah, po obravnavah in pogovorih o vinoreji in kletarstvu v druž-binih zborih, kateri se razglašajo. Osnovala si bo družbino bukvarnico ter zasadila trtišče. Pridobivanje denarjev. §. 5. Stroške zasajanja trtišč in privažanja plemenskih vin v družbino klet poravna vsak družnik sam, ki je bil trte za sajenje prevzel. Drugi upravni stroški se pa plačujejo iz družbinskih doneskov, katere družba udom določuje od leta do leta. Družba si bo vendar prizadevala za nakupovanje trt dobiti državno podporo. (Konec prihodnjič.) List 18. Vinske združbe. (Konec.) Družbini udje. §. 6. Družbini udje so trojni, in sicer: a) pravi udje, to so taki, ki imajo v vinskem okraju vinograde ali pa namestujejo posestnike vinogradov in se zavežejo vdeleževati se pri izvršenji družbenih namenov, zlasti kar se tiče djanskih poskušenj; b) podporni udje, kateri, razen izvrševanja djanskih poskušenj, prevzamejo pravilne dolžnosti pravih udov ; c) častni udje, katere družba izvoli iz onih mož, ki so si za povzdigo vinstva pridobili imenitne zasluge. Ti udje ne prevzamejo nikakoršnih pravilnih dolžnosti do družbe, temuč je podpiranje družbenih namenov pri-puščeno njihovi prosti volji. Pravice družnikov. §. 7. Vsi družbini udje imajo pravico k družbinim zborom hoditi in pri njih glasovati, predloge staviti, družbjno vravnavanje pregledovati, poskusna trtišča in družbino klet obiskovati, se vinskih poskušenj vdeleževati in družbino bukvarnico rabiti. 140 Dolžnosti družnikov. §. 8. Pravi in podporni udje so dolžni dosego družbinih namenov po moči pospeševati, pri družbinih zborih pričujoči biti in letnino plačevati, katero družba določi. Pravi udje so zlasti zavezani vdeleževati se dejanskih poskušenj, kakor je v §§. 2, 3 in 5 določeno. Izstop iz družbe je vsaki čas prost. Taki udje pa, ki so pred izvrševanjem družbinih namenov podporo prejeli, jo morajo družbi povrniti. V posebnih okoli-šinah je družbi na voljo dano tacega povračila ne zahtevati. Družbin odbor. §. 9. Družbini odbor šteje 5 udov: predsednika in čvetero odbornikov, kateri se na tri leta volijo. Odbor voli izmed odbornikov predsednikovega namestnika in tajnika. Družbini odbor sprejema nove ude, izvršuje sklepe družbinih zborov, oskrbuje premoženje, vodi družbina opravila ter ravnd sploh vse one zadeve, katere niso določno izročene družbinemu zboru. §. 10. Predsednik, ali Če je ta zadržan, njegov namestnik , zastopa družbo navzunaj , sklicuje družbine zbore in v njih predseduje; izdeluje skupno s tajnikom zapisnike pri zborih in druga pisma ter je družbi odgovoren za to, da se sklepi izvršujejo in pravila spol-nujejo. §. 11. Odbor je sklepaven, ako sta razen predsednika še dva odbornika pričujoča. Pri sklepih določuje nadpolovična večina glasov. Družbin zbor. §. 12. Deležniki družbinega zbora so vsi udje. Predsednik mora zbor sklicati v prvih treh mesecih vsa-cega leta, sicer pa po potrebi tudi drugikrat, a tudi takrat, kedar zahteva četrtina družnikov. Da so sklepi družbinega zbora veljavni, mora biti vsaj četrtina družnikov pričujoča. Pri sklepih določuje nadpolovična večina glasov, samo pri volitvah ne. Opravila družbenega zbora. §. 13. Opravila družbinega zbora so: 1. volitev odbora in častnih udov ; 2. pregledovanje odborovega poročila in računa, ki ga ima odbor koncem vsakega leta dati; spreminjanje družbinih pravil, razsodba o predlogih družnikov; 3. določevanje doneskov, ki jih imajo družniki pla čevati, in kako se imajo porabiti; 4. določevanje trtnih plemen, katera se imajo v poskusnih trtiščih zasaditi, in njih razdeljenje po vsem vinskem okraju; določevanje kleti, v katere se imajo plemenska vina oddajati in vršenje družbinih in očitnih pokušenj za poskušnjo; 5. sklepanje o nehanji družbe. Pri sklepih o prenarejanji družbinih pravil in o nehanji družbe mora biti vsaj tri četrtine udov pričujočih, da so ti sklepi veljavni. Nehanje družbe. §. 14. Ce neha družba, pripade družbino premoženje, arhiv in bukvarnica, če jo je imela, podružnici kmetijske družbe v...... Nesrečna letošnja spomlad. Pregovor sicer pravi, da ima sušeč rep zavit, al letos se je pokazalo, da ga ima tudi april. Gorek od konca, da je s priliznjenimi solnčnimi žarki privabil popke in cvet na dan, se je proti koncu kar čez noč zasukal in sicer tako, da smo mislili na kožuh. Nasledki tega nenadnega mraza so strašni, posebno po Avstriji. Iz vseh dežel se sliši, da je pozeblo vse, kar je cvetelo, posebno vinska trta. Tudi po domovini naši je mraz pustil za sabo žalosten sled. ^ Poroča se nam, da je krog Novega mesta, Metlike, Črnomlja in po vseh Dolenjskih nižavah, vsled mraza 28. aprila sploh trtni cvet vničen; na Stajarskem se telegrafira „Slov. Gosp." iz Ljutomera, da so 29. aprila vse Slovenske gorice pozeble, kakor L 1788. Telegram pristavi, da so i3to leto le tisti še nekaj vina pridelali, ki so ozeblino po trtah potrgali, drugi nič. Ravno isti list poroča, da je 29. aprila mrzel veter po goricah okoli Maribora trtno cvetje nekoliko posmodil; 30. aprila pa je slana padla, ki je brž ko ne vinograde po nižavah (tedaj po spodnjem Stajarskem) poškodovala. Tak o je razdrta nada vsaj na dobro vinsko letino: koliko je mraz sadju in drugim pridelkom škodoval, to se še ne ve; vendar se nad jamo, da zlasti sadje ni še popolnoma proč, ako ne trpi deževno in oblačno vreme še dolgo časa. Naj pa naši bralci tudi zved6, kako je z letino na Ogerskem. >,Pet stopinj mraza v Pesti." — Ta telegrafiČno oznanjena vremenska novica je velike politične važnosti. Na Ogerskem je strašna denarna zadrega, zato je vse upanje bilo stavljeno na dobro letino. Zaostali davki se deloma ne morejo iztirjati in se morajo toraj popolnoma zbrisati iz davkarskih knjig, ali pa, če se šiloma skušajo iztirjati, je nevarnost, da se ljudstvo kar v trumah upre, kar se je nedavno v Novi Pesti pripetilo. Prizadevanje Kolomana Ghyczy-a, storiti konec ti revi, o kateri magjarski listi vedo toliko pripovedovati, bi zamogio imeti le potem ugoden vspeh, če bi bila letina dobra. Al po poročilih iz Ogerskega je znano, da je že cveteča trta po mrazu strašno poškodovana in da se škoda zdaj še ne da preceniti. Po vsem tem je pač lahko verjetno, kar pišejo Časniki : „Povsod strah in groza!" Tudi iz Carigrada na Turškem in iz Grškega se sliši, da je konec aprila snega padlo veliko in hud mraz nastal.