Z DELOM IZ KRIZE
V	teh mesecih smo v zadnjih letih doživeli najnižjo točko našega poslovanja doslej. Do danes smo se večinoma ukvarjali s problemom velikega števila nadur, z delom ob sobotah itd. Kljub temu da nam je to prinašalo dobre rezultate, je bilo zaradi tega nekaj slabe volje. Veliko je bilo npr. vprašanj, kdaj bomo porabili fond ur, zakaj ga pravzaprav sploh imamo in podobno. Pravijo, da dela nikoli ni ravno prav. Ali ga je preveč ali pa premalo. Verjamem pa, da prav v teh dneh mnogi razmišljate, da bi bilo bolje biti popoldan ali pa ob sobotah v službi, kot pa biti v petek doma, da bi bilo bolje imeti neporabljen fond ur, kot pa ga porabljati.
In kakšni so biti rezultati v prvem četrtletju? Prodaja v prvem četrtletju je bila za 9,3 % manjša kot v lanskem letu oz. kar za 14 % pod planom. Zaloge so od 1. 1. porasle za 0,9 MIO EUR oz. za 15 %. Za mesec april kaže, da bo prodaja celo manjša kot v marcu. Maja bo za spoznanje boljša, junij je še vedno neznanka. To kaže na to, da bomo morali dodatno ukrepati, da bi s tako nizko proizvodnjo lahko zdržali do jeseni, ko se obetajo večje količine.
Najbolj smo v zadnjem času razmišljali o uvedbi 36 urnega delovnega tedna, s čimer bi enakomerno v vsem podjetju občutili posledice slabih razmer na trgu. Izbran pa je bil ukrep znižanja plač, kar nam je omogočala višina plač, saj smo bili 14 % nad kolektivno pogodbo. Poleg ustavitve plačevanja nadur, ustavitve večine investicij, strožjega nadzora nad porabo, bo to še dodaten ukrep, ki bo pripomogel k zniževanju stroškov.
V	teh dneh so mi izdelali tudi bilance, ki za mesec januar kažejo kar dobro sliko, saj smo naredili 70 MIO dobička. Ta slika sicer ni popolnoma realna, saj je k temu rezultatu prispevala velika proizvodnja v januarju, ki je povzročila povečanje zalog. Realnejša slika se kaže v
februarju, ko je bil komulativni dobiček bistveno manjši in sicer 20 MIO SIT. Poleg zniževanja stroškov se aktivno ukvarjamo z novimi projekti in s kupci, s čimer se bomo začeli ukvarjati v jeseni. Gre za aktivnosti na ameriškem trgu ter za pridobitev nekaterih novih kupcev v Evropi.
Z namenom zagotavljanja dolgoročne konkurenčnosti in znižanja stroškov pripravljamo projekt reinžiniringa poslovnih procesov tako v proizvodnji kot režiji. Hkrati bo to tudi vzporedno uvajanje standarda TS/ISO 19646, ki tudi v svojem jedru prinaša nujnost procesne organiziranosti podjetja. Hkrati bo po posebni metodi izvedeno tudi analiziranje stroškov.
Intenzivno teče tudi postopek ustanavljanja invalidskega podjetja (v nadaljevanju IP). Potrebno je definirati, katere posamezne dele proizvodnega procesa bo IP opravljalo za Domel, kako bo s stroji in opremo, ki jih bo potrebovalo IP, katere prostore bomo določili kot jedro IP. Potrebno bo prezaposliti nekaj ljudi, vpeljati informacijski sistem, določiti način obračunavanja storitev in uvesti samo računovodstvo IP. Prednost invalidskega podjetja je v davčnih olajšavah, ki jih je tako podjetje deležno. Invalidi tudi pogosto ne morejo dosegati zahtevane produktivnosti, zato s tem rešimo tudi problem njihove lažje vključenosti v proizvodne procese.
V Coroni d.d. je v teku prisilna poravnava, število evidentiranih zaposlenih se znižuje na osnovi preteka odpovednih rokov tehnoloških viškov. Prvi večji najemnik je z začetkom aprila sklenil petletno pogodbo o najemu prostora, pogovori pa potekajo tudi z drugimi interesenti za najem prostora. Ravno tako potekajo pogovori za nove posle na kolektorskih motorjih, kar bo najustreznejša dolgoročna rešitev za PC KM.
Kot sem zapisal na začetku, velja: »So obdobja rasti in so tudi obdobja kriz« Z
maksimalnim angažiranjem in usmerjenostjo v razreševanje problemov bomo tudi krize znali obvladati.
Pavel Demšar
PODRUŽNICA DOMELA V STUTTGARTU
Ko sem 1. aprila 1994 nastopil službo prodajnega inženirja v ISKRI Elektronik Stuttgart, so bili prvi vtisi zelo neprijetni. Tudi v Stuttgartu se je že občutilo, da bo največja izvozna firma Iskre Commerce v tujini (v najboljšem času je zaposlovala preko 30 uslužbencev na dveh lokacijah) bankrotirala v zelo kratkem času. Moja sreča je bila, da se je že g. Pleško pred odhodom iz Stuttgarta dogovoril z lastnikom firme BPM, g. Tarasovim, da vse dotlej, dokler DOMEL Železniki po bankrotu ISKRE Elektronik Stuttgart ne bo ustanovil lastnega predstavništva, lahko uporablja del prostorov in naslov firme BPM. Organizacija lastnega predstavništva v Stuttgartu pa je sovpadla s časom, ko se je Domel Železniki ukvarjal z razvpito finančno afero MOTORSTRADE. Ta afera je pripomogla k temu, da smo v prvi polovici leta 1995 organizirali v Stuttgartu najcenejšo možno varianto DOMEL d.o.o., podružnica v Stuttgartu (DOMEL Elektromotoren und Haushaltgeraete GmbH, Niederlassung Stuttgart Gesellschaft slowenischen Rechts). Pri ustanovitvi podružnice Domelu ni bilo potrebno plačati niti osnovnega kapitala (50.000 DEM). Ko se je DOMEL d.o.o. preimenoval v DOMEL d.d., je bilo potrebno tudi v Stuttgartu spremeniti naziv v DOMEL d.d. podružnica Stuttgart (DOMEL AG, Niederlassung Stuttgart). Tako pri ustanavljanju Domelove podružnice v Stuttgartu kot tudi pri vseh spremembah, nam je vse birokratske in pravniške spremembe pomagal urejati g. Tarasov, ki se mu v tem članku za vse še posebno zahvaljujem.
In tako je končno pričela delovati Domelova podružnica v Stuttgartu, ki sedaj že skoraj 8 let opravlja naloge, zaradi katerih je bila ustanovljena. Prvenstvena naloga je v pridobivanju novih kupcev oz. v pridobivanju novih proizvodov pri že znanih kupcih na območju celotne Nemčije za Domelov proizvodni program sesalnih enot in elektromotorjev (EC-motorji imajo tudi krmilno tehniko).
Paralelne naloge, ki izhajajo iz prvenstvene, pa so povezane z osebnimi kontakti s kupci. Stike s pomembnimi kupci je potrebno nenehno negovati, večje kupce obiskati večkrat na leto, manjše pa vsaj enkrat. Le direktni in osebni kontakti dajejo novim in starim kupcem občutek, da so pomembni partnerji Domela in da Domel stremi za tem, da izpolni pogoje po tehnični dovršenosti, kvaliteti in ugodni ceni dostavljenih izdelkov. Poseben problem v odnosu do kupcev pa je časovna usklajenost in obljube, ki jih posredujemo le-tem. Naloge, ki izvirajo iz obljub kupcem, pa so povezane tudi s povpraševanjem in z nabavo specifičnih materialov (kot termična stikala, ščetke, dušilke, itd.), pravočasno izdelavo ponudb in vzorcev ter pravočasno dostavo le-teh kupcem. Bistvena naloga podružnice Domela v Stuttgartu je tudi v tesnem sodelovanju s kupcem pri nudenju potrebnih informacij in ustreznega tehničnega suporta, ko se naši izdelki preskušajo v laboratoriju kupca ali pa na nevtralni instituciji. Odkar ima Domel aparature za merjenje EMV (RFM, 3. tokovna harmonska in Flicker), se je tehnično sodelovanje zelo intenziviralo. Od kupca moramo preskrbeti ustrezne aparate, v katerih se preskušajo in merijo naši izdelki in istočasno opravijo EMV meritve. Naše protokole o meritvah in preskusih kupci posredujejo pooblaščenim laboratorijem in postopek pridobivanja atestov se tako skrajša. To je tudi optimalna pot
za pridobitev »Freigabe« preden se naš izdelek začne proizvajati. Tudi reševanje reklamacij najprej doleti podružnico Domela v Stuttgartu, nakar je potrebno ustrezno reagirati v matični tovarni.
Trenutno je v Nemčiji okoli 40 firm, ki jim dobavljamo sesalne enote in male elektromotorje. Poleg že navedenih naj omenim še sledeče, ki so za Domel zelo pomembne:
-	STEIN & Co.: sesalne enote za suho sesanje za talne sesalnike in sesalnike s krtačami,
-	KAERCHER: sesalne enote za mokro in suho sesanje,
-	FESTOOL: sesalne enote za mokro sesanje,
-	OMEGA: sesalne enote za suho sesanje za talne in ročne sesalnike,
-	PFAFF: DC-motorji za šivalne stroje,
-	FAKIR: sesalne enote za suho sesanje za talne in ročne sesalnike,
-	REIMER & GRAU: univerzalni motorji za sesalnike in puhala listja,
-	WESSEL-WERK: DC-motorji za pogon krtač pri talnih sesalnikih,
-TEKA: elektronsko komutirane sesalne enote za odsesovalne naprave,
-	PETRA elekctric: sesalne enote za vodno masažo,
-	MOGATEC: univerzalni motorji za verižne žage,
-	Ka-Vo: sesalne enote za suho sesanje za odsesovanje v dentalni tehniki.
Omeniti moram še nekaj kupcev, s katerimi smo v kontaktu že vrsto let, pa nam še do danes ni uspelo napraviti posla, kljub temu da smo jim že vzorčili naše izdelke. To so firme, ki imajo lastno proizvodnjo elektromotorjev ali pa so navezane na našo konkurenco, predvsem na firmo AMETEK. To so BOSCH, MIELE, ELECTROSTAR, KRESS, GARDENA, WOLF GARTEN, HILTI, METRAX itd.
O Domelu d.d. podružnica v Stuttgartu bi se dalo še veliko napisati. Vsak kupec, ki smo ga tekom let pridobili,
ima svojo zgodbo. O teh zgodbah pa morda prispevek v enem od naslednjih izvodov glasila DOMEL. Eno pa je le potrebno poudariti. Nahajamo se v obdobju globalizacije in v bodoče bo kupce vedno težje pridobivati (izgubimo pa ga lahko čez noč), kajti konkurenca je iz leta v leto večja. Domel bo moral obstoječe izdelke poceniti (oz. zmanjšati stroške), vse nove izdelke pa še hitreje razvijati. Vsak nov izdelek bo moral biti boljši in cenejši (Nemci temu pravijo »pocenitev z izboljšavami«), To pa je izziv za vsa področja, za vse oddelke, za vse vodilne delavce in tudi posameznike.
Na koncu je potrebno še poudariti, da stroške Domelove podružnice v Stuttgartu pokriva Domel Železniki po pogodbi z vsakomesečnim denarnim nakazilom v Stuttgart. Stroški se evidentirajo tako v Stuttgartu kot v Železnikih in za vsak EUR-o se ve, za kaj je bil porabljen. Za to evidenco skrbita vestni in natančni sodelavki ga. Tarasov v Stuttgartu in ga Danica Jelenc v Železnikih. Tako se ni bati, da bi v podružnici Domela v Stuttgartu kdaj izbruhnila kakršnakoli finančna afera.
Jože Sturm
PROJEKT
SISTEMIZACIJE
Zaključili smo sistemizacijo in vrednotenje delovnih mest. Potrebno bo narediti zaključno poročilo, v katerega bo potrebno vključiti več stvari. Eno je analiza projektnega načina dela; drugo vsebinska dopolnitev besedila metodologije, da bi bila metodologija bolj jasna (predvsem posamezni parametri vrednotenja); tretje je izpopolnitev obrazca za opis in vrednotenje
DOMEL - glasilo izdaja Domel d.d., proizvodnja elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki.
Glavni in odgovorni urednik: Janez Drnovšek; Člani uredniškega odbora: Darinka Šekli, Stane Zgaga, Polde Tušek, Andreja Kenda, Štefan Bertoncelj, Romana Kavčič; Grafično oblikovanje: Design Lojze Tarfila; Foto naslovnica: Tine Benedičič;
Tiskarna Žnidarič; Izvodov: 1600
delovnega mesta; itd.
Ostala pa so nam še nekatera področja, ki jih moramo dokončati: vrednotenje slabih pogojev dela; dokončati oblikovanje dveh organizacijskih predpisov: o nagrajevanju in o napredovanju; vzpostaviti nov način premijskega nagrajevanja v proizvodnji in v režiji.
Metodologija za vrednotenje slabih pogojev dela je ponovno v obravnavi na sindikatu in svetu delavcev, tako da bi v maju lahko začeli z vrednotenjem slabih pogojev dela. Nekaj pripomb na metodologijo je, a jih bo do začetka vrednotenja potrebno razrešiti.
Glede obeh organizacijskih predpisov je nekaj nerazčiščene vsebine, zato tudi tu delovno skupino (uprava, sindikat in svet delavcev) še čaka nekaj dela.
Za nov način premijskega nagrajevanja pripravljamo in analiziramo podatke, možna merila za nagrajevanje v posameznih področjih smo oblikovali že tekom kreiranja strategije. Ta način nagrajevanja bo predvsem temeljil na uspešnosti podjetja kot celote oz. za posamezno organizacijsko enoto na uspešnost enote same. Vzpostaviti moramo tudi nagrajevanje projektnega dela, teamov za kakovost, opredeliti nagrajevanje notranjih presojevalcev itd. To je širok in hkrati celovit projekt, ki ne bo lahek. Sam sistem nagrajevanja bo uveden postopoma, vzporedno pa pripravljamo tudi uvajanje modula plač v novem informacijskem sistemu.
Dosedanje delo pri sistemizaciji in vrednotenju delovnih mest ni bilo enostavno, bilo je tudi veliko neprijetnosti. Za same zaposlene enostavno zaradi tega, ker je nekaj konceptualnih razlik med staro in novo sistemizacijo. Nekje je bilo nezadovoljstva veliko, predvsem iz razloga, ker so se delale med delavci primerjave, kje je kdo bil v starem in kje je kdo v novem sistemu. Hkrati je bilo v vseh preteklih letih dano zaposlenim veliko obljub, ki naj bi bile izpolnjene ob sistemizaciji. Uspeh nove sistemizacije je, da nihče od delavcev ne prejema nižje plače kot
pred novo sistemizacijo. Hkrati so razporeditve bolj ustrezne, še vedno pa je nekaj neustreznih razporeditev ostalo. Kljub zaključenim aktivnostim sistemizacije in vrednotenja delovnih mest se trudimo nekatere stvari še razreševati in izboljšati nekatere elemente sistema.
Rad bi se tudi zahvalil mnogim za opravljeno delo: Marjanu, Meti, Majdi v službi za informatiko, Jožetu v tehnologiji, tehnologom nasploh in še komu, ki sem ga pozabil. Kot rečeno, veliko dela je bilo postorjenega, ne smemo se pa s tem zadovoljiti. Sistem bo še naprej potrebno vzdrževati, saj bo le tako služil svojemu namenu.
Janez Drnovšek
PREGLED
POSLOVANJA
V	LETU 2002
V	DOMEL HOLDING
Tudi v lanskem letu se je obseg poslovanja v primerjavi s prejšnjimi leti povečeval. Revidirani rezultati nam pokažejo, da smo poslovno leto 2002 zaključili s čistim dobičkom v višini 320 MIO SIT, kar sicer v primerjavi z letom prej pomeni 11% zmanjšanje (leta 2001 je bilo 362 MIO SIT dobička). Taka višina dobička je v največji meri povezana z našim večinskim deležem v podjetju DOMEL d.d. - zaradi 50,89% deleža se na družbo pooblaščen ko knjigovodsko prenese sorazmeren delež dobička podjetja DOMEL d.d., kar je v preteklem letu znašalo 279 MIO SIT (v letu 2001 332 MIO SIT). Ob tem je bilo na drugi strani knjigovodsko potrebno povečati tudi naložbo v podjetje DOMEL d.d..
Ob koncu poslovnega leta 2002 je naša družba združevala 1.698 malih delničarjev, kar predstavlja že prej omenjenih 50,89 % kapitala podjetja Domel d.d.. V preteklem letu se je število delničarjev zmanjšalo za 39 delničarjev, lastninski delež pa se ni bistveno spreminjal.
Glavne dejavnosti so bile čiščenje proizvodnih in poslovnih prostorov, posredništvo pri prodaji odpadnih surovin, knjigovodske in finančne storitve, vodenje delniške knjige in opravljanje investicijske službe. Naročnik naših storitev so bila posamezna podjetja iz skupine Domel ter borzno-posredniška hiša Moja delnica d.d. iz Ljubljane.
V	tem letu smo preko interne borze kupovali tudi delnice v sklad lastnih delnic in na dan 31.12.2002 smo imeli v skladu 5.697 delnic družbe pooblaš-čenke. V letu 2002 je bil izdelan, sprejet in uveden logotip ter celostna grafična podoba našega podjetja. V drugi polovici lanskega leta se je pripravljal nov informacijski sitem SAP R/3, ki smo ga 1.1.2003 uspešno začeli uporabljati.
Cilji, pričakovani razvoj družbe
Tudi v letu 2003 bomo poskušali povečati obseg poslovanja na pooblaščenki, kar pa bo glede na trenutno recesijo zelo težko doseči.
Možnosti razvoja oz. širitve družbe se kažejo v prevzemanju in opravljanju dodatnih dejavnosti, ki so podobne že obstoječim. Tu mislimo predvsem na opravljanje določenih gospodarskih služb ter razne sorodne dejavnosti v okviru sanacije podjetja Corona d.d..
Eden naših prednostnih ciljev še naprej ostaja narediti delnico družbe pooblaščenke bolj zanimivo. S sprejetimi in uvedenimi ukrepi se je cena na internem trgu delno že dvignila, nadaljevanje trenda oz. rasti cene delnic na internem trgu pa pričakujemo tudi v tem letu.
V	letu 2002 je bilo ogromno narejenega tudi na področju priprave poslovnih načrtov in potrebne dokumentacije glede ustanovitve invalidskega podjetja DOMEL IR d.o.o.. V teh dneh smo končno dobili predhodno soglasje vlade za ustanovitev invalidskega podjetja, dokončno soglasje pa bomo dobili, ko bomo vse predpisane in dogovorjene obveznosti tudi dejansko izpolnili. Podjetje naj bi delovalo v okviru
skupine Domel, po predvidevanjih naj bi v začetku zaposlovalo med 30 in 40 zaposlenih, od tega mora biti najmanj 40% invalidov. Locirano bo na dveh lokacijah, in sicer v podjetju Domel d.d. v Železnikih in podjetju Corona d.d. v Retečah.
Minimalni paket delnic (MPD)
Dolgoročna usmeritev podjetja Domel je, da bi bili vsi zaposleni v podjetju tudi imetniki delnic družbe DOMEL Holding družbe pooblaščenke d.d., seveda v sorazmernem deležu glede na delovno mesto. Za vsakega delničarja družbe pooblaščenke, ki je zaposlen v podjetju Domel d.d. in Domel Holding d.d., je predviden tako imenovani minimalni paket delnic (MPD), katerega naj bi v doglednem času dosegel. Višina MPD je vezana na tarifne razrede. V primerjavi z lanskim letom je v letošnjem letu prišlo samo do delne prilagoditve lestvice glede na vpeljano novo sistematizacijo. Posledica tega je, da se je prag MPD do IV. tarifnega razreda nekoliko znižal, od V. tarifnega razreda naprej pa nekoliko zvišal.
Glede na to usmeritev je podjetje Domel d.d. tudi v letošnjem letu (na podlagi izplačila trinajste plače v delnicah) dalo možnost tistim zaposlenim, ki presegajo MPD, da delnice nad tem pragom odkupi nazaj po isti ceni, kot je bila obračunana ob izplačilu. Za prodajo delnic, prejetih iz naslova te zadnje trinajste plače, se je tako odločilo 168 zaposlenih oz. povedano drugače, podjetje Domel d.d. je nazaj odkupilo 7.499 delnic družbe pooblaščenke. Ocenjujemo, da je pred izplačilom zadnje trinajste plače dosegalo MPD okrog 20% od vseh zaposlenih v podjetju Domel d.d..
Aleš Markelj
SEME, KI GA SEJEJO GENIJI, POČASI KALI.
(Mommsen)
TEHTNICA V LETU 2002, PREDVIDEVANJA ZA LETO 2003
Poslovni rezultat v letu 2002 je precej slabši glede na leto 2001. Čisti prihodki iz prodaje so se zmanjšali za 9 % glede na leto 2001, kar pomeni 80,66 % realizacije plana za leto 2002. Izkaz poslovnega izida kaže na izgubo v višini 18,4 MIO SIT. Izguba je bila pokrita iz lastnih kapitalskih rezerv in tako nima negativnega vpliva na izkaz poslovnega izida Domela. Glavni padec prodaje je na področju laboratorijske opreme (brez posnemalnikov in pinj), in sicer za 22% glede na leto 2001, pri kateri delež izvoza znaša cca. 90%. Vzrok za tako velik padec je recesija na področju investicijske opreme, saj kupcev nismo izgubljali, so pa naročali občutno manj kot v letu 2001. Pridobili smo nekaj novih kupcev, saj smo povečali število kupcev v tujini iz 38 v letu 2001 na 48 v letu 2002.
Na zaostrene razmere na trgu smo se odzvali z intenzivnim razvojem novih izdelkov. V letu 2002 smo tako razvili 4 nove izdelke, katerih trženje in prodaja sta stekla v zadnjem kvartalu leta 2002. Prodaja novo razvitih izdelkov je zelo dobra, s čimer bomo nadomestili precejšen del izpada prodaje naših tradicionalnih proizvodov. Brez prodaje novo razvitih izdelkov bi bilo leto 2003 izjemno kritično, saj recesija na trgu ne popušča.
V letu 2002 smo podpisali kooperacijsko pogodbo za področje stresalni-kov z ameriško firmo Labnet. Po tej pogodbi je Tehtnica odgovorna za razvoj in proizvodnjo, Labnet pa za trženje in prodajo stresal ni kov na celotnem svetovnem trgu. V skladu s pogodbo se bo promet s firmo Labnet v letu 2003 povečal za 70% glede na leto 2002, v naslednjih letih do leta 2007 pa zagotavljajo 20% letno rast.
Predvidevanja za leto 2003: kot smo
že omenili, recesija še traja, tako da bomo poslovali v zaostrenih razmerah. Plan prodaje je postavljen precej optimistično, saj predvideva 15% povečanje prihodkov, vendar ga bo verjetno težko uresničiti. Pozornost bo zato potrebno posvetiti zmanjševanju stroškov, pri čemer se bomo osredotočili na naslednje aktivnosti:
•	Znižanje fiksnih stroškov v celotni strukturi stroškov, prvenstveno stroškov dela. Ta ukrep predvideva mehko zmanjševanje števila zaposlenih z naravno fluktuacijo in predčasnimi upokojitvami za najmanj 6%.
•	Zmanjševanje stroškov materiala, storitev in izmeta za najmanj 2%.
•	Intenziven razvoj novih izdelkov. Cilj je razviti 5 novih izdelkov tekom leta 2003.
Sandi Dolenc
NEKAJ STAVKOV PRED POČITNIŠKO SEZONO
Letošnji razpis za sezono 2003 smo pripravili štirinajst dni prej kot običajno, ker nismo čakali na odločitev glede terminov in cen, ki jih določata Počitniško društvo ŠK. Loka in Občina Železniki.
Bistvenih sprememb v točkovanju prijav ni, razen tega da bomo upoštevali vzdrževane otroke samo do dvajsetega leta starosti. Dogajalo se je, da so bili otroci zaposleni preko študenta ali tudi drugače, kljub temu pa so bili še na spisku vzdrževanih otrok.
Kar nekaj časa se že vleče pisanje o prenovi doma na Lošinju, pa kljub temu pred novo sezono ne morem napisati kaj spodbudnega. Pridobili smo vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Prejeli smo ponudbe šestih izvajalcev, izločili smo tri in ponovno pregledali s projektantom stroškovni del prenove in izločili vsa tista dela, ki niso potrebna,
tako da je možno objektivno predvideti ceno investicije. Ta se giblje do 200.000 EUR.
Če bi takoj začeli s prenovo, bi mogoče še uspeli do sezone zaključiti prenovo, vendar so se med tem časom že kazali prvi znaki krize, tako da bo prenova počakala na ugodnejši čas, mogoče v jeseni. Iščejo se tudi druge variante, vendar ne na škodo kapacitet za letovanje.
Tako bo letos letovanje v domu na Lošinju potekalo skoraj po starem. Razlika je v tem, da lahko že sedaj rečemo, da se bo hrana kuhala in stregla v našem domu, kar je bila praksa tudi že lansko sezono. Po pripovedovanju tistih, ki so bili na Lošinju, se je pri hrani veliko poznalo in so bili v splošnem zelo zadovoljni.
V	Barbarigi smo pred lansko sezono zamenjali kavče, med sezono smo nabavili še nadvložke za zaščito jogijev. Nadvložek se lahko očisti v čistilnici, zato vsem uporabnikom kapacitet v Barbarigi priporočam uporabo le teh, da podaljšamo življenjsko dobo jogijev.
V	mesecu marcu smo končno zamenjali bungalov s sosedo. Nov apartma ima enako lokacijo in razpored v eni ulici nižje. Je lepo ohranjen, pred vhodom so položene ploščice, vrt je pa celo nekaj večji. Ob urejanju dokumentacije pri zamenjavi je uspeh tudi to, da smo ta apartma vpisali v zemljiško knjigo, kot lastnino Domela. Dogovorjeni smo z advokatom, da nam vpiše še preostala dva apartmaja. Cena vpisa je 500 EUR.
Selitev pohištva in ostale opreme sta opravila dva zaposlena v firmi, katere lastnica sta soseda in njen mož. Z naše strani je bila nudena delna pomoč, predvsem pa nadzor, da se je z opremo in pohištvom lepo ravnalo, da se jo je postavilo na pravo mesto in da je vse funkcioniralo, ko je bila selitev končana. Med tem časom so se v preostalih dveh bungalovih zaščitili (prepleskali) vsi zunanji leseni deli. Do sezone je potrebno zamenjati še vse pante na omarah v spalnicah. Drugih večjih vzdrževalnih del letos ni predvidenih. Jeseni oziroma pred
naslednjo sezono naj bi se približno enako uredili prostori pred vhodom ostalih dveh apartmajev, kot je sedaj pred e n ko, se pravi, da se zabetonira in položi ploščice. Za beton bi dobili izvajalca v Barbarigi, ploščice bi lahko položili sami. Dobro bi bilo zamenjati itison v spalnici in dnevnem prostoru z laminati. Potrebno bo tudi beljenje, čeprav je bilo beljeno pred dvema sezonama. Če se sešteje čas uporabe, je to šest mesecev brez kurilne sezone.
Za prikolice pred letošnjo sezono ni predvidenih večjih novosti. Nabavile so se nove zunanje mize, ki so stabilnejše od plastičnih. Namesto poškodovanih paviljonov se bodo nabavili novi. V trenutku ko to pišem, še vedno nimam pogodbe za najem prostora v Poljani in Beli Uvali (Poreč). Upam da ne bo prišlo do kakšnih sprememb.
Zamenjava apartmaja v Strunjanu z brunarico v Podčetrtku se je dobro obnesla. V lanskem letu je bila brunarica zasedena 159 dni, čeprav je bila zamenjava izpeljana šele v mesecu maju. Imeli smo nekaj težav z vodo in elektriko, kar pa smo večinoma rešili. Pred naslednjo kurilno sezono bo potrebno zamenjati varovalke v zunanji omarici. Namen je napraviti nadstrešek nad prostorom pred brunarico, kjer je miza, in namesto slabih klopi postaviti stole.
Za Moravske toplice lahko rečem, da tečejo s polno paro. V začetku leta so se zamenjala vhodna vrata, nov je vložek na ležišču v kontejnerju in zamenjane sta bile pipe.
Novost v letošnji pogodbi je ta, da so omejili število kart na napotnico. Tako so sedaj samo štiri brezplačne karte. Ostali so samoplačniki, s tem da imajo otroci med 3 in 7 letom 50% popust, med 7 in 14 letom pa 30% popust. Ko sem vprašal, zakaj je prišlo do tega, mi je bilo pojasnjeno, da so se odločali med omejitvijo vhodov na dan (dvakrat) in zmanjšanjem števila brezplačnih kart za eno osebo.
V Strunjanu ni večjih novosti. Kljub vsemu se počasi le pripravlja, da se bo funkcionalno zemljišče razdelilo po apartmajih in se bo lahko vpisala
lastnina, kar bo spremenilo način poslovanja z bungalovi. Sedaj vse prihodke v glavni sezoni pobere počitniško društvo, ki tudi investicijsko vzdržuje apartmaje, kot je beljenje, čiščenje pred sezono in podobno. V letošnjem planu investicij je, da dobi vsak apartma svoj števec za elektriko in štirje apartmaji skupaj števec za vodo.
Če bi nam uspelo priti do stalne ugodnejše cene za kopalne karte, bi se zanimanje za Strunjan zanesljivo povečalo. Sorazmerno malo se tudi koristijo apartmaji v lepih pomladnih in jesenskih vikendih.
Z lastnikom brunarice v Podčetrtku, ki ima sedaj apartma v Strunjanu, se dogovarjamo, da bi uredili prostor pred obema apartmajema spodaj, in sicer tako, da bi zravnali teren do žive meje in ga zabetonirali. S tem bi povečali uporabnost prostora in onemogočili prehod stanovalcev iz drugih apartmajev.
Na sestanku počitniške komisije, ki je bila dne 3.4.2003, smo sklenili, da dvignemo cene za letovanje, in sicer za 500 sit na dan na enoto. To velja za vse kapacitete enako.
Ob pisanju tega članka se ravno zbirajo prijave na razpis. Velika večina prijav je za čas med kolektivnim dopustom. Temu je glavni vzrok manjše število dni dopusta zaradi dela prostih dni. Vsem ne bo mogoče ustreči. Upam, da bomo za vse našli najugodnejšo rešitev v obojestransko zadovoljstvo.
Vsem želim prijeten dopust, tudi tistim, ki ne boste koristili naših kapacitet, da se spočijete in si naberete novih moči!
Polde Tušek
DO NAJVAŽNEJŠEGA ŽIVLJENJSKEGA SPOZNANJA MORAMO PRITI Z LASTNIMI OČMI.
(Nansen)
REZULTATI ANKETE V ZADNJEM GLASILU DOMEL
Prejeli smo samo 29 anket. Vsem, ki ste oddali ankete, se najlepše zahvaljujemo.
Rezultati ankete so naslednji (število odgovorov):
1.	Katere vsebine vas zanimajo oz. katerim vsebinam bi bilo po vašem mnenju treba nameniti več pozornosti v glasilu?
-	upravljanje in strategija podjetja 18
-	obstoječi proizvodno programi 22
-	nove investicije, novi programi, novi proizvodi 16
-socialne teme (npr. pokojninsko zavarovanje, varstvo pri delu) 19 -aktivnostisindikata 6
-	družabna srečanja, praznovanja 7 -športnatekmovanja 5 -potopisi 9.
Na vprašanje ali bi dodali kakšno novo rubriko, ste odgovorili, da bi radi več razvedrila in humorja, raznih zanimivosti, poučne zgodbe, križanke.
2.	Ali vas bolj pritegnejo k branju članki, ki so:
-	kratki 19
-daljši, poglobljeni členki 4 -intervjuji 7
-člankistehničnimiinformacijami 6 -člankizgrafičnimiprikazi 8.
3.	Na lestvici od 1 do 5 (kar 1 pomeni neustrezno, pomanklji-vo;5 pa ustrezno) ocenite oblikovno zasnovo glasila (obkrožite ustrezno številko)
-	1	0
- 2	1
-	3	6
-	4	16
-	5	6
4.	Kako bi lahko, po vašem mnenju, izboljšali oblikovno zasnovo glasila?
Odgovor: ni potrebe izboljševati obliko, ampak vsebino, več barvnih fotografij.
5.	Kako pogosto želite, da bi
izhajalo glasilo?
-tako kot sedaj (4 x letno) 22 -2xletno 3 -mesečno 4
6.	Ali se vam zdi glasilo zadosten vir informacij?
-da 13 -ne 16
7.	Kako bi želeli, poleg glasila, še prejemati informacije ?
-	obvestila na oglasni deski 1
-	obvestila po elektronski pošti 10
-	letaki 1
-delovni sestanki 10 -drugo 8.
Na lestvici od 1 do 5 (ker 1 pomeni nerazumljive; 5 pa popolnoma razumljive) ocenite razumljivosti posredovanih informacij?
-	1	0
- 2	0
-	3	10
-	4	13
-	5	6
Pohvale, pripombe, predlogi za izboljšave:
-	pohvala za izbrane misli,
-	pohvala za izhajanje glasila,
-	pridobiti čim več sodelavcev,
-	priporočilo za branje dobrih časopisnih člankov, knjig,
-	kaj se dogaja v ožjem zunanjem okol-
iu-
-	rubrika o sankačih in smučarjih, ker je Domel sponzor.
Taki so torej rezultati ankete. Kljub temu, da vrnjenih anket ni bilo veliko, smo dobili kar nekaj zamisli, kako bi v bodoče lahko izboljšali vsebino glasila. Oblikovna zasnova glasila in pogostost izhajanja glasila pa sta zadovoljiva. Ob tej priliki pozivamo vse, ki bi radi v našem glasilu objavili potopise, poučne zgodbe, humor..., da se nam oglasijo. Le tako bo naše glasilo bolj zanimivo in privlačno za branje.
Uredniški odbor
SIVA KUČMA,
BELA BRADA...
Tudi lani je otroke staršev, zaposlenih v tukajšnjih podjetjih, obiskal zadnji izmed »dobrih mož v decembru« dedek Mraz. Imel je nekaj težav s prevozom. Ker ni bilo snega za njegove sani jih je opremil s kolesci in se v dneh od 9.-12.12. ustavil v Kulturnem domu Železniki.
K prijetnemu vzdušju v dvorani je prispevala lepo okrašena novoletna smrečica in scena na odru. Tam so četrtošolci pod vodstvom ga. Anči Bogataj pripravili krajšo igrico z naslovom »Ringa, ringa raja«. Da so predstave nemoteno potekale je
Igrica:	Foto:
Ringa, ringa raja Tine Benedičič
priskočila na pomoč tudi ga. Ladi Troja r.
Igralci so se dobro vživeli v svoje vloge porednih in pridnih zajčkov in razveselili najmlajše obiskovalce, ki so igranju z zanimanjem sledili. Seveda so se najbolj razveselili trenutka, ko so zajčki pripeljali v dvorano polne sani bogatih daril in dedka Mraza. Ta dobri mož pozna večino otrok in z razgovorom vzpostavi pravi stik z njimi. Skoraj ni bilo otroka, ki bi občutil kakšen strah pred njim. Nato so sledili prisrčni nastopi najmlajših in na koncu so še zaplesali z dedkom Mrazom.
Foto:
Dobri mož z darili Tine Benedičič
Odhajali so, veseli bogatih daril in z obljubo dedka Mraza, da se naslednje leto spet srečajo.
... in spet prišel bo med nas, dobri stari dedek Mraz...
LadiTrojar
PREDPRAZNIČNO
SREČANJE
UPOKOJENCEV
DOMELA
»Kako leto hitro mine,« so bile prve besede, ki smo si jih izrekli upokojenci in upokojenke Domela, ko smo se tistega pustega decembrskega popoldneva zbirali v avli kulturnega doma na vsakoletnem srečanju upokojencev DOMEL-a.
Dobrodošlico so nam že pred vhodom v dvorano zaželeli člani 10 sindikata SKEI Domel d.d. in jo podkrepili s Šilcem »ta kratkega«. Kako dobrodošlo za nas upokojence je povabilo na vsakoletno srečanje se čuti že pred vhodom v dvorano. Nekdanji sodelavci, nekateri med njimi so vso delovno dobo delali v Domelu, si segajo v roke, s smehom na ustih, pa tudi s solzami v očeh,se pogovarjajo kako so preživeli leto, kakšne bolezni
jih tarejo, kako je z otroki in vnuki, koga smo med letom izgubili, itd.
Vsak je upokojitev sprejel na svoj način in vsak si »prosti čas«, ki naj bi ga prinesla upokojitev, zapolni po svoje. Večina, med njimi sem tudi sama, se neštetokrat srečamo z oguljenim rekom »nimam časa«. Nešteto upokojenk - predvsem babic pa tudi dedkov seveda, je prevzelo vlogo varuške in gospodinje. Tako pomagajo krpati luknjo v proračunu svojih otrok in vnukov in imajo dober občutek, da so tudi v zrelih letih nekomu potrebni. Kar lepo število upokojenk si krajša proste ure s klekljanjem, nekateri so sprejeli redno upokojensko terapijo - pohodništvo, spet drugi različne dopolnilne dejavnosti, delo v društvih in raznih ustanovah, pa vrtičkarstvo in gojenje rož. Kar velik odstotek upokojencev in upokojenk s podeželja pa je tistih, ki obdelujejo majhne kmetije, skrbijo za urejenost podeželja, ki se kljub temu prehitro zarašča. Malo jih je med 477, kolikor nas je DOMEL-ovih upokojencev, ki brezciljno posedajo v svojem stanovanju ali tavajo od lokala do lokala. Opravičljiva sta le visoka starost in bolezen.
Kar 230 udeležencev srečanja je do skoraj zadnjega sedeža zapolnilo pripravljen prostor v dvorani. Po kratkem in čustvenem nagovoru predsednice IO sindikata Romane Kavčič je za smeh in dobro voljo
Foto:
MePZ Domel	Tine Benedičič
poskrbela »Pata«, ki smo se ji doslej smejali le ob TV ekranih. Kot vsako leto nas je tudi letos z dosežki kolektiva in nadaljnjimi načrti seznanil gl. dir. g. Pavel Demšar. Vsi upokojenci, ki smo bili tudi čustveno navezani na tovarno in živimo za svoj kraj, se zavedamo, kaj pomenijo zagotovljena delovna mesta za bodoče rodove. Veseli smo doseženih rezultatov kolektiva in želimo, da bi bili tako uspešni ali pa še boljši tudi v bodoče, da bi nova delovna mesta in boljše plače preprečevali zapuščanje kraja mladih strokovnjakov in s tem siromašenje kraja.
Bogato večerjo in klepet ob kavi in pijači so popestrili »Mladi Dolenjci« -ljubljenci večine upokojencev. S svojo mladostno svežino in načinom petja in igranja so ustvarili res pravo vzdušje v dvorani. Leta in bolezni niso bila več važna. Nekateri, željni plesa, so se vrteli vse do zaključka srečanja nekaj po 22. uri.
Hvala vodstvu tovarne ter članom IO sindikata SKEI Domel d.d. za tako prijetno srečanje in za čas, ki ga preživijo z nami. Naj bo tako tudi v bodoče. Vsi slovenski upokojenci nimajo teh možnosti. Pozabimo na zamere in nepravilnosti, ki so jih doživeli posamezniki ob upokojevanju. Za to
Priletno	Foto:
vzdušje v dvorani Tine Benedičič
ne nosi bremena sedanje mlado vodstvo. Upamo le, da to vodstvo zna ceniti tudi vloženo delo nekdanjih delavcev-sedanjih upokojencev.
Spoštovani moji nekdanji sodelavci in sodelavke!
Bodimo ponosni, da smo DOMEL-ovi upokojenci in da se še čim večkrat zdravi in zadovoljni zberemo na predprazničnem srečanju, da nazdravimo sebi in kolektivu, ki naj nas še naprej razveseljuje z dobrimi rezultati - za zaposlene, za nas in naš kraj.
Anči Trojar
MEDOBČINSKE ŠPORTNE IGRE
Medobčinske športne igre 2002 so za nami. Te so bile že 22. po vrsti in so po množičnosti edinstven primer v naši državi. Na teh igrah je nastopilo skupaj 375 ekip oziroma 1532 tekmovalk in tekmovalcev v 15 moških in 12 ženskih športnih panogah iz občin Škofja Loka, Žiri, Železniki in Gorenja vas-Poljane. Nastopili smo v vseh moških in ženskih športnih panogah in se zopet lahko veselili, saj smo ponovili uspeh z 21. medobčinskih športnih iger
Prehodni pokal	Foto:
za vseekipno zmago	Jure Nastran
in zopet dosegli VSE-EKIPNO 1. MESTO. Moški so bili na 2. mestu, ženske pa na 3. mestu.
REZULTATI:
MOŠKI (nastopilo 41 ekip)
1.	mesto: TCG UNITECH LTH OL
1095,7 točk
2.	mesto: DOMEL 953,5 točk
3.	mesto: OBMOČNA OBRTNA
ZBORNICA 818,7točk
ŽENSKE (nastopilo 25 ekip)
1.	mesto: OSNOVNE ŠOLE
844,8 točk
2.	mesto: ZDRAVSTVO-OKRAJ
822,4 točk
3.	mesto: DOMEL 689,6 točk
SKUPNI-VSEEKIPNI (nastopilo 42 ekip)
1.	mesto: DOMEL 1643,1 točk
2.	mesto: OBMOČNA OBRTNA
ZBORNICA 1251,8 točk
3.	mesto: TCG UNITECH LTH OL
1239,8 točk.
V odboru za šport se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k temu uspehu, in upamo, da bomo tudi na naslednjih igrah vseekipni zmagovalci in bi si s tem priborili prehodni pokal v trajno last.
Lep športni pozdrav!
Aleksander Volf
Pokali v moški konkurenci
Foto: Jure Nastran
MADEINCANADA
Kako si?
» H e 11 o! Howareyou?«
Vsakič, ko sva šla v trgovino, na kavo, v muzej,., naju je uslužbenka ali uslužbenec nagovoril-a s tem vprašanjem. »Fine, thanks. And howareyou?«Je bil najin odgovor, ki so ga pričakovali. Tako so naju Kanadčani že takoj na začetku najinega potepanja po njihovi deželi navdušili s svojo prijaznostjo.
V	Kanadi sva obiskala sestro Janko, ki se je v prejšnjem letu preselila tja. Ogledala sva si del Ontaria, ki je ena izmed trinajstih provinc. Največje mesto te province je vsekakor Toronto, ki predstavlja tudi poslovno, finančno in komunikacijsko prestolnico Kanade. Prebivalstvo mesta se že bliža trem milijonom.
V	samem središču mesta se nahaja simbol sodobnega Toronta 533 metrov visok televizijski stolp, ki ga je seveda mogoče obiskati in si z njega ogledati mesto iz ptičje perspektive.
Kava in mobitel
Vožnja po kanadskih cestah je pravi balzam za živce. Čeprav imajo široke, pregledne ceste, skoraj brez ovinkov,
CN Tovver je najvišja	foto:
stavba na svetu	Andrej Šuštar
Pogled na	foto:
nebotičnike v Torontu Andrej Šuštar
so omejitve hitrosti zelo nizke. Vozniki se jih dosledno držijo. Na avtocestah je omejitev 100 km/h. Tudi prehitevanja praktično ne poznajo. Uživajo v svojih pločevinastih ladjah in od časa do časa zavijejo v Tim Hortons (»drive through« lokali, kjer strežejo kavo in krofe kanadski odgovor na Mc Do-nalds) na pollitersko kavo, ki jo srebljejo med vožnjo.
Na cestah prevladujejo dolgi avtomobili in pick up-i, pretežno ameriški, veliko pa je tudi evropskih in japonskih avtomobilskih znamk. Kljub strogim prometnim predpisom in viso-kim kaznim pa je v Kanadi med vožnjo dovoljeno uporabljati mobilni telefon.
Good bless America!
Na prvi pogled je v Kanadi zelo podobno kot v Združenih državah Amerike. Kmalu pa sva spoznala, da
447 m visoko	Foto:
nad tlemi	italijanski turist
Limuzina pogost	foto:
pojav v mestih	Andrej Šuštar
tega ni najbolje ugotavljati na glas: tako v Kanadi kot tudi v ZDA. Kanadčani so zelo ponosni na svojo državo. To izkazujejo na zunaj z zastavami na svojih hišah, nekateri pa imajo celo na svojem dvorišču v ta namen postavljen poseben drog, na katerem kanadska zastava vihra vse dni v letu. Kanada je zelo socialna država, nasprotno od svoje južne sosede.V Kanadi so med revnimi in bogatimi manjše razlike kot v ZDA.
Ali ste vedeli:
•	Kanada je po površini velika za 500 Slovenij in šteje 33 milijonov prebivalcev.
•	Toronto v indijanskem jeziku pomeni »kraj srečanja«.
•	Ozemlje današnje Kanade so prvi odkrili Vikingi že okoli leta 1000.
•	Povprečen Američan vsak dan gleda televizijo 5 ur.
•	ZDA vsak dan za vojsko porabi milijardo dolarjev.
Da je Amerika res v vojni, sva občutila že na sami meji, ko sva vstopala v »državo svobode«. Pri pridobivanju vize sva se počutila podobno nepri-
Motorne sani
popularno prevozno	foto:
sredstvo v Kanadi Tatjana Šuštar
Od policajev okupiran	Foto:
novoletni New York Andrej Šuštar
j etn o kot zadnje poletje, ko sva imela probleme pri vstopanju v Srbsko Krajino. Čeprav je bilo uslužbencev na carini trikrat več kot nas, ki smo čakali vizo, smo morali čakat celo uro, preden se je začel postopek izpolnjevanja testa, s katerim si potrdil, da nisi član teroristične organizacije, da nimaš orožja in odgovarjal na podobna smešna vprašanja. Nato je sledilo ustno zasliševanje: kdo, kam, kaj, zakaj, kako. Trije zelo resni možje so tiščali nosove v slovenski potni list. Pogled se jim je razjasnil, ko je eden izmed njih skoraj zavriskal: »O, mož s ključem!« Zdi se, kot da so se malo oddahnili, rekoč: »Če imajo sv. Petra v potnem listu, potem pa res ne morejo biti kakšna nekdanja sovjetska republika, po možnosti muslimanska.«
Srečanje z	foto:
dinozavrom v Bostonu Andrej Šuštar
Andrej in Tatjana Šuštar
14. SVETOVNO PRVENSTVOV SANKANJU NA NARAVNI PROGI 5.-9. FEBRUAR 2003
Pa je prišel ta 5. februar 2003, dan uradnega začetka 14. Svetovnega prvenstva v sankanju na naravni progi. Dan, ki smo ga čakali tekmovalci, sankaški delavci in sankaški navdušenci. Vsak po svoje. Tekmovalci, ki so imeli možnost treniranja na progi za svetovno prvenstvo, so s primerjavo časov želeli izvedeti kaj več o uspešnosti treningov. Sankaški delavci smo se hoteli prepričati o uspešnosti naših priprav, ki so se začele že na lanski tekmi za svetovni pokal, ki je bila izvedena kot preizkusna tekma za svetovno prvenstvo. Na njej so funkcionarji mednarodne sankaške zveze preverili pripravljenost organizatorja za izvedbo svetovnega prvenstva. In na koncu še sankaški navdušenci, ki so si v velikem številu, kljub slabemu vremenu, ogledali že lansko tekmo in smo jih organizatorji v najmanj enakem številu pričakovali tudi letos.
Dogodki so se odvijali hitro in kljub manjšim zapletom tekoče.
V sredo, ko je na prizorišče prišla večina ekip, je bil v dvorani v Železnikih, ki so jo s svojimi risbami okrasili učenci OŠ Železniki, 1. sestanek vodij ekip in podelitev štartnih številk in tako je bilo vse na red, da se lahko v četrtek začnejo trening vožnje. Na svetovnem prvenstvu je nastopilo 56 tekmovalcev v kategoriji moških, 25 tekmovalk v kategoriji deklet in 18 dvosedov. Tekmovalci pa so prišli iz 15 držav.
Po četrtkovih in petkovih trening vožnjah so bile v soboto in nedeljo na sporedu vožnje v konkurenci. Od slovenskih tekmovalk in tekmovalcev smo lahko največ pričakovali v kategoriji moških enosedov. V tej kategoriji so nastopali: Borut Kralj, Grega Špendov, Gašper Benedik, Ervin Marn, Borut Fejfarinjure Pohleven. Da so bila naša pričakovanja upravičena, sta s tretjima
Sankanje na	Foto:
naravni progi - dvosed Tine Benedičič
časoma potrdila Borut Kralj v prvi trening vožnji in Borut Fejfar v drugi trening vožnji, kar je bilo za nekatere veliko presenečenje. Žal pa Fejfar svojega časa s treninga ni uspel povsem potrditi na samem tekmovanju in je po manjši napaki v 1. vožnji, ter po odlični 2. vožnji v tretji vožnji hotel preveč, napravil večjo napako, si nabral velik zaostanek in na koncu končal tekmovanje na 34. mestu. Vse pa je razveselil Borut Kralj, ki je po sobotni nesreči v kategoriji dvosedov stisnil zobe, v prvi vožnji dosegel 5. čas, z le desetinko zaostanka za najboljšim, po nekoliko slabši drugi vožnji pa se je v tretji uspel prebiti z 8. na 6. mesto, kar je do sedaj najboljša uvrstitev slovenskega sankača na svetovnih prvenstvih. Špendov, Benedik in Marn so se uvrstili od 18. do 20. mesta, kar je bilo v okviru rezultatov, ki so jih dosegali na tekmah za svetovni pokal, čeprav je strokovno vodstvo, zaradi treningov na progi za Svetovno prvenstvo, pričakovalo boljše rezultate. Smolo pa je imel Jure Pohleven, ki je na treningu dosegal čase, ki so ga uvrščali med zgoraj našteto trojico naših tekmovalcev, vendar je v prvi vožnji v konkurenci v zgornjem delu proge napravil večjo napako, se zaletel v odbojno ograjo in tako si je nedeljsko tekmovanje lahko ogledal kot gledalec z mavčno oblogo na nogi.
Naslov svetovnega prvaka si je z 8. časom v prvi vožnji, z najboljšima časoma v drugi in tretji vožnji priboril Robert Batkovvski iz Avstrije. Na drugo mesto se je z zaostankom 57 stotink uvrstil Gerhard Pilz iz Avstrije, zmagovalec lanske testne tekme in petkratni svetovni prvak, ki je tokrat moral priznati premoč mlajšega kolega iz
reprezentance. Tretje mesto pa je dosegel Gerald Kallan, prav tako iz Avstrije, ki je bil svetovni prvak leta 2000 v Olangu, ko je Pilzu za bore 3 stotinke odščipnil prvo mesto. Četrto mesto pa je dosegel Anton Blasbichler iz Italije, branilec naslova svetovnega prvaka, ki je po najboljšem času v prvi vožnji, tretjem času v drugi vožnji in šele devetem času v tretji vožnji za 28 stotinkzaosfal za Kallanom.
Pri dekletih pa je bilo še bolj napeto. Ekaterina Lavrentjeva iz Rusije je vodila po prvi in drugi vožnji. Italijanka Sonja Stainacher, ki je zmagala na lanski testni tekmi na Soriški planini, branilka naslova svetovne prvakinje in vodilna v seštevku tekem za svetovni pokal, se ji je v drugi vožnji približala na borih 6 stotink, v tretjii vožnji pa je dosegla najboljši čas in za 7 stotink prehitela Rusinjo. Tretje mesto pa je z zaostankom dobre sekunde in pol osvojila Irene Mitterstieler iz Italje. Kot kaže, Ireni ustrezajo tekme v Sloveniji, saj je svojo prvo zmago v svetovnem pokalu dosegla 1998 v Dolenji vasi, v letošnjem letu pa je edino na tekmi za svetovni pokal v Kindbergu stala na zmagovalnih stopnicah.
Tekmovalki iz Slovenije, Živa Janc in Mateja Kralj sta zasedli 13. in 14 mesto, kar je v okviru pričakovanj, sta pa tekmovalki še mladi in glede na to, da sta v lanski testni tekmi doživeli ognjeni krst med najelitnejšo konkurenco, od njiju v prihodnosti lahko pričakujemo tudi boljše rezultate.
Tudi v kategoriji dvosedov je bilo zanimivo. Rusa Pawel Porchnev in Ivan Laza rev, ki sta v prvi vožnji dosegla najboljši čas, sta po šestem času v drugi vožnji morala priznati premoč Avstrijcema Wolfgangu in Andreasu Schopfu, ki sta v drugi vožnji dobesedno pomedla s konkurenco in s prednostjo 1,81 sekunde ubranila naslov svetovnih prvakov. Na tretje mesto pa se je po odlični drugi vožnji uvrstil dvosed iz Avstrije, Harald Kleinhofer in Gerhard Muehlbacher, ki je za 27 stotink prehitel Poljaka An-drzeja Laszczaka in Damiana Wa-niczeka, ki sta bila vodeča v seštevku tekem za svetovni pokal, sicer zmagovalca lanske testne tekme, ki sta z
rezervirano vožnjo izgubila tretje mesto po prvi vožnji in na koncu dosegla nehvaležno 4. mesto.
V kategoriji dvosedov sta Slovenijo zastopala Borut Kralj in Boštjan Vizjak. Že po težavah na treningu se je videlo, da se nista najbolj spoprijateljila s progo, žal pa se je to zgodilo tudi na tekmovanju, ko sta se ob trku v odbojno ograjo prevrnila in odstopila.
Res, da se je na tej tekmi in treningih pred tekmo zgodilo tudi nekaj nesreč, ki so redčile vrste tekmovalcev, vendar se moramo zavedati, da je bilo to vendarle svetovno prvenstvo, ki je na sporedu le vsaki dve leti in so vsi želeli pokazati čimveč. Pri nekaterih pa so bile te želje pač večje od trenutnih sposobnosti.
Tudi organizacijski komite pod vodstvom Pavla Demšarja je bil zadovoljen s potekom in izvedbo same tekme, saj je razen manjših (kozmetičnih) napak vse potekalo brezhibno, za kar smo bili deležni pohval od blizu in daleč. K pestrosti same prireditve pa je nedvomno prispevala petkova uradna otvoritev svetovnega prvenstva, na kateri je bila dvorana v Železnikih napolnjena kot že dolgo ne in pa sprejem pri županu občine Železniki, ki je hitro minil v veselem in vedrem razpoloženju, čeprav so bile pred funkcionarji in spremljevalci še zahtevne naloge v soboto in nedeljo.
Organizacija take prireditve je velik projekt, s katerim se predstavi tako država, ožje področje in tudi sponzorji in donatorji prireditve. Vendar je sama izvedba temeljila na obilju prostovoljnega dela velikega števila posameznikov, brez katerih si organizacijo take prireditve ni mogoče zamisliti.
Naj se ob koncu kot predsednik Sankaškega društva Domel in podpredsednik organizacijskega komiteja zahvalim vsem posameznikom, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditve, tovarnama Domel, občini Železniki, turističnemu centru Soriška planina in Slovenski vojski za njihovo pomoč pri izvedbi prireditve in za razumevanje naših želja, z željo po sodelovanju pri organizaciji velikih sankaških prireditev tudi v prihodnje.
Vili Rakovec
SANKANJE NA NARAVNIH PROGAH
Sem Borut Kralj, rojen 22.4.1980 v Kranju in stanujem v Podljubelju. Študiram na Fakulteti za organizacijske vede. Sankam že 12 let. Vedno sem bil zvest domačemu klubu, in sicer Sankaškemu klubu Podljubelj. Že kot otrok sem se spuščal po sosednjih hribih z rekreacijskimi sanmi. Svoje prave sankaške spuste na tekmovalnih saneh pa sem poizkusil na sankaški progi Za Potoki, ki ni daleč od mojega doma. Za ta šport so me navdušili prijatelji in starši, saj prihajam iz sankaške družine.
Že na moji prvi tekmi, ki je bila tekma državno prvenstvo, sem osvojil tretje mesto, kar mi je dalo nove motivacije. Poleg enoseda sem začel trenirati tudi dvosed. Kar nekaj let sva z Robijem Kališnikom skupaj trenirala in prišlo je leto 1998, ko sva na mladinskem svetovnem prvenstvu v Aosti (ITA) dosegla tretje mesto. Pred nekaj leti se mi je uspelo uvrstiti tudi v člansko reprezentanco. Tam sem večinoma dosegal rezultate okrog 15. mesta. Največ uspehov sem dosegel v letošnjem letu. To sezono sem večjo pozornost spet posvetil dvosedu, tokrat z Boštjanom Vizjakom. Zaradi težkih pogojev za trening nama ni uspelo doseči kakšnega vidnejšega rezultata. V enosedu pa sem dobro izkoristil svetovno prvenstvo na Soriški planini, saj sem dosegel zelo dobro 6. mesto. Potem je bila na koledarju še zadnja tekma za svetovni pokal. Že cel teden sem komaj čakal tekmo, saj sem vedel, da mi ta proga zelo ustreza. Po prvi vožnji sem pristal na 4. mestu, kar je bila lepa iztočnica za drugo vožnjo
Tekmovalec	Foto:
Borut Kralj	Tine Benedičič
in hkrati opozorilo, da ne bi »bezljal« po progi. Vedel sem, da če odpeljem dobro, potem dober rezultat ne bi smel izostati in tudi zaostanek za drugim mestom je bil le 14 stotink sekunde. Priložnost je bila velika. Obenem pa so se Avstrijci ukvarjali s skupno zmago v svetovnem pokalu in vsi po vrsti so delovali nekoliko živčno. Sam sem bil popolnoma miren in sproščen. Brez zadržkov sem se spustil po progi. Ob prihodu skozi cilj nisem vedel, kakšna je moja uvrstitev, kajti semafor ni delal, napovedovalca pa tudi nisem slišal. Prevzel sem vodstvo, vsi trije tekmovalci, ki so bili še na startu, pa so zaostali za mano. Zmaga je šla v Slovenijo. Kolegi iz ekipe, ki so stali ob progi, so kar pritekli v cilj. Te zmage sem se začel zavedati šele doma, najprej sprejem v Podljubelju, potem čestitke od vsepovsod, tudi od predsednika države.
Vseh teh rezultatov pa verjetno ne bi dosegel, če mi družina ne bi stala ob strani. Vedno so mi radi priskočili na pomoč, z nasveti in s finančno pomočjo.
Upam, da se bo s to zmago in vsemi dobrimi rezultati, ki jih dosegamo slovenski sankači, ta šport malo bolje razvil. Dobro pa bi bilo, če bi nam bila tudi narava malo bolj naklonjena in bi nam namenila malo več snega.
Ti rezultati so pokazali, da se dobro dela. Z večjo finančno pomočjo in več treningi bi se letos doseženi rezultati verjetno bolj pogosto ponavljali.
Borut Kralj
TEKMOVANJE V VELESLALOMU ZA POKAL DOMEL NA SORIŠKI PLANINI
Zadnji vikend v februarju leta 2003 smo organizirali, sedaj že lahko rečem tradicionalno, tekmovanje v veleslalomu pod naslovom »Pokal Domel«. Tradicionalno mislim zaradi tega, ker je to že četrto zaporedno tekmovanje po prekinitvi, ki je bila pred letom 2000.
Tekmovanje je potekalo v lepem, sončnem, skratka v čudovitem vremenu, kar je tudi vplivalo na vzdušje tekmovalcev in ostalih udeležencev prireditve.
Smučarsko društvo Domel je resno vzelo vse priprave, saj je kar petnajst njihovih članov aktivno sodelovalo in dobro pripravilo progo in izpeljalo tekmovanje. Pripravili so tudi okrepčilo v ciljnem prostoru.
Vsako leto je večji interes za tekmovanje, tako da je bilo letos prijavljenih 136 udeležencev. Uvrstilo se je 105 tekmovalcev, 19 ni uspelo priti na start, 12 tekmovalcem pa ni uspelo pripeljati od starta do cilja, lahko se reče, da zaradi tehtnega razloga.
Moški so tekmovali v treh kategorijah, in sicer do 35 let, od 35 do 45 let in nad 45 let. Nežnejši spol je imel dve kategoriji in to do 35 in nad 35 let.
Najhitrejša pri ženskah je bila Vilma Šolar.
Najboljše tri iz vsake kategorije so bile naslednje tekmovalke:
Do 35 let: Ambrožič Damjana, Ana Tušek, Katarina Prezelj;
Nad 35 let: Vilma Šolar, Sonja Rakovec in Vida Zadravec.
Pri moških se je najbolje odrezal Boris Jensterle, ki je dosegel najboljši čas tekmovanja, po kategorijah pa najboljši trije sledijo po naslednjem redu:
Do 35 let: Uroš Podlipnik, Janez Marguč, Mohor Markelj;
Med 35 in 45 letom: Boris Jensterle, Izidor Pintar, Simon Lotrič;
Nad 45 let: Miro Gaser, Ivan Mohorič in Tomaž Rupnik.
Po tekmovanju je bila pri koči Smučarskega kluba Domel razglasitev rezultatov s podelitvijo kolajn in dveh pokalov. Pokala za najboljši čas v ženski in moški kategoriji je podelil direktor družbe Domel Pavel Demšar, prav tako tudi komplete kolajn za vsako kategorijo.
Tudi letos smo za vse nastopajoče pripravili žrebanje praktičnih nagrad, ki sta jih prispevala marketing in svet delavcev Domela. Za pravilen potek
žrebanja je poskrbel predsednik sveta delavcev Domel Edvard Dolenc.
Vsak nastopajoči je prejel poldnevno karto za smučišče in blok za okrepčilo v brunarici na Soriški planini. Bloke za okrepčilo smo razdelili tudi med člane smučarskega kluba Domel, ki so pripravili in izpeljali tekmo.
Tekmovanje je že četrto leto potekalo na Soriški planini. Razmisliti bi bilo vredno, da ga naslednje leto pripravimo na drugi lokaciji, saj imamo v bližini še Rudno, Stari vrh, Črni vrh, nenazadnje tudi zaradi stroškov, če bi bila cena ugodnejša in pogoji primerljivi.
Stroški tekmovanja so bili 558.070.00 SIT brez nagrad, ki jih je prispeval marketing Domela.
Polde Tušek
IZŽREBANCI NOVOLETNE NAGRADNE IGRE
Pravilno geslo:
SREČNO NOVO LETO
1.	nagrado:
vikend paket v brunarici v Podčetrtku prejme Franc Lotrič,
2.	nagrado:
sezonska vstopnico (savna, bazen 10-kraten obisk) prejme Marica Tarfila,
3.	nagrado:
sezonska vstop-nico (bazen 10 -kraten obisk) prejme Renata Eržen.
Uredništvo
OPRAVIČILO
V decembrski številki glasila smo v članku Predstavitev TD Železniki pod fotografijo pomotoma napisali Ivanka Primožič namesto Minka Primožič. Omenjeni se za to opravičujemo.
Uredniški odbor