2023 R A S T O Č I S L O V A R J I Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja Slovar slovenskega knjižnega Založnik jezika 16. stoletja 2023 ZRC SAZU, Založba ZRC zanj Zbirka: Rastoči slovarji Oto Luthar Glavni urednik Založbe ISSN 2536-2968 Aleš Pogačnik Urednik zbirke: Andrej Perdih Ljubljana 2024 Tehnična urednica zbirke: Duša Divjak Race Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Spletni slovar nastaja v okviru programov Commons CC-BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: P6-0038 in P6-0437, ki ju financira ARIS, in programa Naravna in kulturna dediščina https://doi.org/10.3986/9789610508502 slovenskega naroda, ki ga financira SAZU. Glavni uredniki Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Andreja Legan Ravnikar Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. ORCID: https://orcid.org/0000-0002-1334-1360 COBISS.SI-ID 191079939 Metod Čepar ISBN 978-961-05-0850-2 (PDF) ORCID: https://orcid.org/0000-0002-4925-4197 Alenka Jelovšek ORCID: https://orcid.org/0000-0003-3818-096X Eva Trivunović ORCID: https://orcid.org/0000-0002-9136-519X Mitja Trojar ORCID: https://orcid.org/0000-0003-3334-2413 avtorji Andreja Legan Ravnikar, Metod Čepar, Alenka Jelovšek, Eva Trivunović, Mitja Trojar tehnološka podpora Andrej Perdih oblikovanje in prelom Duša Divjak Race oblikovanje naslovnice Brane Vidmar izdajatelja Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša zanju Peter Štih, Oto Luthar in Kozma Ahačič Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja 2023 Uvod Letni prirastek Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja 2023 prinaša sodoben jezikovni opis najstarejše knjižne slovenščine. Vključuje slovensko gradivo iz vseh tiskanih del protestantskih piscev od leta 1550 do leta 1603 (53 del), ne pa tudi sočasnih (rokopisnih) del drugih avtorjev. e SSKJ16 2023 je prvi od načrtovanih vsakoletnih prirastkov v obliki slovarskih sestavkov (od 200 do 400 novih gesel), ki si le deloma sledijo po abecednem redu, saj so znotraj navedenih črk prednostno obravnavane smiselno (pomensko ali oblikovno) povezane iztočnice. Prvi prirastek vsebuje 200 razlagalnih slovarskih sestavkov (gesel), ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna občnoimenska iztočnica. V njem so sistematično predstavljene značilnosti vsakokratnega leksema in večbesednih (tudi frazeoloških in terminoloških) leksikalnih enot, ki vključujejo iztočnico, po vseh ravninah jezikovnega sistema, s poudarkom na natančnih predmetnopomenskih in funkcijskih opisih leksikalnih enot. Glavni del gesla je strukturalistično zasnovan opis vsakokratnega pomena, s hierarhično nižje oštevilčenimi podpomeni in s poševnicami (/) ločenimi pomenskimi odtenki. V njihovem okviru so citirani ponazarjalni zgledi, pomenski opis pa dopolnjuje natančen popis frazemov in terminoloških besednih zvez prve in druge stopnje z dokazilnimi zgledi. Slovarski sestavek pri prevzetih besedah in tvorjenkah iz njih zaključuje razdelek z etimološkim pojasnilom ali sklicem nanj. Pri vseh razlagalnih slovarskih sestavkih je naveden tudi okrajšani podatek o avtorstvu. Iztočnica in njene glasovne različice Iztočnice so navedene v pisno in glasovno posodobljeni obliki z namenom, da bi bila današnjemu uporabniku pot do iskanih podatkov in obvestil čim bolj olajšana. Če je ohranjeno večje število glasovnih različic, je kot iztočnica upoštevana tista, ki je enaka ali najbližja najbolj uveljavljeni sodobni pojavitveni obliki besede. Podrobneje o pisnem posodabljanju iztočnice, njenih različic in razvrstitvi homonimov gl. Uvod v prvo knjigo slovarja ( Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. A–D. Ljubljana, 2021), dostopen tudi na spletnem portalu Fran ( Iz knjižne izdaje, razdelek 2.1.1). Glasovno neposodobljene različice iztočnice so navedene v oklepaju za iztočnico. Naštete so vse glasovne različice iztočnice, tudi tista, ki nastopa v iztočnični vlogi. Razporejene so po pogostnostnem zaporedju in ločene z vejico. Če pogostnostnega zaporedja ni mogoče rekonstruirati, sta kot pomožni razvrščevalni merili upoštevani časovno in abecedno zaporedje. Iztočnice in različice iztočnice, pri katerih ni nedvoumno, ali gre za pisno varianto pod vplivom tujejezične norme ali za glasovno različico, so nastavljene na podlagi zapisa, ne na podlagi možne glasovne vrednosti, in so označene z votlim krožcem (npr. finkušti (finkušti, vinkušti, vinkunšti, vinkusti°, vinkosti°)). 3 Zaglavje Iztočnici v spletni izdaji pri pregibnih besednih vrstah sledi s končnico nakazana druga osnovna oblika, ki je pri samostalniški besedi rodilnik, pri pridevniški besedi obliki za ženski in srednji spol, pri glagolu pa 1. oseba ednine sedanjika (tudi pri brezosebnih glagolih). Če takšna oblika ni izpričana, jo rekonstruiramo; kjer je rekonstrukcija negotova, jo označimo z zvezdico (npr . ajnemer -ja*/-mra*). Pri tujejezičnih besedah tipa elementum, ki se sklanjajo po latinskih sklanjatvah (citatno) in ne po slovenskih sklanjatvenih vzorcih, se namesto sklonskega obrazila uporablja znak (–). Na tem mestu je z ustreznimi kvalifikatorji opozorjeno tudi na morebitno nesklonljivost ali variantnost v sklanjatvi oz. spregatvi. Posamezne različice so ločene s poševnico in si sledijo po pogostnosti ali verjetnostnem zaporedju, kadar izpričanih odvisnih sklonov ni ali jih je premalo. Oblikoslovne končnice so glasovno posodobljene. Nepregibne besedne vrste tega razdelka nimajo, pregibne besedne vrste pa imajo, kadar se ne pregibajo, ustrezno oznako (npr. nesklonljivo, npr. arbe). Sledi podatek o besedni vrsti skupaj z morebitnimi dodatnimi slovničnimi informacijami, kadar veljajo za vse pomene iztočnice. Pri samostalnikih je dopolnjen s podatkom o spolu, pri zaimkih o vrsti zaimka, pri glagolih o glagolskem vidu (pri dvovidskih glagolih sta navedena oba, na prvem mestu je naveden prevladujoči: dovršni in nedovršni, nedovršni in dovršni). Pri predlogih je besednovrstna razlaga razširjena s podatkom o vezavi (če je ena sama), npr. čez predlog s tožilnikom). Kadar je oznaka besedne vrste ali drugih slovničnih informacij negotova, je označena z zvezdico. Kadar oznaka besedne vrste ni možna ali smiselna, je označena s pomišljajem (–). Posebno oznako imajo naslednje kategorije: členica, črka, črkje, glas, dvoglasnik, troglasnik, glasovna zveza, predpona, končnica, končaj, zlog, okrajšava, številka, znak, ločilo. Uporabljajo se predvsem pri primerih iz slovnice in abecednikov Sledi usmerjevalna rekonstrukcija naglasa, zapisana v oglatih oklepajih, kjer je podana informacija o jakostnem naglasu, pridobljena ob primerjavi zgodovinske rekonstrukcije ter stvarnega gradiva. Predvideno naglasno mesto je označeno z ravno pokončno črtico pred naglašenim zlogom. Na dolžino naglašenega jedra zloga je opozorjeno z dvopičjem, kračina pa je nezaznamovana, npr. ['fant 'fa:nta]. Na izrazito nezanesljivost (že tako ne popolnoma zanesljive) rekonstrukcije je opozorjeno z znakom [?], ki se vedno nanaša na rekonstrukcijo v celoti. Podrobneje o rekonstrukciji naglasa gl. Iz knjižne izdaje, razdelek 2.1.2.3. Za rekonstrukcijo naglasa je naveden podatek o številu pojavitev iztočnice in o številu knjig, v katerih se pojavlja (npr. P 3, K 3), ki mu sledijo okrajšano naveden seznam del (npr. (TPs 1566, TPo 1595, MTh 1603). Z natančnim podatkom o številu pojavitev so navedene iztočnice, ki se pojavljajo redkeje (do 300 pojavitev), podatek za iztočnice z več pojavitvami pa je zaokrožen (npr. P približno 550, K 32). Kronološko urejen seznam knjig skupaj s standardiziranimi krajšavami je naveden v razdelku na koncu uvoda: Viri za slovar. Namesto podatka o številu pojavitev ter knjigah s pojavitvijo iztočnice lahko pri obsežnejših homonimih iztočnicah stoji zgolj opozorilo na razdelek s skupnimi podatki (P ↘, K ↘). Za homonimnimi razlagalnimi slovarskimi sestavki nato stoji razdelek s skupnimi podatki o številu pojavitev ter knjigah s pojavitvami iztočnic. Takšno rešitev smo uporabili, kadar bi bilo gradivo težko ali zavajajoče v celoti nedvoumno ločiti (npr. da). Oblikoslovno zaglavje želi na uporabniku prijazen način podati čim več podatkov o oblikoslovju, pisavi in onaglaševanju/označevanju v obravnavanem gradivu. Po kategorijah, značilnih za posamezne besedne vrste, so v njem predstavljene vse oblike, ki se razlikujejo od sodobnih, in vse oblike, kjer prihaja do variant, poleg njih pa glede na besedno vrsto obvezno še posamezne tipične oblike (podrobneje v Iz knjižne izdaje, razdelek 2.1.2.5). Prikaz oblik nepregibnih besed (z 4 izjemo (izpridevniških) prislovov) ima en sam razdelek brez oblikoslovne oznake. Osnovno načelo je, da vse odvisne oblike, ki sledijo paradigmi, nakazani v obrazilnem sklopu, nadomeščamo s puščico, če je paradigma enaka kot v sodobni slovenščini. Za puščico navajamo vse oblike, ki se razlikujejo od sodobnih, in vse oblike, kjer prihaja do variant. Kadar oblika izkazuje od sodobne drugačno paradigmo, ki je ne prikazujemo v obrazilnem sklopu (npr. pri pridevniku -iga), v kateri pa ne prihaja do variant, puščica sledi prvi odvisni obliki, ki kaže to paradigmo, in nadomešča vse oblike, ki se brez dvojnic sklanjajo po nakazani paradigmi. Pri iztočnicah, ki imajo (ali bi lahko imele) različne variante zapisov (skupaj ali narazen), sledi podatek o pisanju skupaj ali narazen: zapis samo narazen ( ), samo skupaj (), prevladujoči zapis narazen ( ) ali skupaj () ali na izenačenost števila pojavitev za oba načina zapisa (). Podatek dosledno navajamo pri glagolskih kalkih in pri pridevnikih s presežniki. Ob prehodu v novo vrstico brez znaka za deljaj v knjigah, kjer ta znak ni dosleden, je lahko ta podatek tudi nepoveden (▯▯). Podatek o pogostosti rabe velike začetnice velja za nestandardne pravopisne položaje, zato pri določanju pogostosti ne upoštevamo rabe začetnic na začetku povedi in na začetku verzov ter rabe začetnic v slovarjih na začetku niza. Ob stično zapisanem enozložnem predlogu se upošteva izpričana začetnica obravnavane besede ne glede na začetnico stično zapisanega predloga (npr. Hbugu: za besedo bog velja, da je zapisana z malo začetnico). Opozarjamo na rabo velike začetnice (Ⓥ), rabo male začetnice (ⓜ), prevladujočo rabo velike začetnice (Ⓥⓜ), prevladujočo rabo male začetnice (ⓜⓋ), izenačeno rabo obeh začetnic (Ⓥⓜ) ali na nepovedne primere (⓪). Slovarski sklop Zaglavju pri nekaterih iztočnicah sledi Slovarski sklop, medrazdelek, ki hkrati predstavlja uvod v razlagalno-ponazarjalni del slovarskega sestavka. Namenjen je navedkom iz sočasnih slovarjev in iz seznamov slovarskega tipa, ki jih zaradi pomenske širine tujejezičnih ustreznic iztočnice ni mogoče zanesljivo uvrstiti med dokazila določenega pomena, podpomena ali pomenskega odtenka. Razlagalno-ponazarjalni del slovarskega sestavka Pomenske enote v razlagalno-ponazarjalnem delu so razvrščene po predvidenem vrstnem redu in hierarhično. Pomeni so označeni z arabskimi številkami in si sledijo od osnovnega (najmočnejšega, najbolj pogostega, nevtralnega, izhodiščnega, ne nujno izvornega) pomena k pomenom, ki so od njega vse bolj oddaljeni (drugotni, manj pogosti, bolj zaznamovani, bolj specifični). Pri slovničnih besedah odloča o razvrščanju razlag pogostnost, ob enaki pogostnosti pa ustaljeno slovnično zaporedje. Pomenom so podrejeni podpomeni, ki so označeni z zaporednimi arabskimi številkami, ki za piko sledijo številki nadrejenega pomena (npr. 1.1, 1.2), in pomenski odtenki, ki so označeni z eno poševnico (/) in so glede na druge zglede umaknjeni v desno. Kadar je pomen en sam, praviloma ni številčen, razen če ima enega ali več podpomenov. Pomenski kvalifikator pren. napoveduje razdelek, v katerem je predstavljena pomensko prenesena raba iztočnice (gl. flancati). Razdelek sledi izhodiščnemu pomenu v novi vrsti in je glede na predhodne zglede umaknjen v desno. Z nadaljnjim pomensko-, funkcijsko-ali slovničnourejevalnim namenom so posamezni pomeni lahko tudi dodatno členjeni s podrejenimi številčnimi oznakami (npr. 1.1.2, 2.1.1.3, gl. ako, čez, del). 5 Iztočnice so pomensko oz. funkcijsko predstavljene v razlagalnem sklopu. V njem si sledijo kvalifikatorji, razlage in pojasnila v naslednjem vrstnem redu: 1. slovnični kvalifikator* 2. slovnično pojasnilo* 3. neslovnični kvalifikator* 4. neslovnično pojasnilo in opozorilo na rabo v stalnih besednih zvezah* 5. vezljivost* 6. razlaga 7. sodobna ustreznica 8. pojasnilo o sodobni rabi* * Deli, označeni z zvezdico, so neobvezni. Ta vrstni red je v veljavi pri razlaganju pomenov in podpomenov, v okrnjeni obliki pa tudi pri razlaganju pomenskih odtenkov. Deli, označeni z zvezdico, so neobvezni. Razlaga in sodobna ustreznica sta obvezni, a lahko v posebnih primerih ena od njiju nadomešča obe. Kvalifikatorji, kvalifikatorska pojasnila in vezljivost so podrobneje predstavljeni v uvodu h knjižni izdaji (gl. Iz knjižne izdaje, razdelek 2.1.4.1). Iztočnice so razložene z opisnimi razlagami, ki pri predmetnopomenskih besednih vrstah kažejo na vsebino označevanega pojava, pri slovničnih pa na razmerje med besedami, oz. s funkcijskimi razlagami, ki kažejo na vlogo besede v besedilu. V njih so praviloma uporabljene besede, ki so v sedanjem času splošno rabljene in stilno neoznačene. Opisna razlaga je razlaga, namenjena natančni določitvi pomena besede. Opisni razlagi za podpičjem sledi razlaga s sodobno ustreznico, ki ima predvsem vlogo usmerjevalca k pravilnemu in hitrejšemu razumevanje besede (poleg tega tudi za lažje strojno iskanje delnih sinonimov, za lažje oblikovanje zgodovinskega slovarja v prihodnosti ipd.). Eni razlagi je, če obstaja, obvezno dodana ena sodobna ustreznica, izjemoma dve. Znotrajjezikovni prevod starejših enobesednih in večbesednih leksemov v sodobno slovenščino je posebnost zgodovinskega slovarja in predstavlja stično točko s sodobno knjižno slovenščino in njenimi govorci. Če sodobne ustreznice za določeno razlago ne navajamo, pomeni, da je ni. V redkih primerih, kadar opisna razlaga zaradi omejenosti gradiva ne bi bila smiselna/možna (npr. posamične pojavitve v Megiserjevih slovarjih), podajamo samo sodobno ustreznico. Navedba več sodobnih ustreznic v tem primeru kaže na nezmožnost natančnejše zamejitve pomena. Sklop, ki predstavlja posamezni zgled, sestavljajo naslednje informacije: 1. slovnični kvalifikator* 2. slovnično pojasnilo* 3. neslovnični kvalifikator* 4. neslovnično pojasnilo* 5. besedilo zgleda 6. lokacija zgleda 7. zapostavljena razlaga* 8. navedba mesta s podobnim zgledom* 9. navedba tujejezične prevodne predloge* * Deli, označeni z zvezdico, so neobvezni. Neobvezne uvajalne sestavine zgleda (slovnični kvalifikator, slovnično pojasnilo, neslovnični kvalifikator in neslovnično pojasnilo) so enake kot pri razlagalnem delu in so natančneje pojasnjene v uvodu h knjižni izdaji slovarja ( Iz knjižne izdaje, razdelek 2.1.4.1). Zgledi so pogosto navedeni v skrajšani obliki. Izpuščeni so obvestilno manj pomembni oz. nepotrebni deli besedila. Na začetno in končno krajšanje ni posebej opozorjeno, z dvema pikama (..) je označen le izpust znotraj zgleda. Od končnih ločil se ohranjata le 6 klicaj in vprašaj, druga se ne navajajo. V zgledih so primeri pojavitev iztočnice označeni s krepkim tiskom. Ker v nasprotnem primeru ločevanje ne bi bilo dosledno, so krepki tudi stično zapisani nezložni predlogi. Posegi avtorja slovarskega sestavka v besedilo so označeni. Na ugotovljene tiskovne napake in nepričakovane zapise je opozorjeno s klicajem v stično pripisanem oglatem oklepaju (npr. kakòr de de[!] bi dva GOSPVDA bila DB 1584, I,aIIIa). Če je zaradi boljšega razumevanja zgleda besedilo treba dopolniti (npr. s konkretizacijo osebka ali predmeta), je dodatek vstavljen v oglatem oklepaju. Navadno je naveden v oblikovno prilagojeni ter pisno in glasovno posodobljeni obliki. Prav tako so v oglatem oklepaju za enačajem pojasnjene nekatere težje razumljive besede oz. konstrukcije (npr. my nikar le vtem porodnim Grejhu tizhimo, inu to vezhno Smert na dnami[!] [= nad nami] imamo, temuzh ſhe vſakdan na tem Svejtu vſo ſhlaht neſrezho od njega [hudiča] moramo zhakati TPo 1595, I,34). Kadar je bila pri nepopolnih ali težko čitljivih besedah opravljena rekonstrukcija manjkajočega ali slabo vidnega, je tudi to dodano v oglatem oklepaju (npr. po Moseſſovi Poſtavi, ker je ſhe lozhitni lyſ[t] valal DB 1584, II,164b). Če ni vidnega ali čitljivega več besedila, stojita v oglatem oklepaju dve piki. Če je iz pomenskih ali stilnih razlogov treba upoštevati vrstičnost zapisa besedila v izvirniku (pesmi), je na konec vrstice opozorjeno z dvema pokončnima črticama (||). Opombe ob robu besedila se zapisujejo med lomljenima oklepajema. Znak < napoveduje začetek in znak > konec citiranja robne opombe. V besedilu se ta zapisuje na koncu zgleda in ne za besedo, na katero se nanaša. Zapis zvezdice ali nadpisanih majhnih črk (npr. a, b, c) se ohrani v primerih, ko navajamo tudi opombo, na katero kažejo. Te primere vselej pišemo stično. Vsak zgled je opremljen z lokacijo, to je s skrajšanim podatkom o avtorju, delu, letnici njegovega izida in (za vejico) o strani, na kateri se zgled pojavlja. Pri besedilih, ki so razdeljena na več posebej ostraničenih delov, je podatek o strani dopolnjen z rimsko številko, ki označuje aktualni del besedila (npr. DB 1584, I,241a). V primeru, da je stran v izvirniku napačno številčena, je pravilna številka zapisana v oglatem oklepaju za enačajem (npr. DB 1584, III,74a[=77a]). Posamezne zglede lahko pojasnjujejo zapostavljene razlage. Zapisane so v krepkem pomanjšanem tisku za zgledom, na katerega se nanašajo. Če se nanašajo na več zgledov, so zapisane samo pri prvem – zlasti kadar gre za razlago istega pomenskega odtenka. Oblikovno so prirejene pojasnjevani besedi ali besedni zvezi (npr. Inu uſi, kir ſo tu uidili, ſo mermrali, rekozh, de ie on [Jezus] shal kanimu greshniku na erperge TT 1557, 229 je šel prenočit h grešniku). Dela s podobnim zgledom so navedena za pojasnilom podobno tudi (npr. TT 1577, 479, podobno tudi TT 1581-82). Tujejezična prevodna predloga je navedena, kadar njena navedba bistveno pripomore k razumevanju zgleda. Sledi navedbi lokacije in/ali zapostavljeni razlagi v isti vrstici, uvaja jo pojasnilo po tuji prevodni predlogi (npr. De te, katera ima ſedem otruk, ima edina biti, inu is ſerza vsdihati DB 1584, II,34b; po tuji prevodni predlogi infirmata est quae peperit septem Vlg, Jer 15,9). Frazeologija je v prikazana v posebnem razdelku, ki se lahko nanaša na iztočnico v celoti ali na enega od njenih pomenov. V prvem primeru je razdelek uvrščen za zadnji pomen, v drugem primeru pa sledi ustreznemu pomenu. V razdelku so prikazani frazemi dveh stopenj. Kot frazemi prve stopnje so predstavljeni nedvoumni in nesporni primeri frazeološke rabe (npr. vunizpahniti sodu dno), uvaja jih znak ● –. Kot frazemi druge stopnje so predstavljeni nekateri manj ustaljeni primeri, npr. pregovori (npr. kar koli človek seje, to bo žel), enkratno izpričane ekspresivne zveze (npr. česati koga v ušesih), kulturnocivilizacijsko zanimivi primeri (npr. čevlje ob njega brišejo), ki zahtevajo dodaten poudarek ali pojasnilo; uvaja jih znak ● – –. Preostale stalne besedne zveze so predstavljene zunaj frazeološkega gnezda (gl. Iz knjižne izdaje, razdelka 2.1.4.1.4 in 2.1.6). Frazemi, ki so izpričani samo enkrat, so predstavljeni v sobesedilu, zgledu praviloma sledi zapostavljena razlaga. V protestantsko rabo trdneje vpeti frazemi so izpostavljeni v slovarski obliki, ki ji sledi razlaga in sodobni frazeološki ustreznik, če obstaja, nato pa zgledi. 7 Izjemoma je posameznim zgledom izpostavljenih frazemov pripisana še zapostavljena razlaga, če pomen zveze v zgledu nekoliko odstopa od ostalih. Podrobneje o obravnavi frazemov gl. Iz knjižne izdaje, razdelek 2.1.5. V terminološkem razdelku so predstavljeni zgledi za stalna besednozvezna poimenovanja, ki poimenujejo strokovne pojme, za razliko od frazemov nimajo konotativnega pomena in so stilno nezaznamovana. Lahko so pomensko prozorna ali neprozorna. Kot frazeološki se tudi terminološki razdelek lahko nanaša na posamezni pomen ali na celotno geslo, terminološke zveze so urejene po enakih načelih kot frazeološke: lahko so označene kot termini prve (♦ –) ali druge stopnje (♦ – –), lahko so izpostavljene ali pa imajo zapostavljeno razlago. V terminološko gnezdo prve stopnje se uvrščajo termini v današnjem pomenu besede, kjer dvoma o terminološkosti ni (npr. ver. edin Bog); v gnezdo druge stopnje se uvrščajo stalne besedne zveze, za katere se terminološkost predvideva, ni pa je mogoče dokazati (npr. erbani greh). Etimologija Prevzete besede – tako tiste, ki so prišle v slovenščino že prej (izvzete so le najzgodnejše izposojenke, npr. cerkev, križ), kot tiste, ki so prišle vanjo pri prevajanju verskih, zlasti biblijskih besedil v 16. stoletju – imajo na koncu slovarskega sestavka razdelek z etimološko kazalko, ki ga uvaja znak ℰ. Njen namen ni podati celotne etimologije posamezne besede, temveč uporabnikom slovarja zgolj olajšati nadaljnje iskanje. Najprej je opozorjeno, iz katerega jezika je bila beseda prevzeta (npr. iz nem. ). Temu podatku za krajšavo prim. (primerjaj) sledi navedba izvorne oblike v njeni sodobni pojavitvi, ki naj bi olajševala uporabniku slovarja morebitno iskanje natančnejših informacij o izvoru in pomenskem razvoju besede v domačih in tujih etimoloških slovarjih. Podrobneje o etimološki kazalki gl. Iz knjižne izdaje, razdelek 2.1.7. Pri prevzetih besedah iz iste besedne družine je etimološka kazalka praviloma navedena zgolj pri eni besedi; pri besedotvorno povezanih iztočnicah je v razdelku Etimologija vodilka na ustrezno geslo, ki vsebuje etimološko kazalko. Povezano geslo Nekateri slovarski sestavki se končujejo z vodilko, ki kaže na sorodne besede, obravnavane v drugih slovarskih sestavkih. Glagole povezujemo z deležniki in deležji (ne pa tudi glagolov z glagoli s prostimi morfemi in z glagolniki); pridevnike povezujemo s posamostaljenimi pridevniki, z izpridevniškimi prislovi in s povedkovniki. Povezava je vedno obojesmerna: vodilko, ki jo uvaja oznaka prim., vsebujeta obe povezani iztočnici. Na podoben način povezujemo tudi izhodiščne glagolske iztočnice z glagolskimi kalki, le da povezava ni obojesmerna, ampak jo ima samo iztočnica izhodiščnega glagola. Avtorstvo Slovarski sestavek zaključuje podatek o njegovem avtorju, ki je predstavljen z okrajšavo imena in priimka v oglatem oklepaju na koncu gesla. Nekateri slovarski sestavki so bili pripravljeni, še preden je bilo na voljo korpusno gradivo v celoti ali preden so bile sprejete dokončne konceptualne odločitve. Zato so nekatera gesla nastala v soavtorstvu, kjer je jasno razvidno 8 avtorstvo osnovnega besedila in avtorstvo dopolnitve ali predelave. Na to opozarja pojasnilo s sodelovanjem. Pri nekaterih sestavkih je oblikoslovno zaglavje izdelal drug avtor, ki je okrajšano naveden za pojasnilom oblikoslovno zaglavje . Viri za slovar Slovenski viri (kronološko) TC 1550 Trubar, Primož: Catechiſmus, Schwäbisch Hall, 1550 TA 1550 Trubar, Primož: Abecedarium vnd der klein Catechiſmus, Schwäbisch Hall, 1550 TA 1555 Trubar, Primož: ABECEDARIVM, Tübingen, 1555 TC 1555 Trubar, Primož: CATECHISMVS, Tübingen, 1555 TE 1555 Trubar, Primož: TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA, Tübingen, 1555 TM 1555 Trubar, Primož: ENA MOLITOV TIH KERSzhenikou, Tübingen, 1555 TT 1557 Trubar, Primož: TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1557 TKo 1557 Trubar, Primož: TA SLOVENSKI KOLENDAR, Tübingen, 1557 TR 1558 Trubar, Primož: EN REGISHTER, Tübingen, 1558 TT 1560 Trubar, Primož: TA DRVGI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1560 TL 1561 Trubar, Primož: SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY, Tübingen, 1561 TR 1561 Trubar, Primož: Regiſter vnd ſummariſcher Innhalt, Tübingen, 1561 TAr 1562 Trubar, Primož: ARTICVLI OLI DEILI, TE PRAVE STARE VERE KERSZHANSKE, Tübingen, 1562 *P 1563 Več urednikov: ENE DVHOVNE PEISNI, Tübingen, 1563 TO 1564 Trubar, Primož: CERKOVNA ORDNINGA, Tübingen, 1564 TPs 1566 Trubar, Primož: Ta Celi Pſalter Dauidou, Tübingen, 1566 TA 1566 Trubar, Primož: ABECEDARIVM, OLI TABLIZA, Tübingen, 1566 KB 1566 Krelj, Sebastijan: OTROZHIA BIBLIA, Regensburg, 1566 TC 1567 Trubar, Primož: TA CELI CATEHISMVS, Tübingen, 1567 TL 1567 Trubar, Primož: SVETIGA PAVLA LYSTVVI, Tübingen, 1567 TP 1567 Trubar, Primož: ENA DVHOVSKA PEISSEN SVBPER TVRKE, Tübingen, 1567 TPs 1567 Trubar, Primož (ur.): ENI PSALMI, TA CELI CATEhiſmus, Tübingen, 1567 KPo 1567 Krelj, Sebastijan: POSTILLA SLOVENSKA, Regensburg, 1567 TC 1574 Trubar, Primož (ur.): TA CELI CATEHISMVS, Tübingen, 1574 TP 1575 Trubar, Primož: Try Duhouske peiſsni, Tübingen, 1575 TC 1575 Trubar, Primož: CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA, Tübingen, 1575 DJ 1575 Dalmatin, Jurij: JESVS SIRAH, Ljubljana, 1575 DPa 1576 Dalmatin, Jurij: PASSION, Ljubljana, 1576 TT 1577 Trubar, Primož: NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL, Tübingen, 1577 JPo 1578 Juričič, Jurij: POSTILLA, Ljubljana, 1578 DB 1578 Dalmatin, Jurij: BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL, Ljubljana, 1578 TkM 1579 Tulščak, Janž: Kerſzhanske LEIPE MOLITVE, Ljubljana, 1579 TPs 1579 Trubar, Primož: TA PERVI PSALM SHNEGA TRIIEMI ISLAGAMI, Tübingen, 1579 DC 1579 Dalmatin, Jurij (ur.): TA CELI CATEHISMVS, Ljubljana, 1579 BTa 1580 Bohorič Adam: OTROZHIA TABLA, Ljubljana, ok. 1580 DBu 1580 Dalmatin, Jurij: PERVE BVQVE MOSESSOVE, Ljubljana, 1580 DPr 1580 Dalmatin, Jurij: SALOMONOVE PRIPVVISTI, Ljubljana, 1580 DC 1580 Dalmatin, Jurij: CATEHISMVS, Ljubljana, 1580 9 TT 1581-82 Trubar, Primož: TA CELI NOVI TESTAMENT, Tübingen, 1581–82 DB 1584 Dalmatin, Jurij: BIBLIA, Wittenberg, 1584 DC 1584 Dalmatin, Jurij (ur.): TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI, Wittenberg, 1584 DM 1584 Dalmatin, Jurij: KARSZANSKE LEPE MOLITVE, Wittenberg, 1584 BH 1584 Bohorič, Adam: Arcticae horulae ſucciſivae, Wittenberg, 1584 DAg 1585 Dalmatin, Jurij: AGENDA, Wittenberg, 1585 DC 1585 Dalmatin, Jurij: TA KRATKI WIRTEMBERSKI CATECHISMVS, Wittenberg, 1585 TtPre 1588 Trošt, Matija: ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA, Tübingen, 1588 MD 1592 Megiser, Hieronymus: DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM, Graz, 1592 MS 1593 Megiser, Hieronymus: SPECIMEN, Frankfurt, 1593 TPo 1595 Trubar, Primož: HISHNA POSTILLA, Tübingen, 1595 TfC 1595 Trubar, Felicijan (ur.): TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI, Tübingen, 1595 TfM 1595 Trubar, Felicijan (ur.): LEPE KARSZHANSKE MOLITVE, Tübingen, 1595 ZK 1595 Znojilšek, Janž: KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra, Tübingen, 1595 MTh 1603 Megiser, Hieronymus: Theſaurus Polyglottus, Frankfurt, 1603 Tujejezični viri (kronološko) CG Christliche Gedichte und Lieder. www. christliche-gedichte.de GB Gesangbuch online: Evangelisches Gesangbuch und Gotteslob LB 1545 Luther, Martin: Die gantze Heilige Schrifft, Wittenberg, 1545; München, 1974 LH 1566 Luther, Martin: Haußpoſtill I–III, Nürnberg, 1566 SA 1559, I Spangenberg, Ioannes: Außlegunge der Episteln vnd Euangelien auff alle Sontage vnd fürnembsten Fest durchs gantze Jar [Winterteil], Nürnberg, 1559 SA 1559, II Spangenberg, Ioannes: Außlegung der Epiſtel vnd Euangelien von Oſtern biß auffs Aduent, Nürnberg, 1558 SA 1559, III Spangenberg, Ioannes: Außlegung der Epiſtel vnd Euangelien von den fürnembſten Festen durchs gantze Jar, Nürnberg, 1558 Kratice virov (po abecedi) *P 1563 Več urednikov: ENE DVHOVNE PEISNI, Tübingen, 1563 BH 1584 Bohorič, Adam: Arcticae horulae ſucciſivae, Wittenberg, 1584 BTa 1580 Bohorič, Adam: OTROZHIA TABLA, Ljubljana, ok. 1580 CG Christliche Gedichte und Lieder. www. christliche-gedichte.de DAg 1585 Dalmatin, Jurij: AGENDA, Wittenberg, 1585 DB 1578 Dalmatin, Jurij: BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL, Ljubljana, 1578 DB 1584 Dalmatin, Jurij: BIBLIA, Wittenberg, 1584 DBu 1580 Dalmatin, Jurij: PERVE BVQVE MOSESSOVE, Ljubljana, 1580 DC 1579 Dalmatin, Jurij (ur.): TA CELI CATEHISMVS, Ljubljana, 1579 DC 1580 Dalmatin, Jurij: CATEHISMVS, Ljubljana, 1580 DC 1584 Dalmatin, Jurij (ur.): TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI, Wittenberg, 1584 DC 1585 Dalmatin, Jurij: TA KRATKI WIRTEMBERSKI CATECHISMVS, Wittenberg, 1585 DJ 1575 Dalmatin, Jurij: JESVS SIRAH, Ljubljana, 1575 DM 1584 Dalmatin, Jurij: KARSZANSKE LEPE MOLITVE, Wittenberg, 1584 DPa 1576 Dalmatin, Jurij: PASSION, Ljubljana, 1576 DPr 1580 Dalmatin, Jurij: SALOMONOVE PRIPVVISTI, Ljubljana, 1580 10 GB Gesangbuch online: Evangelisches Gesangbuch und Gotteslob JPo 1578 Juričič, Jurij: POSTILLA, Ljubljana, 1578 KB 1566 Krelj, Sebastijan: OTROZHIA BIBLIA, Regensburg, 1566 KPo 1567 Krelj, Sebastijan: POSTILLA SLOVENSKA, Regensburg, 1567 LB 1545 Luther, Martin: Die gantze Heilige Schrifft, Wittenberg, 1545; München, 1974 LH 1566 Luther, Martin: Haußpoſtill I—III, Nürnberg, 1566 MD 1592 Megiser, Hieronymus: DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM, Graz, 1592 MS 1593 Megiser, Hieronymus: SPECIMEN, Frankfurt, 1593 MTh 1603 Megiser, Hieronymus: Theſaurus Polyglottus, Frankfurt, 1603 SA 1559, I Spangenberg, Ioannes: Außlegung der Episteln vnd Euangelien auff alle Sontage vnd fürnembsten Fest durchs gantze Jar [Winterteil], Nürnberg, 1559 SA 1559, II Spangenberg, Ioannes: Außlegung der Epiſtel vnd Euangelien von Oſtern biß auffs Aduent, Nürnberg, 1558 SA 1559, III Spangenberg, Ioannes: Außlegung der Epiſtel vnd Euangelien von den fürnembſten Festen durchs gantze Jar, Nürnberg, 1558 TA 1550 Trubar, Primož: Abecedarium vnd der klein Catechiſmus, Schwäbisch Hall, 1550 TA 1555 Trubar, Primož: ABECEDARIVM, Tübingen, 1555 TA 1566 Trubar, Primož: ABECEDARIVM, OLI TABLIZA, Tübingen, 1566 TAr 1562 Trubar, Primož: ARTICVLI OLI DEILI, TE PRAVE STARE VERE KERSZHANSKE, Tübingen, 1562 TC 1550 Trubar, Primož: Catechiſmus, Schwäbisch Hall, 1550 TC 1555 Trubar, Primož: CATECHISMVS, Tübingen, 1555 TC 1567 Trubar, Primož: TA CELI CATEHISMVS, Tübingen, 1567 TC 1574 Trubar, Primož (ur.): TA CELI CATEHISMVS, Tübingen, 1574 TC 1575 Trubar, Primož: CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA, Tübingen, 1575 TE 1555 Trubar, Primož: TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA, Tübingen, 1555 TfC 1595 Trubar, Felicijan (ur.): TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI, Tübingen, 1595 TfM 1595 Trubar, Felicijan (ur.): LEPE KARSZHANSKE MOLITVE, Tübingen, 1595 TkM 1579 Tulščak, Janž: Kerſzhanske LEIPE MOLITVE, Ljubljana, 1579 TKo 1557 Trubar, Primož: TA SLOVENSKI KOLENDAR, Tübingen, 1557 TL 1561 Trubar, Primož: SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY, Tübingen, 1561 TL 1567 Trubar, Primož: SVETIGA PAVLA LYSTVVI, Tübingen, 1567 TM 1555 Trubar, Primož: ENA MOLITOV TIH KERSzhenikou, Tübingen, 1555 TO 1564 Trubar, Primož: CERKOVNA ORDNINGA, Tübingen, 1564 TP 1567 Trubar, Primož: ENA DVHOVSKA PEISSEN SVBPER TVRKE, Tübingen, 1567 TP 1575 Trubar, Primož: Try Duhouske peiſsni, Tübingen, 1575 TPo 1595 Trubar, Primož: HISHNA POSTILLA, Tübingen, 1595 TPs 1566 Trubar, Primož: Ta Celi Pſalter Dauidou, Tübingen, 1566 TPs 1567 Trubar, Primož (ur.): ENI PSALMI, TA CELI CATEhiſmus, Tübingen, 1567 TPs 1579 Trubar, Primož: TA PERVI PSALM SHNEGA TRIIEMI ISLAGAMI, Tübingen, 1579 TR 1558 Trubar, Primož: EN REGISHTER, Tübingen, 1558 TR 1561 Trubar, Primož: Regiſter vnd ſummariſcher Innhalt, Tübingen, 1561 TT 1557 Trubar, Primož: TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1557 TT 1560 Trubar, Primož: TA DRVGI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1560 TT 1577 Trubar, Primož: NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL, Tübingen, 1577 TT 1581-82 Trubar, Primož: TA CELI NOVI TESTAMENT, Tübingen, 1581–82 TtPre 1588 Trošt, Matija: ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA, Tübingen, 1588 ZK 1595 Znojilšek, Janž: KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra, Tübingen, 1595 11 Literatura (v izboru) Kozma AHAČIČ, 2006: Rekonstruiranje zgodovinskih jezikovnih situacij: metode, problemi in primeri. Jezik in slovstvo 51/3–4. 7–23. Kozma AHAČIČ, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Zbirka Linguistica et philologica 18.) Kozma AHAČIČ, 2008/2009: Skladnja in retorični modeli v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Slavistična revija 56/4, 57/1, Trubarjeva številka. 93–104. Kozma AHAČIČ, 2011: Nekaj vidikov umeščanja slovenščine v evropski jezikovni prostor 16. stoletja. Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 109–122. Kozma AHAČIČ, 2014: Neue Entdeckungen und Erkenntnisse zum slowenischen Protestantismus. Zeitschrift fur Slawistik 59/3. 385–398. Kozma AHAČIČ, 2014a: The history of linguistic thought and language use in 16th century Slovenia, Frankfurt am Main: P. Lang. (Thought, society, culture 1.) Kozma AHAČIČ, 2020: Razvoj slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju v številkah. Slavistična revija 68/1. 3–19. Kozma AHAČIČ, 2020a: Reformacija kot obdobje nastanka slovenskega knjižnega jezika in prikaz nastajajočega jezika v slovarju. Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine; Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja; Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar. Maribor: Univerzitetna založba. 251–262. (Mednarodna knjižna zbirka Zora 135.) Kozma AHAČIČ, 2022: Adam Bohorič, Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj in bohoričica. Novi pogledi na Adama Bohoriča. Ur. Marko Jesenšek. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 83–110. (Razprave, 26.) Kozma AHAČIČ, 2023: Prevajanje v času protestantizma: (1550–1595). Zgodovina slovenskega literarnega prevoda I: pregled zgodovinskega razvoja. Ur. Nike Kocijančič Pokorn, Robert Grošelj, Tamara Mikolič Južnič. Ljubljana: Založba Univerze, Cankarjeva založba. 73–86. Kozma AHAČIČ, Andreja LEGAN RAVNIKAR, Majda MERŠE, Jožica NARAT, France NOVAK, 2011: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Zbirka Slovarji.) Kozma AHAČIČ, Metod ČEPAR, Alenka JELOVŠEK, Andreja LEGAN RAVNIKAR, Majda MERŠE, Jožica NARAT, France NOVAK, 2016: SSKJ16: priročnik za sestavljanje in vpisovanje gesel: različica 2016, 23.12. 2016. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Anton BAJEC, 1950: Besedotvorje slovenskega jezika. I. Izpeljava samostalnikov. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Anton BAJEC, 1952: Besedotvorje slovenskega jezika. II. Izpeljava pridevnikov. III. Zloženke. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Anton BAJEC, 1959: Besedotvorje slovenskega jezika. IV. Predlogi in predpone. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Metod ČEPAR, 2017: Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Zbirka Linguistica et philologica, 35.) Metod ČEPAR, Alenka JELOVŠEK, 2023: Oblikovna variantnost dvojinskih samostalniških končnic v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Slavistična revija 71/4. 485–504. Alenka JELOVŠEK, 2011: Neosebna raba oblike ono v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Slavistična revija 59/4. 415–435. 12 Alenka JELOVŠEK, 2016: »My sva teh svetnikou otroci«: dvojina osebnih zaimkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Slavistična revija 64/2. 95–112. Alenka JELOVŠEK, 2016a: Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovratnih osebnih zaimkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Jezikoslovni zapiski 22/2. 7–29. Alenka JELOVŠEK, 2019: Vpliv tujejezičnih pravopisnih norm na ugotavljanje glasovne podobe besedja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 213–220. (Obdobja 38.) Alenka JELOVŠEK, 2020: Prikaz pisne in glasovne variantnosti iztočnic v SSKJ16. Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine; Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja; Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar. Maribor: Univerzitetna založba. 287–308. (Mednarodna knjižna zbirka Zora 135.) Alenka JELOVŠEK, 2022: Besednovrstnost nedoločnih količinskih izrazov v novejši slovenski leksikografiji. Slavistična revija 70/4. str. 545–56. Alenka JELOVŠEK, 2022a: Osebni zaimki v Bohoričevi slovnici: odraz stanja v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Novi pogledi na Adama Bohoriča. Ur. Marko Jesenšek. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 178–201. Alenka JELOVŠEK in Tomaž ERJAVEC, 2019: A corpus-based study of 16th-century Slovene clitics and clitic-like elements. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 12. 3–19. Alenka JELOVŠEK in Eva TRIVUNOVIĆ, 2023: Slovenski frazeološki ustrezniki v nebiblijskih prevodnih besedilih 16. stoletja. Slavistična revija 71/4. 533–548. Annelies LÄGREID, 1967: Hieronymus Megiser, Slovenisch-deutsch-lateinisches Worterbuch. Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592. Wiesbaden: Otto Harrassowitz. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2007: O konverziji kot postopku knjižne (terminološke) tvorbe pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja. Riječ 13/2. 108–127. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2008: Pridevniške tvorjenke na -ski, -ški, -čki in -cki v Trubarjevih in Dalmatinovih prevodih biblijskih besedil. Slavia Centralis 1/2. 53–66. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2008a: Slovenska krščanska terminologija, Od Brižinskih spomenikov do srede 19. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU. (Lingua Slovenica 4.) Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2008–2009: Besedotvorna podoba slovenske knjižne leksike 16. stoletja s poudarkom na pridevniških tvorjenkah. Slavistična revija 56/4, 57/1, Trubarjeva številka. 69–91. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2014: Problematika germanizmov v zgodovinskem slovarju knjižne slovenščine 16. stoletja. Slovenski jezik na stičišču več kultur. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. 70–84. (Mednarodna knjižna zbirka Zora 102.) Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2015: Iz slovaropisne delavnice: ugotavljanje in strukturiranje pomenov pri večpomenskih leksemih v zgodovinskem slovarju. Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 449–456. (Obdobja 34.) Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2017: K problematiki vpliva stičnega jezika – nemščine na semantične spremembe in stilno vrednost najstarejše slovenske knjižne leksike (16. stoletje). Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 11. 35–53. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2019: Neslovnični kvalifikatorji in kvalifikatorska pojasnila v zgodovinskem slovaropisju. Slavia Centralis 12/1. 158–168. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2019a: Slovnični spol prevzetih samostalnikov v knjižni slovenščini 16. stoletja: od besedilnih virov k slovarju. Slavistična revija 67/2. 263–271. 13 Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2020: Pomenske lastnosti knjižne leksike v zgodovinskem slovarju SSKJ16. Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine; Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja; Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar. Maribor: Univerzitetna založba. 263– 286. (Mednarodna knjižna zbirka Zora 135.) Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2021: Konverzija v slovnici in slovarju: izhodišča za prepoznavanje konverzije v leksikografski praksi. Slavia Centralis 14/2. 177–194. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2022a: Od sodobnega SSKJ do zgodovinskega SSKJ16: kontinuiteta in inovacije v pomenskih opisih polnopomenskih besed. Slavistična revija 70/4. 681–692. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2022: Besedotvorje v Bohoričevi slovnici (1584) primerjalno s tvorjenkami v zgodovinskem Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Novi pogledi na Adama Bohoriča. Ur. Marko Jesenšek. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 135–159. (Razprave, 26.) Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2023: Med termini in determinologiziranimi leksemi v splošnem razlagalnem Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (SSKJ16). Slavistična revija 71/4. 519–531. Martin LUTHER, 1545: Biblia, Das ist die gantze Heilige Schrifft Deudsch auffs new zugericht. Wittenberg. Munchen: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1974. Majda MERŠE, 1990: Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze. Razprave XIII. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za filološke in literarne vede. 163–179. Majda MERŠE, 1995: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja = Aspect and aktionsart in the 16th century Slovene literary language. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede – Dela 44.) Majda MERŠE, 2001: Popolni izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in zamisel slovarske predstavitve besedja. 450-letnica slovenske knjige in slovenski protestantizem. Ljubljana: Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 128–150. Majda MERŠE, 2004: Besednovrstna in druga slovničnaproblematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Jezikoslovni zapiski 10/1 . 7–32. Majda MERŠE, 2008/2009: Oblikoslovje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Slavistična revija 56/4, 57/1, Trubarjeva številka. 47–68. Majda MERŠE, 2009: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Zbirka Linguistica et philologica 23.) Majda MERŠE, 2011: Vloga kazalk v slovenskem zgodovinskem slovaropisju. Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 334–352. (Mednarodna knjižna zbirka Zora 75.) Majda MERŠE, 2013: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: Razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Zbirka Linguistica et philologica 29.) Majda MERŠE, 2015: Kreljeva Postilla slovenska (1567) v odnosu do Spangenbergove prevodne predloge. Stati inu obstati 21/22. 74–97. Majda MERŠE, 2015a: Slovnična obvestilnost slovenskega zgodovinskega slovaropisja. Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 503–510. (Obdobja 34.) Majda MERŠE, 2017: Raba glagola biti sem v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Jezikoslovni zapiski 23/2. 211–227. 14 Majda MERŠE, 2019. Frazni glagoli v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Slavia Centralis 12/1. 142–157. Majda MERŠE, 2020: Bohoričev prispevek slovenskemu slovaropisju. Stati inu obstati: revija za vprašanja protestantizma 16/32. 247–267, 459–463. Majda MERŠE, 2020a: Koncept Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine; Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja; Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar. Maribor: Univerzitetna založba. 236–250. (Mednarodna knjižna zbirka Zora 135.) Majda MERŠE, Kozma AHAČIČ, Andreja LEGAN RAVNIKAR, Jožica NARAT, France NOVAK, Francka PREMK, 2006: Wortschatz der slowenischen Bibelubersetzungen des 16. Jahrhunderts. Matthaus-Evangelium (1555); Paulus, Romerbrief (1560); Paulus-Briefe (1561, 1567); Psalter (1566); Neues Testament (1581–82) ubersetzt von Primož Trubar. Jesus Sirach (1575); Pentateuch (1578); Proverbia (1580) ubersetzt von Jurij Dalmatin. Kommentare. Paderborn – Munchen – Wien – Zurich: Ferdinand Schoningh. 99–325. (Biblia Slavica. Serie IV: Sudslavische Bibeln, Band 3,2.) Majda MERŠE, Franc JAKOPIN, France NOVAK, 1992: Fonološki sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov. Slavistična revija 40/4. 321–340. Majda MERŠE, France NOVAK, Francka PREMK, 2001: Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Poskusni snopič. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Jakob MULLER, 2005: Prekmursko besedje v Registru 1584? Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost. Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. 130–139. Jožica NARAT, 1996: Izrazi za 'učenec' pri slovenskih protestantskih piscih. III. Trubarjev zbornik. Ljubljana: Slovenska matica, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. 263–272. Jožica NARAT, 2007: Življenje besed v Bibliji: od nog do glave. Jezikoslovni zapiski 13/1–2, Merkujev zbornik. 285–296. Jožica NARAT, 2008/2009: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja v luči besedoslovnih raziskav. Slavistična revija 56/4, 57/1, Trubarjeva številka. 105–138. France NOVAK, 1983/84: Stavčna tipologija v Dalmatinovi Gmajn predguvori čez vso sveto Biblio. Jezik in slovstvo XXIX/6. 183–187. France NOVAK, 2004: Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Zbirka Linguistica et philologica 10.) France NOVAK, 2006: Predponi v- in u- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Stati inu obstati 2/3–4. Ljubljana: Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. 138–159. France NOVAK, 2008/2009: Slovarska členjenost besedja glede na besednovrstnost in pomenskost: števnik v 16. stoletju. Slavistična revija 56/4, 57/1, Trubarjeva številka. 139–163. France NOVAK, 2011: Predlog v v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Globinska moč besede. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 126–142. (Mednarodna knjižna zbirka Zora 80.) France NOVAK, Franc JAKOPIN, Majda MERŠE, 1996: Karakteristika besedišča slovenskih protestantov. III. Trubarjev zbornik. Ljubljana: Slovenska matica, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. 293–307. Vatroslav OBLAK, 1894: Protestantske postile v slovenskem prevodu. Letopis Matice Slovenske. 202–219. Martina OROŽEN, 1996: Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika (od Brižinskih spomenikov do Kopitarja). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 15 Martina OROŽEN, 2003: Razvoj slovenske jezikoslovne misli. Maribor: Slavistično društvo Maribor. (Zora 26.) Martina OROŽEN, 2008/2009: Trubarjeva ubeseditev evangelijskih povzetkov v novozaveznih besedilih (sistemski in upovedovalni vidik). Slavistična revija 56/4, 57/1, Trubarjeva številka. 319– 337. Martina OROŽEN, 2010: Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika: od sistema k besedilu. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna zbirka Zora 74.) Marijan PEKLAJ, 1984: Sveto pismo, izročilo in Cerkev v predgovorih Jurija Dalmatina v Bibliji 1584. Inavguralna disertacija. Ljubljana. Maks PLETERŠNIK, 1894–1895: Slovensko-nemški slovar. I: A–O (1894), II : P–Ž (1895). Ljubljana: Knezoškofijstvo. Breda POGORELEC, 1972: Trubarjev stavek. VIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 305–321. Breda POGORELEC, 2011: Zgodovina slovenskega knjižnega jezika: Jezikoslovni sp isi I. Ur. Kozma Ahačič. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Zbirka Lingua Slovenica. Fontes 1) Francka PREMK, 1992: Korenine slovenskih psalmov. Ljubljana: Trubarjevo društvo. Breda POGORELEC, 2006: Vseslovanska besedica sam pri slovenskih protestantskih piscih in v luči primerjav. Riječ 12/2. 69–78. Breda POGORELEC, 2008–2009. Vloga izvirnika pri pomenoslovnih vprašanjih v svetopisemskem gradivu za slovar slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Slavistična revija 56/4, 57/1, Trubarjeva številka. 339–354. Valentin PUTANEC, 1979: Mali diferencijalni hrvatsko-slovenski rječnici iz 1578., 1584. i 1592. Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga 376. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. 159–215. Jože RAJHMAN, 1977: Prva slovenska knjiga v luči teoloških, literarno-zgodovinskih, jezikovnih in zgodovinskih raziskav. Ljubljana: Partizanska knjiga. Jože RAJHMAN, 1986: Trubarjeva Ena dolga predguvor. Ljubljana: Cankarjeva založba. Fran RAMOVŠ, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika, II. Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. Fran RAMOVŠ, 1936: Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana: Akademska založba. Fran RAMOVŠ, 1952: Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana: DZS za Univerzitetno študijsko komisijo. Fran RAMOVŠ, 1971: Zbrano delo. Prva knjiga. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede – Dela 23/i, Inštitut za slovenski jezik – Dela 11/i.) Fran RAMOVŠ, 1997: Zbrano delo. Druga knjiga. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede – Dela 23/ii.) Jakob RIGLER, 1968: Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede – Dela 22, Inštitut za slovenski jezik – Dela 10.) Jakob RIGLER, 2001: Zbrani spisi 1. Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 16 Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, 1880–1976. Knjige I–XXIII. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika, 1984–2020. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti i Zavod za jezik IFF – Zagreb (1984–1989), Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti i Zavod za hrvatski jezik HFI – Zagreb (1991–1995), Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti i Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje (1999–2020). Marko SNOJ, 2003: Slovenski etimološki slovar. Druga, pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Modrijan. SP 2001 = Slovenski pravopis, 2001. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. SSKJ I–V = Slovar slovenskega knjižnega jezika I (A–H, 1970), II (I–Na, 1975), III (Ne–Pren, 1979), IV (Preo–Š, 1985), V (T–Ž, 1991). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Državna založba Slovenije. Jože STABEJ, 1977: Hieronymus Megiser, Slovenskolatinsko-nemški slovar. Hieronimus Megiser. Thesaurus polyglottus. Iz njega je slovensko besedje z latinskimi in nemškimi pomeni za Slovensko-latinsko-nemški slovar izpisal in uredil Jože Stabej. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede – Dela 32.) Jože STABEJ, 1997: Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec – Gregor Vorenc, Dictionarium latino-carniolicum (1680–1710). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Hildegard STRIEDTER-TEMPS, 1963: Deutsche Lehnworter im Slovenischen. Wien: Im Kommision bei Otto Harrasowitz. Sveto pismo stare in nove zaveze, 1996. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. P. Stanislav ŠKRABEC, 1994–1998: Jezikoslovna dela 1–4 (1: 1994, 2: 1994, 3: 1995, 4: 1998). Ur. J. Toporišič. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica. France TOMŠIČ, 1939: Refleksivni glagoli v slovenščini. Slovenski jezik II. 155–169. Jože TOPORIŠIČ, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Jože TOPORIŠIČ, 2000: Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja. Eva TRIVUNOVIĆ, 2019: Diahrono raziskovanje biblijskih in izbiblijskih frazemov. Jezikoslovni zapiski 25/2. 47–61. Eva TRIVUNOVIĆ, 2020: Variante in modifikacije (iz)biblijskih frazemov. Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. 158–166. Eva TRIVUNOVIĆ, 2020a: Tipi stalnih besednih zvez v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine; Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja; Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar. Maribor: Univerzitetna založba. 323– 335. (Mednarodna knjižna zbirka Zora 135.) Eva TRIVUNOVIĆ, 2021: Stalnost, variantnost in modificirana raba frazemov v slovenskem jeziku in slovarjih. Slovenščina 2.0 9/2. 71–99. Eva TRIVUNOVIĆ, 2022: Primerjava izvora in razvoja frazemov ločiti ljuljko od pšenice in ločiti zrnje od plev ter njunih variant slovenskem knjižnem jeziku. Jezikoslovni zapiski 28/2. 33–51. Mitja TROJAR, 2023: Prepoznavanje terminov in determinologizirane leksike v izbranih starejših slovenskih slovarjih. Slavistična revija 71/4. 505–518. 17 Ada VIDOVIČ-MUHA, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. 2. razširjena in dopolnjena izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ada VIDOVIČ-MUHA, 2013: Slovensko leksikalno pomenoslovje. 2., dopolnjena izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ada VIDOVIČ-MUHA, 2019: Iz zgodovine slovenskega besedotvorja. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Fran WIESTHALER, 1993–2007: Latinsko-slovenski slovar. 1 (1993): A–Col, 2 (1995): Coll–Ex, 3 (1999): F–K, 4 (2002): L–Perf, 5 (2005): Perg–Sic, 6 (2007): Sid–Z. Ljubljana: Založba Kres. Jonatan VINKLER, Igor GRDINA (ur. zbirke), 2002–2018: Zbrana dela Primoža Trubarja I–XIV. Ljubljana: Rokus in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar (I–V); Ljubljana: Pedagoški inštitut (VI–XIV). Andreja ŽELE, 2004: Povedkovnik v slovenščini. Jezikoslovni zapiski 10/1. 33–42. Andreja ŽELE, 2008: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Zbirka Slovarji.) Okrajšave – nedoločljivo, neugotovljivo gl. glej 1. os. prva oseba glag. glagol 2. os. druga oseba glav. glavni 3. os. tretja oseba gr. grščina, grško A. J. Alenka Jelovšek hebr. hebrejščina, hebrejsko A. L. R. Andreja Legan Ravnikar hrv. hrvaščina, hrvaško arab. arabščina, arabsko im. imenovalnik aram. aramejščina, aramejsko iron. ironično bav. bavarščina, bavarsko it. italijanščina, italijansko bibl. biblijsko itd. in tako dalje bot. botanično J. N. Jožica Narat brezoseb. brezosebkovna raba jezikosl. jezikoslovno čl. členek K. A. Kozma Ahačič daj. dajalnik kak. kakovostni del. deležnik katol. katoliško del. na -l deležnik na -l kaz. kazalni dol. obl. določna oblika količ. količinski dov. dovršni, dovršnik kor. koroško dv. dvojina lat. latinščina, latinsko ed. ednina ločil. ločilni ekspr. ekspresivno m/m. moški spol elipt. eliptično M. Č. Metod Čepar E. T. Eva Trivunović M. M. Majda Merše evfem. evfemistično M. T. Mitja Trojar F. N. France Novak madž. madžarščina, madžarsko F. P. Francka Premk medm. medmet 18 mer. merni srlat. srednjeveška latinščina, mest. mestnik srednjeveško latinsko mn. množina srvn. srednja visoka nemščina, mnog. mnogostni srednjevisokonemško nač. načinovni stvn. stara visoka nemščina, starovisokonemško nedol. nedoločni, nedoločnik nedol. obl. nedoločna oblika štev. števnik nedov. nedovršni, nedovršnik tož. tožilnik nem. nemščina, nemško tur. turščina, turško nepregib. nepregibno vel. velelnik nepreh. neprehodni ver. versko neskl. nesklonljivi, nesklonljivo vez. veznik nvn. nova visoka nemščina, vpraš. vprašalni novovisokonemško vrst. vrstni or. orodnik vrstil. vrstilni os. oseba zaim. zaimek oseb. osebni ž/ž. ženski spol ozir. oziralni pesn. pesniško poljubn. poljubnostni pooseb. poosebljeno posam. posamostaljena pridevniška beseda povdk. povedkovnik predl. predlog preh. prehodni preg. pregovor pren. preneseno pret. preteklik presež. presežnik prid. pridevnik prim. primerjaj primrk. primernik prisl. prislov prostor. prostorski protest. protestantsko protest. o katol. protestanti/protestantsko o katoliškem rod. rodilnik romun. romunščina, romunsko s/s. srednji spol sam. samostalnik sed. sedanjik slabš. slabšalno 19 Znaki * negotova rekonstrukcija, oznaka ⓜ mala začetnica ° različica iztočnice na podlagi zapisa Ⓥⓜ prevladuje velika začetnica [ ] rekonstrukcija mesta naglasa ⓜⓋ prevladuje mala začetnica [?] negotova rekonstrukcija mesta naglasa ⓪ podatek o rabi velike in P število pojavitev iztočnice male začetnice je nepoveden K število knjig s pojavitvijo iztočnice // podpomen | ločevalnik spremenljivih delov / pomenski odtenek pri oblikoslovnem zaglavju || znak za prelom vrstice → regularno nadaljevanje paradigme < > oklepaj, ki vsebuje besedilo opombe / različica [ ] oklepaj, ki vsebuje \ besednoredna različica redaktorjevo pojasnilo ali poseg pri glagolskih kalkih .. izpust ◩ prekrivna oblika ♦ – terminološko gnezdo prve stopnje ⊘ brezpredložna raba ♦ – – terminološko gnezdo druge stopnje [!] nepričakovana oblika, ● – frazeološko gnezdo prve stopnje potencialna napaka ● – – frazeološko gnezdo druge stopnje ▮ ▮ pisava narazen ℰ razdelek z etimološko kazalko ▮▮ pisava skupaj ≅ število primerov je izenačeno ◀ ▶ prevladuje pisava narazen ↘ opozorilo na skupni pojavitveni ▶◀ prevladuje pisava skupaj sklop ali skupno oblikoslovno zaglavje ▮=▮ pisava skupaj in pisava ↗ skupni pojavitveni sklop ali narazen sta izenačeni skupno oblikoslovno zaglavje ▯▯ podatek glede pisave skupaj in narazen je nepoveden Ⓥ velika začetnica V Ljubljani, januarja 2024 20 Slovar adin gl. edin2 anajststo gl. enajststo e1 črka; P 21, K 9 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, BH 1584, DC 1585) – e; ⓪ 1. peta črka abecede; e: A B C D E F G H I K L M N O P Q R S T V X Y Z TA 1550, 5, podobno tudi DC 1585 / Dobru D d David Eſti E e Elias. Fèrt F f Fabian BH 1584, 26 / v kazalu ali seznamu E. Ecceboli, Neobſtoiezhi kerſzheniki, kir ſo ſdai Luterski, ſdai Papeshniki. 334.335.336. TC 1575, 496 označuje začetek kazala besed na črko E 2. šesta črka azbuke; e: a b v g d e sh s s ij i k l m n o p r ſ t u h o f c zh ſh ſch è é ia ie iu KB 1566, A2 [M. Č.] e2 glas; P 8, K 6 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, BH 1584, DC 1585) – e; ⓪ samoglasnik, ki ga zaznamuje črka e; e: in lingva Carnoliana tres ordines verborum conſtituuntur: videlicet, iuxta vocales, a, e, i, characteriſticas in ultima ſyllaba BH 1584, 98; Shtimovci. a e i o u DC 1585, A2a, podobno tudi TA 1550 [M. Č.] e3 končnica; P 8, K 1 (BH 1584) – e; ⓪ oblikotvorni morfem, ki ga izraža samoglasnik e; ...e: Terminatione. Quia foeminina ſunt ea, que in nominativo ſingulari deſinunt in, A, et in plurali in, E, ut: Mati, Mater. Matere, id est. Matres. Neutra vel in, E, vel in, V, in ſingulari Nominativo BH 1584, 43 [M. Č.] é1 črka; P 2, K 2 (KB 1566, KPo 1567) – é; ⓪ trideseta črka Kreljeve azbuke, prilagojene slovenščini; jat: LITERAE LATINAE VTCVNQVE slauicas exprimentes. a b v g d e sh s s i ij k l m n o p r ſ t ȗ h ô f c zh ſh ch è é ia ie iu KPo 1567, Ib, podobno tudi KB 1566 [M. Č.] é2 glas; P 2, K 2 (KB 1566, BH 1584) – é; ⓪ dolgi samoglasnik, ki ga zaznamuje črka é: VOCALES. a e ij o u o è é ia ie iu KB 1566, A2b; Vocales ſunt quinquae a e i o u, et, ſi libet, y. Hae ſunt vel breves, motatae ſic: à è ì ò ù, vel longae, hoc modo ſignatae á é í ó ú BH 1584, 29 [M. Č.] è1 črka; P 2, K 2 (KB 1566, KPo 1567) – è; ⓪ polglasnik kot devetindvajseta črka Kreljeve azbuke, prilagojene slovenščini: LITERAE LATINAE VTCVNQVE slauicas exprimentes. a b v g d e sh s s i ij k l m n o p r ſ t ȗ h ô f c zh ſh ch è é ia ie iu KPo 1567, Ib, podobno tudi KB 1566 [M. Č.] 22 è2 glas; P 2, K 2 (KB 1566, BH 1584) – è; ⓪ kratki samoglasnik, ki ga zaznamuje črka è: VOCALES. a e ij o u o è é ia ie iu KB 1566, A2b; Vocales ſunt quinquae a e i o u, et, ſi libet, y. Hae ſunt vel breves, motatae ſic: à è ì ò ù, vel longae, hoc modo ſignatae á é í ó ú BH 1584, 29 [M. Č.] eben -a sam. m ['e:ben]; P 1, K 1 (DB 1584) – ed. im.: eben; ⓪ tropsko drevo, ki daje dragocen trd, temen les; ebenovec: Hiramove barke .. ſo tudi ſilnu veliku aEbenoviga leſſa inu shlahtniga kamenja pèrpelale DB 1584, I,190b ℰ iz gr. prek nem., prim. srvn. ëben (der Ebenbaum) [A. L. R.] ebenov (ebenov, hebenov) -a -o prid. ['e:benov]; P 7, K 1 (DB 1584) – m. ed. im.: ebeno v; – rod.: e/he | benoviga; – tož.: ebenov / hebenoviga; Ⓥ ki se nanaša na eben↗; ebenov: v zvezi ebenov les Ty od Dedana ſo tvoji kupzi bily .. ty ſo tebi Eleffantove koſty inu Ebenou lejs predavali DB 1584, II,73a ebenovino; Inu Krajl je puſtil is Ebenoviga liſſa Stebre ſturiti v'Hiſhi tiga GOSPVDA DB 1584, I,190b; Inu poſhli meni Cedroviga, Ieloviga inu Hebenoviga Leſsá, is Libana. Sakaj jeſt vém, de tvoji Hlapzi vmejo lejs ſekati na Libani DB 1584, I,234b ℰ gl. eben [A. L. R.] ebig prisl. ['e:big]; P 1, K 1 (MTh 1603) – ebig; ⓪ izraža, da obstaja kako dejanje, stanje brez začetka in brez konca; večno, vekomaj: Perpetuò. Germ. immerdar/ on anderlaß/ allzeit/ ewiglich. Sclau. vezhnu. Carinth. ebig MTh 1603, II,247 ℰ iz nem., prim. ewig [A. L. R.] ebiscop gl. episkop eccebol -a sam. m [ecce'bo:l -a[?]]; P 1, K 1 (TC 1575) – mn. im.: ecceboli; ⓪ slabš. kdor spreminja svoja verska prepričanja glede na okoliščine (po poznoantičnem Eccebolu, ki je bil pod krščanskimi cesarji vnet kristjan, pod poganskim pa je odpadel od vere): Ecceboli, Neobſtoiezhi kerſzheniki, kir ſo ſdai Luterski, ſdai Papeshniki TC 1575, 496 [A. J.] edanajst gl. enajst1 edenaest gl. enajst2 edenajst gl. enajst2 edeni gl. edin prid. 23 edenirojeni gl. edinirojeni2 edin1 (jedin) -ega posam. [e'di:n]; P 1, K 1 (DB 1584) – m. ed. im.: jedin; ⓜ vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posamezni: Sakaj od pulnozhi pride en bdim, inu nebo oben *jedin vnjegovih Shotoreh DB 1584, II,6b nihče ne bo ostal v taborišču, napadli bodo z vsemi možmi Prim. edin2 [A. J.] edin2 (edin, jedin, adin, eden) -a -o prid. [e'di:n -a -o]; P približno 500, K 28 (TE 1555, TT 1557, TL 1561, *P 1563, TPs 1566, KB 1566, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603) – nedol. obl. m. ed. im.: e/je | d | i/y | n; – rod.: ed | in/n[!] (KPo 1567, CLXXIb) | ig | a/à (DB 1584, I,cVa); – daj.: edin | imu/emu (Juričič); – tož.: e/ j e/é | d | in/n[!] (DB 1584, III,26a) | iga/ø/ega (Juričič)/a[!] (DC 1579, 52); – mest.: edin | im/imu (DB 1584, I,aVIa); – or.: edinim; – mn. im.: e/je | d | i/y | ni; – tož.: edine; – ž. ed. im.: e/ j e | d | i/y | na; – rod.: e/ j e | dine; – daj.: edini; →; – mn. im.: edine; – tož.: edine; – s. ed. im.: e/ j e | din | u/o (Juričič); – rod.: edin | iga/ega (Juričič); – daj.: edinimu; – tož.: edin | u/iga (TkM 1579, 55a); – mest.: edinim; – or.: edinim; – mn. im.: edina; – dol. obl. m. ed. im.: e/ j e/a (*P 1563, 205) | d | i/e | ni; – tož.: e/ j e | dini; ⓜⓋ SlovarSki Sklop Miſer. Germ. elend/ armutselig/ onglückhafftig. Sclav. reven, nebore, terpeſh, terpezhliv. Carinth. jedin MTh 1603, II,69 1. ki obstaja v samo enem primerku; edini: Ti ſi leta ſveti Sacrament h'troſhtu vbogim reshalenim Greſhnikom gori poſtavil, inu kakòr tvoj edini Teſtament inu ſhafft sa ſabo sapuſtil DM 1584, XCVIII / Sakai ſe ie plakala leta Vdoua? .. Da ie bil vmarl nie edini Syn. Kadar bi ona vezh Synou imela, tako bi guishno neimela takoue britkoſti: Ali letu ie vshe vas nie Trosht prozh JPo 1578, II,163a; Satu ſe jeſt boim, de bi meni kej tudi taku neſhlu, inu de bi moji Stariſhi od shaloſti nevmèrli, ker ſim jeſt en edin Syn DB 1584, II,150a; KAdar je vshe Iephta bil priſhal v'Mizpo k'ſvoji hiſhi: Pole, tu je njegova Hzhy vunkaj ſhla pruti njemu, s'Bobni inu s'Rajanjem, inu ona je bila enu edinu Déte, inu on nej ſicer obeniga Synu ni Hzher imèl DB 1584, I,140a edinka; ony bodo mene gledali, kateriga ſo úni resbodli: Inu bodo po nym klagovali, kakòr ſe po enim edinim diteti klaguje, inu bodo po nym shalovali, kakòr ſe po enim pèrvorojenim diteti shaluje DB 1584, II,129a edincu; ti [Bog] ſi ſe vſmilil zhes lete dvoje edine otroke [Tobijo in Saro] DB 1584, II,151a dveh edincev / GOſpud kriſt edin boshy ſin, Ozhe vti vezhnoſti :/: Is ſerza niega ſraſal *P 1563, 70; Goſpod Bog Ozha nebeſki ſvoiga edniga[! ] Sinka nei ſhonal, tàmuzh ga dal, da ie mogal tako veliko pokuro sa naſ obſtati inu pretèrpeti KPo 1567, CLXXIb; Tebe tu ſvetu Kerſzhanſtvu, Sposna po vſim vlnim Svetu. || Boga Ozha vſigamogozhiga, Synu tvoiga praviga edina[! ] DC 1579, 52 / mi veimo, de ta Malik nishter nei na ſueitu, inu de obeniga drugiga Boga nei, ſamuzh ta Edini TL 1561, 39a; POſluſhaj Israel, GOSPVD naſh Bug je en edyn Bug DB 1584, I,104b; 24 Bug je *edin <*en ſam> DB 1584, III,103a; ti ſi ta edini ſami vſiga mogozhi Bug, kateriga my zhaſtimo inu molimo, v'treh Perſonah, inu v'enim ſamim edinim Bogaſtvi DM 1584, XXII-XXIII / leta tvoi Sin Chriſtuſ ie ta edini ſrednik, ſhudnik inu Isvelizhar, inu niega Evangelion ta edina ſama Riſnica inn[!] muzh Boshia KPo 1567, XLIIIIb; RAVnu kakor ie ſam nash GOSPVD inu edeni Jsuelizhar Jesus Criſtus, praui Bug inu zhlouik, skusi ſuoie saſlusheine, britku Terplene inu ſmert, popolnoma sa vſe nashe Grehe sadoſti ſturil DPa 1576, ()6a; imamo na ſamiga Boga klizati, inu njega ſamiga moliti, v'tém ſamim imeni naſhiga edinigà Srejdnika, Beſſednika inu Isvelizharja, Iesuſa Criſtuſa DB 1584, I,cVa; ſturi letu vſe ſkusi Iesuſa Criſtuſa, tvojga lubiga Synu, naſhiga édiniga Gospvda inu isvelizharja, kir s'tabo shive inu regira, v'edinoſti S. Duha DM 1584, CLXI / Edni pak menio, da ie [zakrament evharistije] ktemu poſtaulien, da bi imeli Farij shnym Mashouat, To ie Telo inu Kry Chriſtufouo sa shiue inu mertue Bogu ofrouati. Kakor da bi ne bil Chriſtus popolnoma ſuoym edinim Ofrom vſe Grehe platil, inu vſe Greshnike odreshil JPo 1578, I,111b enkratnim, ki ga ni treba ponavljati; ſkusi tu ſe veliku vezh ta edini ſami pravi S. Smyrouni offer naſhiga Gospvda Iesuſa Criſtuſa, kateri je on enkrat na Krishi sa nas dopèrneſſel, na tu nar vishe k'nezhaſti ſtury DB 1584, I,cIIa / Adini pot inu ſtaſa, Ieſus pomuzh skaſi ſada *P 1563, 205; Euangelium ie ſam inu edini Kliuzh Dauidou, ker odperye inu saperye JPo 1578, III,54b; tuoia beſſeda nasha edyna vaga inu mera bo, po kateri my vſe Vukuue ſodimo TkM 1579, 14b; Ah moj Syn, Sakaj ſmo my tebe puſtili vandrati, naſhe edinu veſſelje, naſh edin troſht v'naſhi ſtaroſti, naſhe ſerce inu naſha Erbſzhina DB 1584, II,151b; De je taku od sazhetka Svitá notèr ſpet do konza Svitá, vſelej le en ſam edini pravi pot v'Nebeſſa, slaſti ta Vera naſhiga Gospvda Iesuſa Criſtuſa DB 1584, I,bIa; Ali letu je v'moji veliki britkuſti moj edin troſht inu ohlajenje, de ſi ti na krishi tvojo reſhno kry sa me prelil DM 1584, XC / Sakaj v'njej [modrosti] je ta duh, kateri je saſtopen, ſvet, edin, mnog, rasumen, hiter, sgovorn, zhiſt, ſvital, pohleven, priasniu, oſter DB 1584, II,142a enkraten, edinstven; Bug je pak edin, tu je, on néma ſvoje glihe DB 1584, III,103a 1.1 izraža število 1; en: Kai ſo ty drugi Angeli ſturili? So ſe htimu edinimu Angelu [ki je oznanil Jezusovo rojstvo pastirjem] per drushili, inu ſe ie sdai[ci] ena Voiska Nebeskih Angelou vkup sbrala JPo 1578, I,25a; De bi ſe pak tu zhlovezhtvu poſhtenu, inu kakòr ſe ſpodobi, od tiga ediniga zhloveka, Adama krij, po vſem Svejtu gmeralu, prizhuje letu S. Piſmu, de je ſam Gospvd Bug s'enim suſſebnim ſvejtom, ta S. Sakon gori poſtavil DB 1584, I,cVb; h'kakovi veliki ſhkodi takou edin greih urſah da, na Duſhi, teleſsi inu blagej, nej potréba letukaje osnaniti TPo 1595, III,109 / ekspr. Maria pak tuoia Seſtra le edno ſamo delo dela: Moio Beſedo poſlusha, inu ſtem ſamem edinim delom ona meni veksho ſlushbo dela inu zhaſt naklada, kakor ti [Marta] sueliko tuoimi deli JPo 1578, III,76b; Abraham je bil le en *ſam Mosh, inu je poſſedil leto deshelo: nas je pak veliku, satu my ſpodobniſhi to deshelo poſſedemo <*edin> DB 1584, II,76a; ti inu vſi zhloveki, ja vſe Stvari ſo preslabe, de bi one en ſam edin greih mogle neſti, Ti bi moral pod nym konez vseti TPo 1595, I,223; v'tem isvunaj sakona lebnu, Bug ni na lubesni ni na ſhaloſti dopadainja nejma, kir je vſaj taiſta na ſama ſebi ena ſlamnata ali merſla lubesan, katera vſako uro od ene ſame edine beſsedize, kadar le enu tu drugu gardu pogleda, ſe resbye inu reſdere TPo 1595, III,184 / z nikalnico, ekspr. my pak neimamo edniga edinega Sarnza kshetui nikſianiu JPo 1578, 25 II,159a niti enega / ekspr. Tedaj je padèl GOSPODNI ſtrah na ta folk, de ſo vunkaj ſhli, raunu kakòr en edin Mosh DB 1584, I,155a vsi skupaj; Koku ſmejſh ti nam prerokovati, de bi Bug ſvoj Israelſki folk branil? Kadar my pak nje pobyemo, kakòr eniga ediniga zhloveka, taku boſh ti vidil, de nej obeniga drusiga Boga, kakòr je le NebukadNezar DB 1584, II,134a 1.2 ekspr. poudarja omejenost na navedeno: Sakai mene imenuies dober? Niſzhe nei dober, ſamuzh ta iedini Bug TE 1555, H3a; Vſi Liudye ſo pregreshili, Syn Boshy pak ie le ſam to Iagnie pres madesha, kateri nikoli nei obeniga griha ſtoril, sato ie ta iſti le ſam pryetan Bogu Ozhetu nebeskimu, inn[!] niegoua edina prauiza ſama pred Bogom valia, Ta iſta obilno Vago ima JPo 1578, II,87a; ta cejli ali vus Svejt je sa to edino beſsedo ſhal, katera letukaj ſtoji: jeſt imam dobru dopadenje. To je en vſakateri yſkal, inu bi njo rad bil vejdil TPo 1595, III,150 2. ki je sam, brez podpore drugih; osamljen, zapuščen: bodi [Bog] meni [vdovi] miloſtiu, sakai ieſt ſem edina inu reuna TkM 1579, 110a; Dai tudi tuoio gnado, de vſe edine Vduue, kvſakimu zhaſſu, nih vupaine na te shiuiga Boga, nih Ozheta inu Goſpuda, vſei nih nadlugi inu shtentainu poſtauio TkM 1579, 90a; Odtmi mojo Duſho od mezha, Mojo cſamizo od Pſou DB 1584, I,285a; Ti pak porezheſh v'tvoim ſerci: Gdu je meni lete rodil? Ieſt ſim neporodna, inu jedina, pregnana inu odpahnena .. Ieſt ſim bila edina puſzhena, kej ſo tedaj lety bily? DB 1584, II,20a; Osri ſe na me, inu bodi meni miloſtiu: Sakaj jeſt ſim jedin inu reven. Pogledaj na mojo nujo inu revo DM 1584, CLIIII 2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok: Letu je pak ena prava Vduva, katera je ajedina, katera ſvoje vupanje na Buga ſtavi, inu oſtane v'molitvah inu proſhnjah, dan inu nuzh DB 1584, III,115b / Sakonſki Stan .. je .. en Boshji Stan, od Buga inu od njegove beſséde ſtvarjen inu sapovédan, Kateriga nikuli vezh oben Menih ni Far, mimu ſvojga ediniga lebna ne bode mogel h'valiti .. timu pruti ta meniſhki ali edin leben, je narpoprej od nekaterih Kezarjeu, de bi ony ſebi en ſhain suſsebne ſvetuſti s'tem ſturili, inu je potle od tiga Papeſha .. poterjen, inu sa en duhouni leben hvalen TPo 1595, III,182-183 samskega življenja, celibata 2.2 v katerem ni (več) ljudi; prazen, zapuščen: SAkaj tu tèrdnu Méſtu mora jedinu biti, te lépe Hiſhe odpahnene inu sapuſzhene biti, kakòr ena puſzhava, de ſe Telleta tamkaj paſſeo DB 1584, II,10b / Pole, ta nuzh bodi jedina, inu nebodi obeniga vukanja v'njej DB 1584, I,260a[=267a] ponoči se ne bo slišalo človeških glasov / Sakaj Palazhi bódo sapuſzheni, inu ta mnoshiza v'Méſti bo jedina DB 1584, II,13a mesto, ki je nekoč imelo veliko prebivalcev, bo prazno; po tuji prevodni predlogi Denn die Pallast werden verlassen sein/ vnd die menge in der Stad einsam sein LB 1545, 1217 3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; enoten: smyri ta Serza vſeih Vernih, de vtebi ene glih misli, inu edyni mei ſebo bodeio, po Iesuſu Criſtuſu vpraui edini Veri. Obdershi nas per prauim saſtopu tiga ſuetiga Piſma, de my vſi kmalu le enu gouorieine imamo, veni misli, inu veni manungi edyni oſtanemo, Inu de tudi fliſsig bodemo dershati to edinoſt vtim Duhei TkM 1579, 59a; Inu hozhem le en edin folk is nyh ſturiti, v'desheli, na Israelſkih Gorrah, inu ony imajo vſi red eniga Krajla iméti, inu némajo vezh dva folka biti, ni v'dvoja Krajleſtva resdileni biti DB 1584, II,78a; my letukaje na teh Fariseih inu vPiſmi vuzhenih vidimo, kateri raunu sa letiga urſaha volo, od te nar vekſhe Sapuvidi vPoſtavi vpraſhajo, de ony od tiga mej ſabo ſami nejſo edini, inu vſi ene maininge, temuzh eden tu, ta drugi unu sa tu bulſhe dershy TPo 1595, II,244 26 3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; složen: pegerujeſh li ti en myren, priasniu, edin Sakon s'tvojem druſhetom imejti, taku ſe vuzhi, de ti Boga satu proſsiſh, de bi on ſkusi svojga Svetiga Duha vaju ſerza hotel regirati TPo 1595, III,189 4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto: Leta Bramba, inu letu klyzaine na tiga ediniga inu vezhniga Bogaſtua, bodi danas inu vſak zhas mei meno inu vſemi moimi Sourashniki .. ti ſtui meni poleg, ti viſſoku hualena Troijza TkM 1579, 55a-55b; EN pravi Bug v'treh Perſonah, v'enim edinim Boshjim inu vezhnim bitju, Bug Ozha, Syn, inu S. Duh DM 1584, XXV; ta Ozha inu ta Syn sa tiga ſtanu volo, aku ſo lih dvej reslozhene Perſone, morajo enu edinu bitje ali ſtan biti TPo 1595, III,100; je on [Kristus] obuje, pravi Bug inu pravi zhlovik veni edini perſoni TPo 1595, III,69; Inu najſi je on Bug inu Zhlovik, taku on vſaj nej dva, temuzh en Criſtus .. Ia, on je eden, nikar de bi te dvej nature bile vkup smeſhane: Temuzh satu, ker je on ena ſama edina Perſona TfC 1595, XXXV; ♦ – ver. edin Bog / edino bogastvo Oče, Sin in Sveti duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog; troedini Bog: HValen bodi Bug Ozha, skusi Iesuſa Criſtuſa, vſuetim Duhu, en edyn vezhni Bug TkM 1579, 66b; Kakòr ſe tudi povſod ima od S. Troyce v'tém edinim Bogaſtvi saſtopiti, ker kuli S. Piſmu od Buga, kakòr de de[!] bi dva GOSPVDA bila, govory, ker vſaj néſta dva GOSPVDA, temuzh le en GOSPVD: raunu kakòr néſo dva Boguva, temuzh le en ſam Bug. Obtu ſe ima takovu govorjenje od perſon v'Bogaſtvi inu nikar od vezh Bogou saſtopiti, ker ta edini Bug od ſebe govory, kakòr de bi nyh vezh bilu DB 1584, I,aIIIa; Letu je pak ta prava Karſzhanſka vera, De my eniga ediniga Boga v'treh Perſonah, inu try Perſone v'enim edinim Bogaſtvi zhaſtimo .. Ozha pak inu Syn inu ſveti Duh, je en edin Bug: enak v'zhaſti, enak u'vezhnim velizhaſtvi DC 1584, XXIII; Hvala Bogu Ozhu, Synu, vſelej ſhe Duhu ſvetimu, Timu Bogu edinimu, v'Cerqvi pujmo zhaſt veſſelu TfC 1595, CCCXLIIII; So li tu trye Boguvi? .. Ne. On je le en ſam Bug, v'enim neresdilenim Boshjim Bitju, ali try reslozhene Perſhone. Sprizhaj mi is Piſma, de je le en ſam edini Bug v'enim neresdilenim Boshjim bitju? ZK 1595, 81 5. ki je brez moči, onemogel; slaboten, izčrpan: Kateri ſo od lakote inu kumra jedini béshali v'puſzhave, ker ſo vnuvizh obushali, inu reuni poſtali DB 1584, I,274b; De te, katera ima ſedem otruk, ima edina biti, inu is ſerza vsdihati DB 1584, II,34b; po tuji prevodni predlogi infirmata est quae peperit septem Vlg, Jer 15,9 5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; zaskrbljen, potrt: ſo ty viſhi k'meni ſtopili, inu ſo djali: Israelſki folk, inu Farji inu Leviti .. ſo téhiſtih Hzhere ſebi vseli inu ſvoim ſynom, inu tu ſvetu Séme gmajn ſturili, ſtemi folki po deshelah .. Kadar ſim jeſt letu bil vſliſhal, ſim moj gvant inu mojo Suknjo reſtèrgal, inu ſim laſſy is moje Glave inu mojo brado tesal, inu ſim ſedil jedin. Inu k'meni ſo ſe vkup sbrali vſi, kateri ſo ſe GOSPVDA, Israelſkiga Boga, beſſede, bali, sa volo te velike pregréhe, inu jeſt ſim ſedil jedin do Vezherniga offra DB 1584, I,254b Prim. edin1 Prim. edini [A. J.] edini (edini, jedini) -ega posam. [e'di:ni -ega]; P 24, K 4 (JPo 1578, DPr 1580, DB 1584, TPo 1595) 27 – m. ed. im.: edini; – rod.: ediniga◩; – daj.: edinimu◩; – ž. ed. im.: jedina◩; – rod.: edine◩; – tož.: jedino◩; – s. ed. im.: e/ j e | din | o (Juričič)◩/u◩; – rod.: edin | ega (Juričič)◩/iga◩; – mest.: edinem (Juričič)◩; ⓜⓋ 1. kdor obstaja v samo enem primerku; edini: S. Duh vſe te kashtiga, kateri neueruio da ſam iaſt ta edini, ker ſam prauizhnoſt priprauliam inu me sa prauiga Isuelizharya ne hote ſposnati ni darshati JPo 1578, II,47-47b / ieſt ſem bil moiga Ozheta Syn, zartan inu en edini pred moio Materio DPr 1580, 6b kot edinec / bibl. Inu taku vy pravite: Sakaj tu? Satu ker je GOSPVD mej tabo, inu mej to Sheno tvoje mladuſti, prizhoval, katero ti ferrahtaſh, ker je ona vſaj tvoje drushe, inu Shena tvoje Savese. Taku nej ta cedini ſturil, inu je vſaj bil eniga velikiga Duha. Kaj je pak taiſti edini ſturil? On je yſkal tu Séme od Buga (oblublenu.) DB 1584, II,131a / bibl. Bug je edin. Tiga ediniga pak nej oben Srejdnik DB 1584, I,273a 1.1 kar obstaja v samo enem primerku; edino: Sato ie poſlushanie S. Euangelia to iedino ker ie tako potrebno, da ie zhes vſa druga dela imamo Smario red isuoliti. Kay gouori S. Piſmo od tega ednega, da ie edinega potrebno? Dauid vſuoij Molitui, vtem 86. Pſalmu, tako moli .. Obdershi moye Sarze vtem edinem, da ſe boym tuoiga Imena. To iſto Edino ie Boshya Beſeda .. To edino ie tako potrebno, da nihzhe pres tega iſtega nemore isuelizhan biti. Sato Chriſtus letukai gouori, ednega ie potreba JPo 1578, III,77-77b; on govory letukaj le od tiga ediniga, kar ſmo my tem ludem dolshni ſturiti, tu nejma enu dobru dellu biti, ni ſe imenovati TPo 1595, III,152; my ne delamo treh Mosh, ni treh Angelou, temuzh enu edinu Boshje bitje ali Stan, et ſimplisciſsimam unitatem, pruti vſimu kar ſe letukaj osdolaj na Semli more enu ſamu inu edinu imenovati TPo 1595, II,98-99 1.2 ekspr. poudarja omejenost na navedeno; edino: jeſt imam naprej dobre vole biti, pred greihom inu to Smertjo ſe nikar bati, temuzh ſe njegove ſmerti troſhtati, inu vBoshjo gnado inu vezhni leben vupati. Kadar ti takovu ſturiſh, taku onu Bogu dopade, Inu tu je tu ſamu inu edinu, na kateru ſe imajo te vboge reſhalene inu smartrane viſty ſaneſti inu ſe dershati TPo 1595, I,223 2. kdor je sam, brez podpore drugih; osamljeni, zapuščeni: Sakaj on je nad nje pèrpelal en folk od dalezh, en grosovit folk .. Tijſti ſo prozh pelali te lube (ſynuve) téh Vdou, inu ſo te edine ob nje Hzhere obrupali .. Pojdite moji lubi otroci, pojdite: Ieſt pak ſim sapuſzhena jedina DB 1584, II,176b; po tuji prevodni predlogi Die selben haben weggefurt die lieben (Söne) der Widwen vnd die Einsame jrer Töchter/ beraubet. Ziehet hin jr lieben Kinder/ ziehet hin/ Jch aber bin verlassen Einsam LB 1545, 1834 2.1 kdor je brez partnerja in/ali otrok: On je reshalil to jedino, katera nerody, inu nej Vduvi niſhtèr dobriga ſturil DB 1584, I,273a; En Bug, kateri timu edinimu polno hiſho otruk daje DB 1584, I,295b; ta jedina ima vezh otruk, kakòr ta, kir ima Mosha, pravi GOSPVD DB 1584, II,22a; Veſseli ſe ti *neporodna, kir nerodiſh, inu prederi naprej inu klizhi, kir néſi noſsezha <*jedina> DB 1584, III,103b Prim. edin2 [A. J.] edinirojeni1 (jedinirojeni) edinigarojeniga posam. [e'di:niro'je:ni e'di:nigaro'je:niga]; P 2, K 2 (TT 1557, TT 1581-82) – m. ed. rod.: j edinigaro j eniga; ▮ ▮ Ⓥ 28 kdor je edini (otrok); edinorojeni: ta Iſta Beſſeda ie Meſſu ſturiena, inu ie prebiuala vmei nami, inu mi ſmo vidili nee Goſpoſtuu, enu Goſpoſtuu koker tiga Iediniga royeniga od Ozheta, polniga te Gnade inu te Riſnice TT 1557, 256, podobno tudi TT 1581-82 Prim. edinirojeni2 [A. J.] edinirojeni2 (jedinirojeni, edinirojeni, edenirojeni, edinrojen) -a -o prid. [e'di:niro'je:ni]; P 9, K 4 (TT 1557, DPa 1576, DB 1584, TfC 1595) – m. ed. im.: ed | e (DPa 1576, 60b[=61b])/i | n i ro j eni / edinrojen (TfC 1595, CCVII); – rod.: j edinigarojeniga; – tož.: j e/e | dinigaro j eniga; ◀ ▶ ⓜⓋ ki je edini (otrok); edinorojeni: Sakai Bug ie taku ta ſueit lubil, de ie dal ſuiga Iediniga royeniga Synu, de uſakateri kir unega Veruie, ne pogine .. kateri pag ne Veruie, ta ie ushe ferdamnã, Sakai on nei Veroual na tu ime tiga Iediniga royeniga Boshyga Synu TT 1557, 262; Boga nihzhe nei vidil .. Ta edeniroieni Syn, kateri ie vtim krili tiga ozheta, ta iſti ie nam resodil DPa 1576, 61b; Criſtus Iesus je ta ſami, vezhni, edinj rojeni Syn tiga nar viſhiga inu shiviga Boga Ozheta DB 1584, I,)(IIIa; Bug viſsoku hvalen, || s'Synom kir je edin rojen, || nam k'Isvelizharju ſturjen TfC 1595, CCVII Prim. edinirojeni1 [A. J.] edino (edinu) prisl. [e'di:no]; P 2, K 1 (TkM 1579) – edinu; ⓜ izraža nerazcepljenost, nerazdeljenost na več vrst ali skupin; enotno: Obarui nas pred sapelauskimi Duhuui, de ta Cerkou reshalena, ta preproſta inu nedolshna Serza, slatkimi beſſedami, inu mahtig gouorieinem, smoteni inu sapelani nebodo. Pomagai de my edinu senimi Vſti hualimo, tebe Boga inu Ozheta nashiga Goſpuda Iesuſa Criſtuſa, Amen TkM 1579, 60a; Dai tudi tuoio gnado, de vſi Stanuui inu Velaki tiga Kerſzhanſtua, mei ſebo myrnu inu edinu, vſi vtuoim ſtrahu inu poshteinu shiueio, de dobre Poſtaue inu Ordnunge nebodo pazhene ali gori usdignene TkM 1579, 60b Prim. edin2 [A. J.] edinorojeni1 -ega posam. [e'di:noro'je:ni]; P 2, K 1 (TPo 1595) – m. ed. im.: edinoro j eni; ▮▮ ⓜ kdor je edini (otrok); edinorojeni: kot vzdevek taku bodo ty Angeli tudi Boshji Otroci imenovani, Item vſi Karſzheniki ſo tudi Boshji Otroci, ampak tukaj nej ni Angela ni Svetnika, kateri bi ſe imenoval ta edinorojeni. Satu je naſh GOSPVD Chriſtus le ſam taku od Buga tiga Ozheta rojen, kakor en Syn TPo 1595, II,103; Chriſtus ta edinoroyeni, je poln Gnade inu Riſnize TPo 1595, I,285 Prim. edinorojeni2 [A. J.] edinorojeni2 (edinorojeni, edinurojeni, jedinorojeni) -a -o prid. ['edi:noro'je:ni]; P 60, K 8 (JPo 1578, DB 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595) – m. ed. im.: edin | o/u | ro j eni; – rod.: edin | o/u | rojen | iga/ja[!] (DB 1584, I,aVIb) / 29 j edinoro j enega (Juričič); – tož.: edin | o/u | ro j eniga / j edinoro j enega (Juričič); – or.: edinorojenim; ▶◀ ⓜ ki je edini (otrok); edinorojeni: Vtem ſe ie rasodela Liubesan Boshya proti nam, da ie Bog ſuoiega iedinoroyenega Synu poſlal na ta Suet JPo 1578, II,73a; Nihzhe nej Boga nikuli vidil, ta edinurojeni Syn, kateri je v'Ozhinim krili, ta je nam osnanil DB 1584, III,47b; Kateri pak neveruje, ta je vshe obſojen: Sakaj on neveruje v'tiga edinurojeniga Synu Boshjiga, Ime DB 1584, III,48b; De je taku Evangeli nikar le en kos ali ſhtuk is ſvetih Evangeliſtou, kateri ſe ob Nedelah ali Prasnikih islaga: tudi nikar le ta Iſtoria od Criſtuſa Iesuſa, tiga edinu rojenja[! ] Synu Boshjiga, naſhiga GOSPVDA, koku je on od S. Duhá v'téj zhiſte Divice Marie teleſsi pozhet, inu od nje pravi zhlovik rojen DB 1584, I,aVIb; on ſvojga edino royeniga Synu naſhiga GOSPVDI inu Odreſhenika vto Smert da, inu ga puſty sa nas greiſhnike vmrejti TPo 1595, I,257; Iesus Chriſtus, royen is Marie te Divize, ta edinoroyeni Syn od Ozheta, kateri le ſam je poln gnade inu riſnize TPo 1595, I,285; taku my tebe proſsimo v'Imeni tvojga edinu rojeniga Synu Iesuſa Criſtuſa, v'katerim ſi ti nas k'Otrokom gori vsel TfM 1595, CCXXII; Taku je Bug ta Svejt lubil, de je dal ſvojga edinurojeniga Synu, de vſi ti, kir v'njega verujo, nebodo pogubleni ZK 1595, 100 Prim. edinorojeni1 [A. J.] edinost (edinost, jedinost) -i sam. ž [e'di:nost -i]; P 36, K 10 (*P 1563, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603) – ed. im.: ed | i/y | no s t; – rod.: edino s ti; →; – mest.: e/ j e (JPo 1578, III,60a) | dino s t | i/y (*P 1563, 48); ⓜ SlovarSki Sklop Deutſch. Eynigkait. Latinè. concordia. Windiſch. ſloshnost, edinost. Italicè. concordia, vnione, accordo, conſentimento MD 1592, D4a 1. stanje brez prepirov, nasprotovanj; sloga: Bog hozhe imeti, da ſe Purgarska zhaſt inu poshtenie dershy, nato da ie mei Liudmi myr edinoſt, inu lepa pryasniua Volia, da ſe nijedan zhes drusiga nepouishuie, edan drusiga ne nida, neſourashi, tamuzh da ſe mei ſabo liubimo JPo 1578, II,179b-180; My Kerſzheniki ſe imamo mey ſabo posdrauliati, vſe dobrute moliti, priasniui, inu myrni biti: Viedinoſti shyueti, edan drusimu ſlushiti, pomagati inu ſuetouati JPo 1578, III,60a; ieſt tebe [Boga] proſsim is grunta moiga ſerza, poſſodi meni, de ieſt vKerſzhanski lubesni inu edinoſti, pametnu per moij Sheni .. prebiuam, teiiſti nee zhaſt .. dam TkM 1579, 101a; Miloſtiui Bug vezhni Ozha, kir ſi en Bug inu Periatel tiga Myru, od kateriga vſa edinoſt knam pryde. My tebe proſsimo, de hozhesh vſe Kerſzhanſtuu na Semli miloſtiuu varouati inu branyti, super vſe Sourashnike inu Ludy, kir shelee po nashi Krij TkM 1579, 60b; Potle ſe tudi leto rezhe noge vmivati, kadar ſo v'tim poſvitnim goſpodovanju fliſsig, ſkarbni inu delauni, kir ſe nikar nuzh inu dan nepianzhuje, nekurba, inu neygra, temuzh ſe po tem miſli, koku bi ſe edinoſt obdershala, deshela inu Ludje v'miru hranili, Turku inu drugim Sourashnikom branilu, inu ſlednimu enaka praviza ſturila TPo 1595, I,204; Conſenſio, conſenſus. Germ. einhelligkeit/ bewilligung. Scl. ſloſhnoſt, edinoſt. Carn. mir, ſprava MTh 1603, I,328-329 / Vsami prozh od nas vus poteleſni Aifer, ſourashtuu .. ta fyrbiz vnorskim inu neprydnim vprashainu, kateru sgul sdrashbo inu Kreig rody, inu nekar shleht vrshahe kresdileinu daie, de my nekar ſami mei ſebo ſe negrisemo inu neposhiramo. Brani tiga Hudyzha ſyli, inu vſeh Ludy hudi kunshti inu hudobi, kateri to Saueso te edinoſti resdiraio, inu 30 hote gori odreishiti TkM 1579, 59b-60a 2. stanje, ko je kdo sam, brez podpore drugih; osamljenost, zapuščenost: Deutſch. Ellend. Latinè. miſeria. Windiſch. reva, nuia, edinost. Italicè. diſgratia, ſciagura, miſeria, calamità, malanno, malaventura, infelicità MD 1592, C7a; Taku imamo my (kateri je premore) denarje inu blagu tjakaj obernyti, de .. letu Diteze ſvoj vſhytak vedinoſti ali vrevi more imejti, Tu je, my imamo s'denarji inu s'blagom h'timu pomagati, de ſe bodo mogli fain Cerkouni slushabniki inu Shulmojſtri imejti, de ty vbosi, kateri ſvojga vſhitka sa bolesni ali sa druge nadluge volo ne mogo dobivati, bodo obderſhani TPo 1595, III,44 2.1 stanje nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; zaskrbljenost, potrtost: Afflictio. Germ. Trübſal/ bekümmernuß. Sclav. edinoſt MTh 1603, I,56 3. dejstvo, da kaj ni razcepljeno, razdeljeno na več vrst ali skupin; enotnost: Hudizh .. ne more tèrpeti, da bi Lüdie, slaſti kàrſcheniki s'mijrom vkupe prebivali, seno Vero inu volio ſe beſede Chriſtuſove dèrshali. vedan trahta ijh od tiga druſhtva alli edinoſti pèrpraviti, inu na ſvoie lashe sapeliati KPo 1567, LXXXV; h'timu ima ta Sacrament ſlushiti, de Karſzhenike lepu v'kup dershi, v'eni miſli, vuku inu veri, de nei vſakateri po ſebi enu Sernu, inu de nikar vſak ſebi ene laſtne inu suſsebne vere nedela. Kakor tudi Hudizh neprasnuje, inu bi rad tako ſpravo inu edinoſt reſkruſhil .. Tu je enu, de je naſh lubi GOSPVD Iesus ta Sacrament is ſerza poſtavil, k'ohranjenju te edinoſti u'Veri, v'Vku inu v'Lebni TPo 1595, I,192 / Sa glihaine vpraui Veri .. smyri [Bog] ta Serza vſeih Vernih, de vtebi ene glih misli, inu edyni mei ſebo bodeio, po Iesuſu Criſtuſu vpraui edini Veri. Obdershi nas per prauim saſtopu tiga ſuetiga Piſma, de my vſi kmalu le enu gouorieine imamo, veni misli, inu veni manungi edyni oſtanemo, Inu de tudi fliſsig bodemo dershati to edinoſt vtim Duhei .. noter de my vſi pridemo, keni popolnoma Veri TkM 1579, 58b-59a enotnost v nazorih 4. v krščanstvu povezanost v nedeljivo celoto: Skusi Iesuſa Criſtuſa tuoiga lubiga Synu, nashiga Goſpuda, kateri ſtebo vti edinoſti tiga ſuetiga Duha shiue vekoma, Amen TkM 1579, 112b; GOSPVD Iesu Criſte, s'tvoim vſigamogozhim, vezhnim, Nebeſkim Ozhetõ, v'edinoſti S. Duha .. Ieſt proſsim tebe pohleunu, de ti hozheſh na letim moim poti, tudi moj vojaren, vishar inu varih biti DM 1584, CCXXXXVI / [Bog] ie ſuiga ediniga lubiga ſynu na ta ſueit poſlal, kateri kadar ie vedinoſti te perſone zhlouik poſtal, ie on le ſam skusi ſuoie terplene inu ſmert sa nashe grehe pred Bugom sadoſti ſturil DPa 1576, 57a-57b z božjo in človeško naravo, združeno v isti osebi 4.1 kar je povezano v nedeljivo celoto: OTI ſueta Troijza, praua edynoſt, katera ſi try mei ſabo reslozhene Perſone, inu vſai en ſam praui edini Bug, Bug Ozha, Syn inu ſueti Duh, vglihi Maieſteti, zhaſti inu Goſpoſtuu TkM 1579, 82b / MY veruiemo vſi veniga Boga, ſtuarnika nebes inu ſemlie .. My veruiemo vieſuſa Chriſtuſa .. My veruiemo vſi vſuetiga duha .. letu nam bode greihi odpusheni, tu teilu ima ſpet shiuu biti, po tey edinoſty, ſai ye nam perpraulen ta leben vniega vezhnuſti *P 1563, 47-48 po zaslugi Svete trojice 4.2 skupnost ljudi, ki jih povezujejo verski zakramenti in duhovne vrednote; občestvo: Ty Kezarji, je on [Ciprijan] djal, neiſo vtej ſpravi glihoti ali gmaini te Karſzhanſke Cerkve .. Eden kateri uvejdezhih greihih tizhy, kateri ſo supar njegovo vejſt, ta nej vti edinoſti ali gmaini te Karſzhanſke Cerkve, ali uener nejma satu njegova slushba inu opravilu, katero on vtej Cerkvi ima, ſe nejma ſavrezhi TPo 1595, II,75 [A. J.] 31 edin rojen gl. edinirojeni2 edinstvo (edinstvo, jedinstvo) -a sam. s [e'di:nstvo -a]; P 2, K 1 (JPo 1578) – ed. tož.: e/ j e | din s t v o; Ⓥⓜ dejstvo, da kaj ni razcepljeno, razdeljeno na več vrst ali skupin; enotnost: ie letu na Semly veliko hudih karſzhenikou, vkarſzhanſtuu. Kecerij inu sapeliauhi, kateri te mreshe ſuetiga Euangelya dero inu karſzhansko ſprauo inu edinſtuo rasganiaio JPo 1578, II,26a / Vkarſzhanſtuu nikateri padeio Vsmoto inu Kecerijo, inu to Iedinſtuo praue Vere rasdiraio inu rasganiaio JPo 1578, II,113a [A. J.] edinščina (edinščina, edinšina) -e sam. ž [e'di:nščina -e]; P 3, K 3 (DC 1584, TPo 1595, TfC 1595) – ed. tož.: edin š ino; – mest.: edin šč ini; ⓜ 1. stanje, ko je kdo sam, brez podpore drugih; osamljenost, zapuščenost: MY kir ſmo v'sli globoſzhini, Vtaki revi edinſzhini, v'grehih v'Pekli tezhimo, obtu Le h'tebi Bug beshimo DC 1584, CCIIII, podobno tudi TfC 1595 2. dejstvo, da kaj ni razcepljeno, razdeljeno na več vrst ali skupin; enotnost: mi imamo le eno glavo te ſe obadva dershiva, inu vupava ſkusi toiſto Isvelizhani biti. Letu tedaj Hudizh .. bi rad tako sveso ali edinſhino resderl, sakaj .. on vej, kaj ſe mu sa ena ſhkoda ſtury, kadar ſe Karſheniki ene Vere inu Vuka dershe TPo 1595, I,192-193 [A. J.] edinšina gl. edinščina edinurojenja [rod. ed.] gl. edinorojeni prid.2 edomiterski -a -o prid. [edo'mi:terski -a[?]]; P 8, K 2 (DB 1578, DB 1584) – m. ed. im.: edomiter s ki; – rod.: edomiterskiga; →; – ž. ed. mest.: edomiter s ki; – mn. tož.: edomiter s ke; Ⓥ ki se nanaša na biblijsko pokrajino Edom ali Edomce, Edomite; edomski, edomitski: Moses pegeruie od Edomiterskiga Kraila, de bi ta Folk skusi ſuoio Deshelo puſtil poiti, ali ta Kral ie nemu tu odpouedal DB 1578, 132a; PO Finkuſhtih pak ſo ony ſhli supèr Georgia, Edomiterſkiga Kapitana: Ta je pruti nym ſhàl s'trytaushentemi Pejſhzi DB 1584, II,203 / KRajl Salomo pak je lubil veliku isvunanih Shen, Pharaonovo Hzher, inu Moabiterſke, Amoniterſke, Edomiterſke [hčere] DB 1584, I,191b Edomke / zemljepisno ime, v zvezi Edomiterska dežela Tedaj je Salomo ſhàl v'EzeonGeber, inu v'Elot, h'kraju Morja, vEdomiterſki desheli DB 1584, I,238a v Edomu, kraljestvu v Transjordaniji ℰ k nem. der Edomiter [A. L. R.] edomski -a -o prid. ['e:domski -a -o]; P 31, K 2 (DB 1578, DB 1584) – m. ed. im.: edom s ki; – rod.: edom s kiga; – daj.: edom s kimu; – mn. im.: edom s ki; – mest.: edom s kih; – ž. ed. im.: edom s ka; →; – s. ed. rod.: edom s kiga; Ⓥⓜ ki se nanaša na biblijsko pokrajino Edom ali Edomce, Edomite; edomski, edomitski: IACOB pak ie Sle poslal pred ſabo kſuoimu bratu Esauu Vſeirsko deshelo, Vedomſkih Kraih, inu ie nim porozhil DB 1578, 29a[=30a]; 32 GOSPVD, kadar ſi is Seira vunkaj ſhàl, inu ſi notér ſhàl is Edomskiga púla, ſe je Semla ſtreſnila DB 1584, I,135a; Tedaj ſo ſe vſtraſhili Edomſki Viudi, inu na te mozhne v'Moabi je trepetanje priſhlu, vſi kateri v Kanaani prebivajo, ſo zagovi poſtali DB 1584, I,45a; IVdovih Otruk Rodá los mey nih shlahtah, je bila Edomſka pokraina, poleg te Puſzhave Sin, kir leshy pruti puldnevi DB 1584, I,127b / zemljepisno ime, v zvezi Edomska dežela LEtu ſo Krajli, kateri ſo krajlovali v'Edomſki desheli, prejden ſo Krajli krajlovali mej Israelſkimi otruki DB 1584, I,220b v Edomu, kraljestvu v Transjordaniji [A. L. R.] efa -a in neskl. sam. m ['e:fa -a]; P 41, K 2 (DB 1578, DB 1584) – ed. im.: e f a; – rod.: e | f/p[!] (DB 1584, II,82b) | a; – tož.: e f a; – mest.: e f i; – or.: e f om; Ⓥ 1. bibl. prostorninska mera trdne snovi v razsutem stanju (približno 40 l); škaf, efa: Deſſeti deil Effa ie per Iudih ena mera bila, kateri ie bylu ime Gomor, vto ie shlu tulikain, kar ie enimu Zhloueku en dan sadoſti bilu kShpishi DB 1578, 89a; Vy imate prave Vage .. inu pravo mero imeti: bEpha inu Bat imajo onulike biti, de bo en Bat te deſſeti dejl Homera dèrshal, inu Epha tudi ta deſſeti dejl Homera DB 1584, II,82b; Kadaj bo ta Nou Méſſez en konèz imel, de bi Shitu predajali, inu ta Sobbota, de bi mogli Pſhenizo predajati, inu ta Epha manſhi ſturiti, inu Sekel povekſhati, inu vago krivo ſturiti ..? DB 1584, II,113a pren. En cEpha gre vunkaj DB 1584, II,127a 1.1 količina sipke snovi, navadno žita, ki ustreza tej prostornini: Vsami sa tvoje Brate leta Epha amoke, inu lete deſſet Kruhe, inu teci na Kampiſzhe h'tvoim Bratom DB 1584, I,159a; Letu tedaj ima ta Povsdigovanſki offer biti, kateri vy imate povsdigniti, slaſti, ta ſheſti dejl eniga Epa[! ] od eniga Homera Pſhenize: inu ta ſheſti dejl eniga Epha od eniga Homera Iezhmena DB 1584, II,82b; TAku je ona pobirala na púli noter do vezhera, inu je iſtolkla, tu, kar je bila pobrala, inu onu je bilu okuli en Epha Iezhmena DB 1584, I,148a; [Žena] ga je ſabo tja gori pèrpelala, kadar ga je bila odstavila, s'tremi Iunci, s'enim Ephom moke, inu s'eno bariglo vina DB 1584, I,149b; Ob mladim Méſci ima on pak eniga mladiga Iunza offrati, kateri je pres tadla, inu ſheſt Iagnet, inu éniga Ouna, tudi pres tadla. Inu vſelej en Epha k'Iunzu, inu en Epha k'Ounu, k'Shpishnimu offru. k'Iagnetu pak, kulikur on sagrabi, inu vſelej en Hin Ojla k'enimu Epha DB 1584, II,83a 1.2 posoda za odmero te količine: On pak je djal: En Epha gre vunkaj .. ondi je bila ena Shena, ta je ſedela v'Ephi. On pak je djal: Tu je ta neverni navuk, inu on je njo vèrgal v'ta Epha, inu je ta kos Svinza osgoraj na lukno vèrgal. INu jeſt ſim moje ozhy vsdignil, inu ſim pogledal, inu pole, dvej Sheni ſte ſhle vunkaj inu ſte imele peruti .. inu one ſte neſle ta Epha, mej Semlo inu mej Nebom DB 1584, II,127a ℰ iz hebr. prek nem., prim. LB 1545 Epha [A. L. R.] efeziniski -a -o prid. [efe'zi:niski[?]]; P 1, K 1 (TAr 1562) – m. ed. mest.: efe z iniskim; Ⓥ ki se nanaša na antično mesto Efez; efeški: 33 Inu ſo vnim [Bogu] duei Naturi inu nekar le ta ena Natura. Koker od tiga ſo ty Ozhaki vtim Niceniskim Conciliu in vperuim Efeſiniskim inu vtim Calcedoniskim, gouorili TAr 1562, 28a ℰ iz nem., prim. ephesinisch [A. L. R.] efezinski -a -o prid. [efe'zi:nski[?]]; P 1, K 1 (TtPre 1588) – m. ed. mest.: e f e z inskim; Ⓥ ki se nanaša na antično mesto Efez; efeški: Eutiches, Macedonius, ſo v'téh ner imenitishih Concilyh, Nicenſkim, Epheſinskim .. shnih vukum red, kakor Kezarji ſauèrsheni inu ferdamnani bily TtPre 1588, 31 ℰ iz lat., prim. Ephesinus [A. L. R.] efezirski -a -o prid. [efe'zi:rski[?]]; P 1, K 1 (TL 1567) – m. mn. tož.: efe z irske; Ⓥ ki se nanaša na antične Efežane; efeški: en krat ſe je en Mileſier ſanem Efeſeriem fehtal inu shtrytal, oli ta Efeſier ie vſelei premagal, taku dolgu, de ſe ie bilu neshlu, de ie na nega vglishni Efeſirske pushtabe ſapiſſane imel TL 1567, 1b ℰ k nem. der Epheser [A. L. R.] efeziski -a -o prid. [e'fe:ziski -a[?]]; P 11, K 5 (TT 1557, TR 1558, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82) – m. ed. im.: efe z iski; – rod.: efe z iskiga; – mn. im.: efe z iski; – daj.: efe z iskim; – tož.: e f e z yske; – ž. ed. rod.: efe z iske; – mn. tož.: efe z iske; Ⓥ ki se nanaša na antično mesto Efez; efeški: Vi Efeſiski moshie, Du ie ta zhlouik, kir bi ne ueidil, de tu Meiſtu Efeſus ie podanu tei slushbi te uelike Bogine Diane TT 1557, 398; Slouenski ſe Cerkou rezhe Mnoshiza ali edno ſprauiſzhe Liudy, ter ſi budite Iudye ali Aydye. Tako S. Lukas vtem Apoſtolskem Dianiu na 9. cap. One Effesyske Liudy, ker ſo ſe na plazu super S. Paulu ſpravili, imenuie, nai ſi ſo Aydye bili JPo 1578, III,97a; Efeſiski modri Cancler to Puntarsko Gmaino, kir ſe ie bila ſuper Pauluſa vſdignila, vtihne, inu perpraui, naraſen TT 1581-82, I,562 / v zvezi efeziska cerkev PIshi timu Angelu te Efeſiske Cerque, Letu praui ta, kir te ſedem ſueiſde vſuy deſnici dershi, kateri hodi vſredi tih ſedem slatih Suezhnikou TT 1577, 272 ene od sedmih zgodnjekrščanskih skupnosti v Mali Aziji ℰ iz nem., prim. ephesisch [A. L. R.] efod (efod, efog, efot) -a sam. m [e'fo:d -a]; P 91, K 3 (DJ 1575, DB 1578, DB 1584) – ed. im.: e f od; – rod.: e f o | d/g (DB 1578, 83b) | a; – daj.: e f od | u/i; – tož.: e f o | d/t (DB 1584, I,144a); – mest.: e f odi; – or.: e f odom; Ⓥ 1. bibl. naprsni ščitek vélikega duhovnika za službo v templju, pritrjen z jermenoma, v katerem je spravljen sveti žreb; efod: On mu ie obleikel bregeshe, to dolgo ſukno inu Effod, Inu ie obeiſsil veliku slatih sgonzov, inu knofou okuli nega, de ie sgonilu, kadar ie vun inu noter shel DJ 1575, 198; Ta Effod imaio ſturiti is Slata, gelih Shyd, Shkarlata, Karmeshina, inu is ſukanih beilih Shyd kunshtnu, de ſe na obadueih Ramah vkup ſpeine DB 1578, 73a; ONY ſo tudi ſturili Naperſnik po kunshti inu po teim deli tiga Effoga, is Slata, Gelih Shyd, Shkarlata, Karmeshina DB 1578, 83b; Kakou je gvant Ephod bil, inu is zheſſa ſturjen, od tiga beri sadaj v'letih Buqvah DB 1584, I,50b 34 1.1 bibl., navadno v zvezi s platnen platneno ogrinjalo duhovnikov in levitov, ki so ga nosili pri opravljanju daritev v templju; efod: SAmuel pak je bil en Slushabnik pred GOSPODOM, inu ta Hlapzhizh je bil opaſſan s'enim platnenim bEphodom DB 1584, I,150a; David pak je mozhan poſtal v'GOSPVDV ſvojmu Bogu, inu je rekàl k'AbIataru Farju, AhiMelehovimu Synu: Pernèsi meni ſemkaj Ephod DB 1584, I,167a; Inu David je ſovſo mozhjo pleſſal pred GOSPVDOM ſemkaj, inu je bil opaſſan s'enim platnenim Ephodom. Inu David sred vſem Israelom, ſo Skrinjo tiga GOSPVDA ſem gori pelali, s'vukanjem inu s'Trobentanjem DB 1584, I,171a 2. bibl. obredni predmet kot znamenje božje navzočnosti, ki so ga uporabljali za odkrivanje božjega odgovora; efod: Inu Gideon je is tiga [zlatih okrasnih trakov za okoli glave] ſturil en Ephod, inu ga je poſtavil v'ſvoje Méſtu v'Ophri. Inu vus Israel ſe je s'kurbal nad témiſtim ondukaj DB 1584, I,138a; ti pet Moshje .. ſo djali k'ſvoim Bratom: Aku véſte, de je v'letih Hiſhah en Ephod, Svetinja, Pild, inu en Malik? Sdaj vshe morete lahku smiſliti, kaj je vam ſturiti .. ſo vseli ta Pild, ta Ephot, to Svetinjo inu tiga Malika: Ta zhas je ta Far ſtal pred vratmi pèr téh ſheſtſtu pèrpraulenih Mosheh, shnyh oroshjem DB 1584, I,144a; Inu ta Mosh Miha je imèl eno Boshjo hiſho, inu je ſturil en Ephod, inu Svetinjo, inu je ſvojh Synou enimu roko napolnil, de je bil njegou Far DB 1584, I,143b ℰ iz hebr. prek nem., prim. LB 1545 Ephod [A. L. R.] efog gl. efod efot gl. efod efrajimski -a -o prid. [ef'ra:jimski -a -o[?]]; P 40, K 1 (DB 1584) – m. ed. rod.: e f raim s kiga; – ž. ed. mest.: e f raim s ki; – mn. im.: e f raim s ke; – rod.: e f raim s kih; – tož.: e f raim s ke; – mest.: e f raim s kih; – s. ed. tož.: e f raim s ku; – mn. im.: e f raim s ka; – daj.: e f raim s kim; – mest.: e f raim s kih; Ⓥ ki se nanaša na Efrajimove potomce ali njihovo ozemlje; efrajimski: [Jozafat] je poſtavil Oblaſtnike po Iudouſki desheli, inu v'Ephraimſkih Méſtih, katere je njegou Ozha Aſſa bil dobil DB 1584, I,241a; Inu je [Abdon] vmèrl, inu je pokoppan v Pireatoni, v'Ephraimſki desheli, na Amalekiterſkih Gorrah DB 1584, I,140b; Inu on [Savel] je ſhàl po Ephraimſkih gorrah, inu ſkusi to deshelo Saliſſa DB 1584, I,154a; Inu ty, pruti Puldnevi, bodo Esavove Gorre inu ty v'raunah bodo Philiſterje, poſſedli: Ia, ony bodo Ephraimſku púle inu Samariſku púle, poſsedli inu Benjamin Gileadove Gorre DB 1584, II,114b / zemljepisno ime, v zvezi Efrajimska vrata Inu ta folk je vunkaj ſhàl, inu ſo pèrneſli, inu ſo ſi Vtte is selenja ſturili, vſakoteri na ſvoji ſtréhi, inu na ſvoih dvoriſzhih, inu na dvoriſzhih ravèn Boshje Hiſhe .. inu na tej ſhiroki Gaſsi pèr Ephraimſkih vratih DB 1584, I,259b pri Efrajimovih vratih v Jeruzalemu; Ta drugi Sahvalni Kor je ſhàl pruti nym vprég, inu jeſt sa nym .. inu k'Ephraimſkim vratam tjakaj .. inu ſmo obſtali pèr Iezhnih vratih DB 1584, I,261b / negotovo DAvid pak je bil eniga Ephraimſkiga Mosha ſyn, od Betlehema v'Iudi timu je bilu ime Isaj DB 1584, I,159a sin Efratejca, tj. pripadnika judovske rodbine iz Efrate v bližini Betlehema; po tuji prevodni predlogi DAUID ABER WAR EIS EPHRATISSCHEN MANS SON vom Bethlehem Juda / der hies Jsai LB 1545, 538 [A. L. R.] 35 egipski (egipski, jegipski) -a -o prid. [e'gi:pski -a -o]; P 56, K 4 (KB 1566, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578) – m. ed. im.: eg i p s ki; – rod.: eg i p s kiga; – daj.: eg i p s kimu; – mn. im.: eg i p s ki; – tož.: egip s ke; – ž. ed. im.: eg i p s ka; →; – tož.: e/ j e (Juričič) | g i p s ko; – mest.: e/ j e (Juričič) | g i p s ki / geypski[!] (JPo 1578, III,14b); – mn. or.: ⊘eg i p s kimi; – s. ed. tož.: eg i p s ko; Ⓥⓜ ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; egiptovski, egipčanski: Dokle ie Moiseſ na dvoru Egypſkiga Kräla prebival, ie bil kakòr en kralizh dèrshan KPo 1567, LXXVIIII; Potle ie Edan Egipski Zupernik prishal viudousko deshelo JPo 1578, II,210b; Moiseſu, ſo super ſtali vſi Egypski Farij, Modri inu Zuperniki JPo 1578, III,52a / v zvezah z dežela, kraljestvo IEST GOSpod ſam tvoi Bog, kijr ſam tebe iſpelial is Egypſke deshele KB 1566, A5 iz Egipta; Bog ta ie niega [Jožefa] tako varoual inu oskerbel, da ie en Goſpod zhes vſe Egypsko Kraleuſtuo ratal JPo 1578, I,44b; Moises ie takouo Vero imel, da ie mnogatera inu velika Zhudeſa shniegouo Vero ſtoril Vyegipski Desheli JPo 1578, II,190b; Poprei ſo tudi dobro suparnoſti imeli, kakor Vgeypski[! ] Desheli, shtiriſto Leit JPo 1578, III,14b / Ako nebudesh poſlushal shtime Goſpoda Boga tuoiega, tako on hozhe tebe porasiti Grintami, Egypskimi Bolesnami, Myhiri, gnylimi bradauizami, Gubami &c. JPo 1578, II,151a z boleznimi, ki jih je Bog poslal Egipčanom kot eno od nadlog / kadar ie Aſsyryski Krall imel Egipske Liudi ſtare inu mlade Vlouiti inu Vyezho peliati: Tako ie Eſaia Prorok hodil nag inu bos JPo 1578, II,132b Egipčane pren. key ſe Bog neozhituie ſto Suetloſtyo Boshye reſnice: Tu oſtane Egypska Tamma, Ia, vezhna Slepota inu okornoſt JPo 1578, II,70a [M. Č.] egiptarski -a -o prid. [e'gi:ptarski -a -o]; P 3, K 3 (JPo 1578, DB 1578, TPo 1595) – m. ed. im.: eg i ptarski; – ž. ed. tož.: eg i ptar s ko; – s. ed. or.: egiptarskim; Ⓥ ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; egiptovski, egipčanski: [Bog je varoval] Moiseſa pred potoplieniem Faraonouim inu Egiptarskim JPo 1578, II,105b[=102b]; Egyptarski Krail [je Izraelcem] .. velike tlake nakladal, nih Otroke sapoueidal moriti DB 1578, **3b / zemljepisno ime, v zvezi Egiptarska dežela tukaj bi imel ta Angel ſkusi to cejlo Egyptarsſko deshelo vtej iſti nozhi vſa pervoroyſtva od shivine inu ludy vmoriti TPo 1595, I,299 Egipt ℰ gl. egipterski [M. Č.] egipterski -a -o prid. [e'gi:pterski -a -o]; P 176, K 2 (DB 1578, TkM 1579) – m. ed. im.: eg i pterski; – rod.: eg i pterskiga; →; – mest.: eg i ptersk | im/imu (DB 1578, 158b); – mn. im.: eg i pterski; →; – ž. ed. im.: eg i pterska; →; – mn. im.: eg i pterske; – tož.: eg i pterske; – s. ed. or.: eg i pterskim; Ⓥⓜ ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; egiptovski, egipčanski: Iosef ie nim dal Kulla .. inu Zerungo na pot .. Inu ſuimu Ozhetu ie on poslal deſſet Oslou Segypterskim blagom obloshene DB 1578, 43a; Ebreiske Shene neiſo, kakor te Egypterske. Sakai one ſo terde shene, preden Baba knim pride, ſo one vshe rodile DB 1578, 49a; Inu Sarai Abramoua Shena ie vsela Agaro ſuoio Egyptersko Deiklo, inu ie no dala Abramu ſuoimu Moshu sa Sheno DB 1578, 12b; 36 Natu ie Egypterski Krail knima dial: Ti Moses inu Aaron, sakai hozheta vidua ta Folk od nega dela proſtiga ſturiti? DB 1578, 52a; Inu Egypterski Zuperniki ſo tudi taku ſturili shnih saklinainem Inu Faraonouu ſerze ie bilu vterienu, de nei nyu shlushal, glih kakor ie ta GOSPVD bil gouoril DB 1578, 54a; Inu GOSPVD ie dial Kmoseſſu: Reci Aaronu, vsami tuoio Palizo, inu istegni tuoio roko zhes Egypterske vode DB 1578, 54a; Paſah ſe rezhe hoienie ali preskakouainie, satu ker ie GOSPVD Bug skusi Egypt hodeozh vſe Egypterske peruoroienzhizhe pomoril DB 1578, 58a; hozhem moio Shtraiffingo iskasati na vſeih Egypterskih Boguuih, Ieſt ta GOSPVD DB 1578, 58a / zemljepisno ime, v zvezi Egipterska dežela Vsei Deseheli pak nei bilu Kruha. Sakai dragyna ie bila ſilnu velika, taku de ie ta Egypterska inu Kanaanska Deshela obnemagala pred dragyno DB 1578, 44b Egipt; Exod na 20. pravi: Ieſt ſem Goſpud tvoi Bug, kateri ſem tebe ispelal is Egypterske Deshele, is te ſlushabne Hishe TkM 1579, *6b / zemljepisno ime, v zvezi Egipterski potok INV ta GOSPVD ie gouoril sMoseſſom, inu ie rekal: Sapouei Israelskim Otrokom, inu reci knym: Kadar v Kanaansko Deshelo pridete, taku ima ta Deshela .. ſuoie pokraine imeti .. Inu de taiſta pokraina okuli poide .. inu doſeshe do te Vaſsy Adar, inu gre skusi Azmon inu de okuli poide do Egypterskiga Potoka, inu de nee konez bo poleg Moria DB 1578, 145b Egiptovskega potoka / Inu bo htebi obernil vſe Egypterske bolesni, pred katerimi ſi ſe bal, inu ſe bodo tebe dershale DB 1578, 174a bolezni, ki jih je Bog poslal Egipčanom kot eno od nadlog / Ta GOSPVD te bo vdaril sEgypterskimi tuory, ſtuormy na sadnici, sgrintami inu sgariami, de nebosh ſe mogel osdrauiti DB 1578, 173a / Ieſt vas hozhem is Egypterske nuie ispelati vto Deshelo tih Kananiterieu DB 1578, 50b egiptovske sužnosti / IOSEF ie bil doli pelan Vegypt, inu Potiffar en Egypterski Mosh, Faraonou Kamrar inu Duorski, ga ie od teh Ismaeliterieu kupil DB 1578, 36a Egipčan ℰ k nem. der Ägypter [M. Č.] egiptov -a -o prid. [e'gi:ptov -a]; P 37, K 13 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TC 1567, TL 1567, TT 1577, TT 1581-82, DB 1584) – m. ed. rod.: egipto v iga; – tož.: egipto v; – mn. daj.: egipto v im; – tož.: egipto v e; – ž. ed. rod.: e g i pto v e; →; – mn. tož.: eg i pto v e; Ⓥ ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; egiptovski, egipčanski: Ampak bug ie bil shnim .. inu ie nemu gnado inu modroſt dal poleg Faraona Egiptouiga krala TT 1557, 350; Na take Exemple inu shtraifinge Boshye, kir ie Bug zhes Iudouske, Aſiske, Syriske, Egyptoue, Afriske inu potle zhes Europo, Traciske, zhes Greshke, Vogerske, Hrouaske inu Slouenske Deshele poslal, imamo mi ſmisliti TL 1567, 22a; Skusi to Vero ta Moiſes, kadar ie vshe velik bil, nei hotel biti vezh imenouan te Faraounoue ſzhere Syn, inu ie iſuolil raishi ſteim Boshym folkom nadluge terpeti, koker kratig zhas na tih Grehih lusht imeiti, inu on ie shazal ſa vegshe blagu tu ſashpotouane Criſtuſa, koker te Egiptoue shace TT 1581-82, II,299 / zemljepisno ime, v zvezi Egiptova dežela Potle ye Bug oblubill vſem Iudom de ye hozhe is te Aegiptoue deſhele iſpelati inu dati nim ano dobro deſhelo TC 1550, 53(35a) iz Egipta / Leta danashni Praſnik ſe Gershki imenuie Pentecosſtes, tu ie, Petdeſſeti dan. Nerpoprei ſa tiga uolo, kir ſo tim iudom na ta Petdeſſeti dan, od tiga dne, kar ſo oni tu peruu Velikunozhnu Iagne Ieili inu resheni bili is te Egiptoue Iezhe TR 1558, N2b egiptovske sužnosti; Ta Sapuuid od tih Peruih royenikou .. Ie ner vezh ſa Tryeh rizhi volo, dana. Nerpoprei, 37 De ie te Iude opominala .. na to veliko dobruto Boshyo, katero ie nim bil iskaſal vtim Egipti .. Inu kir ie te Iude ſdaici na drugi dan ſto nega ſylno roko, shiher ſuelikim blagum Is te Egiptoue terde slushbe inu Iezhe ispelal inu odreshil TR 1558, b3a; Tahpanes bo en temman dan imèl, kadar ieſt bom Egyptou Iaram resbil, de bo nje mozhy offart, notri konaz iméla DB 1584, II,74b / ty perui Ozhaki ſo nidali Ioshefa, inu ſo ga prodali Egiptouim ludem TT 1557, 350 Egipčanom / Pharaonova muzh ima vam k'ſramoti biti, inu ta bramba pod Egyptovo ſenzo k'ſhpotu DB 1584, II,12 pod okriljem Egipčanov / kot stalni pridevek Malitraun, Aprilis .. 8g Diashcora appata 9A Marie Egiptoue 10b Ezehiela preroka TKo 1557, d2b [M. Č.] egiptovski -a -o prid. [e'gi:ptovski -a -o]; P približno 350, K 9 (TT 1557, TR 1558, DPa 1576, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, DC 1585, TPo 1595, TfM 1595) – m. ed. im.: eg i pto vs ki; – rod.: eg i pto vs kiga; →; – mest.: eg i pto vs k | im/imu (DB 1584); – mn. im.: eg i pto vs ki; →; – ž. ed. im.: eg i pto vs ka; – rod.: eg i pto vs k | e/è (DB 1584, I,108a); – daj.: eg i pto vs ki; →; – mn. im.: eg i pto vs ke; – tož.: eg i pto vs ke; – s. ed. tož.: eg i pto vs ku; – or.: eg i pto vs kim; Ⓥ ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; egiptovski, egipčanski: Inu Moiſes ie bil uuzhen uſi Egiptouski modruſti TT 1557, 351; Taku je David vus Israel vkup ſpravil, od Egyptouſkiga Sihora, doklerſe pride v'Hemat DB 1584, I,226a; Ioseph je .. ſvojmu Ozhetu .. poſlal deſſet Oſlou s'Egyptouſkim blagom obloshene DB 1584, I,30a; Seſan je imèl eniga Egyptouſkiga Hlapza, timu je bilu ime Iara DB 1584, I,221a; Kadar ſo pak Egyptouſki Deshelani taiſta [mesta] od njega [Ptolomeja Filometorja] ſpet hoteli iméti, nej on hotil vezh tehiſtih nasaj dati DB 1584, II,88a; Taku pravi goſpud GOSPVD .. Sledni vèrsi te gnuſnobe is pred ſvoih ozhy, inu ſe neoſkrunite nad Egyptouſkimi Maliki: Sakaj jeſt ſim GOSPVD vaſh Bug DB 1584, II,68b; Iudouſku Krajleſtvu ima ſkusi Egyptouſko inu Aſſyrerſko vojſko resdjanu biti DB 1584, II,3b; Hosea .. je bil Sle poſlal k'So, Egyptouſkimu Krajlu DB 1584, I,213b / zemljepisno ime, v zvezi Egiptovska dežela vsami ſpet prozh od nas leto saſlusheno ſhtrajfingo te velike tèrde dragine .. Ia, kakor ſi ti vſo Egyptouſko deshelo, ſkusi Iosepha, Iacoboviga Synu, zhudnu ſhpishal DM 1584, CCXXXXIIII Egipt, podobno tudi TfM 1595 / zemljepisno ime, v zvezi Egiptovska voda NA leta dan je GOSPVD eno Saveso ſturi s'abramom, inu je djal: Ieſt hozhem tvojmu Sémenu leto Deshelo dati od Egyptouſke Vodé, notèr do te velike Vodé Phrat DB 1584, I,9b Egiptovske reke / zemljepisno ime, v zvezi Egiptovski potok Inu Salomo je v'temiſtim zhaſſu ſturil en Prasnik, inu vus Israel shnym, enu veliku vkup ſpraviſzhe, od te pokraine Hemat, notèr do Egyptouſkiga Potoka DB 1584, I,189b Egiptovskega potoka / taku bo GOSPVD zhudnu s'tabo rounal .. Inu bo h'tebi obèrnil vſe Egyptouſke bolesni DB 1584, I,115a bolezni, ki jih je Bog poslal Egipčanom kot eno od nadlog; GOSPVD te bo vdaril s'Egyptouſkimi tvormy, s'tvormy na sadnici, s'grintami, inu s'garjami, de neboſh mogèl osdraviti DB 1584, I,114b / Inu nar poprei ie bilu tu Velikunozhnu Iagne kateru, naiſi ie Iude opominalu na nih odreshituu is Egyptouske ſlushbe, taku ie vſai ner vezh pridigoualu od Criſtuſeue kry DPa 1576, 49b iz egiptovske sužnosti; Egyptouſka jezha je bila poprej prerokovana DB 1584, I,)(IVb; Ieſt vas hozhem is Egyptouſke nuje ispelati, v'Deshelo téh Kanaiterjeu DB 1584, I,35b; Na Egyptouſku odreſhitvu kakòr na to nar vekſhko dobruto, ſe zheſtu krat ſpumni DB 1584, I,)(IVb 38 / Inu GOSPVD je rekal k'Iosui: Danas ſim jeſt Egyptouſko ſramoto od vas obèrnil. Inu tuiſtu mejſu je bilu imenovanu, Gilgal, do danaſhniga dné DB 1584, I,122a opuščanje obrezovanja dečkov med bivanjem v Egiptu / IE pak vunkaj bil ſhal ene Israelſke shene ſyn, kateri je bil eniga Egyptouſkiga Mosha déte DB 1584, I,75b Egipčana; Nar poprej ſi ſe kurbala s'Egyptouſkimi otruki, s'tvojemi Soſſedi DB 1584, II,66b Egipčani; Egyptouſka Hzhi je k'ſramoti poſtala DB 1584, II,50b Egipčanka [M. Č.] ei dvoglasnik; P 2, K 2 (TA 1550, TA 1555) – ei; ⓜ iz dveh glasov sestavljena glasovna enota, zapisana z zaporedjem črk ei; ei: Stymouci. A e i o u. Dua ſtymouza vkupe .. Ae ai ei ie oe TA 1550, 5, podobno tudi TA 1555 [M. T.] ej1 dvoglasnik; P 1, K 1 (DC 1585) – ej; ⓜ iz dveh glasov sestavljena glasovna enota, zapisana z zaporedjem črk ej; ej: Shtimovci. a e i o u. Dva Shtimovza vkupe .. ae aj ej je oe DC 1585, A2a [M. T.] ej2 medm. ['e:j[?]]; P 24, K 7 (TE 1555, TT 1557, TPs 1566, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, MTh 1603) – e j; Ⓥⓜ 1. v zvezi z nagovorom izraža prijazen odnos, naklonjenost; ej: Inu ſtopi knemu ta, kir ie pet Centou bil priel, inu druge pet Cente gori poloshi, inu praui, Goſpud, ti ſi meni pet Centou zhes dal, pole, ieſt ſem shnimi druge pet Cente dobil. Natu praui knemu nega Goſpud, Ei ti dober inu ſueiſti hlapez, ti ſi zhes malu bil ſueiſt, ieſt hozho tebe zhes ueliku poſtauiti, Poidi notar vtu veſelie tuiga, Goſpudi TE 1555, K5a; Quaeſo. Germ. ich bitt/ ey lieber. Sclau. Proſſim te. Carint. ei lubi MTh 1603, II,376 2. navadno v zvezi ej, ej izraža zatrjevanje, podkrepitev resničnosti izjave; ej, ej: Ne puſti tim, kir ſo meni po kriuici ſouurash, zhes me ſe veſſelyti, Inu tim kir mene pres vrshaha nydaio, inu ſteimi ozhy migaio. Sakai oni ne gouore myrnu, inu hude falsh ſueite ſmishlauaio, Subper te kir ſo tyhi vti desheli. Inu oni nih vuſta reſteguio zhes me, inu prauio: Ei, Ei, mi ſmo tu ſnashimi ozhy radi vidili TPs 1566, 68a; GOSPVD moj Bug: ſodi mene po tvoji pravici, De ſe ony zhes me nebodo veſſelili. Nepuſti, de bi ony v'ſvoim ſerci rekli: Ei, ei, tu ſmo my hotéli: Nepuſti, de bi ony djali: my ſmo njega poshèrli DB 1584, I,288a; Nyh Sovraſhniki pak od tiga to hvalo odneſso, inu bodo imenovani brumni ludje, inu ta Karſzhanſka Cerkou, kateri ſe ne mogo motiti, ni krivu ſturiti. Htakovimu ſluſhi timu Erodeshu njegova priſsega tudi, de en vſakateri je mogel rezhj: Ej, ej, on tiga Ioannesa nej rad muril, on bi bil njemu njegou leben rad dajle voſzhil, ali kadar je on bil priſsegel, je on moral naprej pujti, on bi bil ſicer raiſhi veliku taushent slatih ſgubil, &c. TPo 1595, III,95 / Sakaj tukaj ſe more en vſakateri Karſzhenik pred tem varovati, de on s'to Molitovjo nikar taku dolgu ne zhaka, noter de ſe njemu ſdy, de je on cilu zhiſt inu perpraulen, kakor nas ta Hudizh zheſtu s'takovimi miſsalmi martra inu pazhi, de my miſlimo, Ey ti nejſi ſdaj perpraulen inu nejmaſh zhaſsa, Ti moreſh poprej letu ali drugu opraviti, taku ti potle moreſh s'tem pokoiniſhi molyti TPo 1595, II,59; Tu terpleinje pak kakor ta GOSPVD da nasnanje, bode tu, de bodo te Karſzhenike nikar le morieni, tu bi bilu ſhe ſhleht inu maihinu, Temuzh ony bodo morieni, inu ty kateri je bodo murili, bodo ſhe prou htimu hoteli imejti, inu ty Katſzheniki[!] kateri morajo 39 terpejti, bodo morali krivu imejti. Tu ſe pravi ſramotnu inu ſhmaglivu vmoriti, ker en vſakateri bode rekal: Ei timu Kezarju ſe prou ſgody, bi eden ne imel voſhzit, de bi njemu drugazhi ſhlu, &c. TPo 1595, II,71 3. izraža zahtevo, poziv; no: Sakaj ony mejnio de na tem prau ſture, kir je on [Kristus] sa eniga Kezarja inu Bogashentauza ſposnan, ſe mu ſpotaio kir je ſpoſnal de je Chriſtus, Edan ga bye od ſpredaj, ta drugi od ſadaj, Ej ſi li ti Chriſtus (pravio ony) proſsimo te, prerokui, gdu je tebe vdaril? TPo 1595, I,245 4. izraža nestrinjanje, nasprotovanje; ej: Hpuſlednimu pride ta Shahar na levi strani viſséozh, shentuje tudi, inu pravi: Si li ti Chriſtus, taku pomagaj ſam ſebi, inu nam. Ampak ta drugi Shahar na deſtni ſtrani njega ſvary sa takove beſséde volo, Ej pravi on, de taku cilu obeniga Boshjiga ſtrahu nej vtebi? .. Ter bi ſhe tedaj ne bil zhaſs, de bi ti ſam na ſebe inu na tvoje Isvelizhanje ſpomiſlil, inu bi ſe takovih nepametnih beſséd s'dershal? TPo 1595, I,282 [M. T.] eja medm. ['e:ja[?]]; P 8, K 2 (TPs 1566, DB 1584) – e j a; Ⓥ v zvezi eja, eja izraža privoščljivost, zasramovanje, zasmehovanje; haha, hoho: Sram nee more biti, inu bodo ſaſramouani, kateri muio Dusho ishzheio, de bi no konzhali, Oni bodo palli naſai inu bodo ſaſramouani, kateri meni hudu voſzhio. Oni bodo vnih ſramoti obpuſzheni, Ty kir zhes me vpyo, Eya, Eya TPs 1566, 78b; De morajo supet k'ſramoti biti, Kateri zhes mene vpyo, Eja, Eja DB 1584, I,296b [M. T.] ekronski -a -o prid. [ek'ro:nski -o]; P 1, K 1 (DB 1584) – s. mn. rod.: ekrón s kih; Ⓥ ki se nanaša na biblijsko mesto Ekron; ekronski: zemljepisno ime, v zvezi Ekronska vrata Inu Israelſki Moshje inu Iuda ſo gori vſtali, inu ſo vpyli, inu Philiſterje podili, dokler ſe pride v'dolino, inu do Ekrónſkih vrat, inu Philiſterji ſo padali pobyeni na potu, pruti Vratam, notèr do Gata inu do Ekrona DB 1584, I,159b Ekronskih vrat [A. L. R.] eksamin -a sam. m [ek'sa:min -a]; P 2, K 1 (ZK 1595) – ed. rod.: e ks amina; ⓜ ustno ugotavljanje, preverjanje znanja koga; spraševanje: v zvezi s krščanski Onu je tudi vedezhe, koku nyh doſti ſhpotlivu govoré, od mojga gmajn Karſhanſkiga inu Bogu bodi hvala, pridniga examina inu ispraſhovanja, kir jeſt vſako Nedello ob Vezhernici, eniga ſledniga poſebi, ſtariga inu mladiga, velikiga inu maliga, kaj ſe je is pridige navuzhil, inu koku on ta Katechiſmus saſtopi inu vmej, saſliſhim ZK 1595, 32 spraševanja o verskih resnicah krščanskega luteranskega nauka; neſpodobnu ſe je nyh doſti ſkusi taku ſmerjanje, od naſhiga Karſhanſkiga examina ali isvpraſhovanja puſtilu oſtraſhit ZK 1595, 35 ℰ iz lat., prim. examen [A. L. R.] eksaminiranje (eksaminirane) -a sam. s [eksami'ni:ranje -a]; P 1, K 1 (TO 1564) – ed. rod.: e ks aminirane; Ⓥ ustno ugotavljanje, preverjanje znanja koga; spraševanje: Na konzu inu Hpuslednimu tiga Iſupraſhane inu Examinirane, Ima ta Superintendens htimu 40 nouimu Iſuolenimu inu poklyzanimu Pridigariu, letaku gouoriti TO 1564, 73a ℰ gl. eksaminirati [A. L. R.] eksaminirati (eksaminirati, ekseminirati) -am glag. dov. in nedov. [eksami'ni:rati -am]; P 12, K 3 (TO 1564, KPo 1567, JPo 1578) – nedol.: e ks | a/e | minirati; – sed. ed. 3. os.: e ks | a/e | minira; – del. na -l m. ed.: e ks aminiral; ⓜⓋ 1. kdo; koga ustno ugotoviti/ugotavljati, preveriti/preverjati znanje koga; tož. sprašati, spraševati: KOKV TY LUDY. BODI MLADI OLI STARI kir htimu Pridigarſtuu ſo Iſuoleni, oli kir ſe ſami knemu ponuieio, od tih prauih Shcoffou, Starih Farmoshtrou inu Pridigarieu, ſe imaio iſupraſhati, Exeminirati, inu poduuzhiti, koku ſe Vnih ſtanu inu Pridigarſtuu, ſteim Vukom inu slebnom dershati imaio TO 1564, 71b / Taku bi imeli tudi vſi Goſpodarij inu Goſpodinie, po hiſhah ſvoie Otroke inu poſle examinirati inu ſpraſhovati, de bi ijm, kadàr ſo is Cerkve priſhli, povedali, kai ſo ſe naûzhili KPo 1567, XCVIIIb 2. kdo; koga strogo in natančno izprašati/izpraševati koga z namenom ugotoviti tož. resnico; zaslišati, zasliševati: Ieli Petruſ CHRISTVSA sataijl, kàr ie le ena dezhla eno malo ga vpraſhala, Kai bi ne bil ſturil, kada bi ga ſam Kaifaſ alli Pilatuſ bil examiniral? Ako ena shena sbeſedo Petruſa vstrashi .. Kai bi ne bil edan pàr nijm opravil ſpriteniem inu kadàr bi smezhom bil nad nijm ſtal? KPo 1567, CLIIIb / Sato bi imel vſakateri Zhlovik, vſako nedelio, inu vſaki prasnik ſam ſebe examinirati, ſam ſabo premishliati, ſebe vprashati, kakoua Niva ie niegouo ſàrze, vkaki vishi ie ta ſveti Euangelion poſluſhal inu preiel KPo 1567, CXVIIIb si izpraševati vest; Sili ſe kakouih hudih Grehov oduadil? .. Kateri Zhlouik ſe tako ſprashuie inu exeminira, sa tiga dobro ſtoij. Ako ſe pak Zhlouik tako ne examinira inu ne iskusha, tamuzh is Cerque gre, kakor ie vcerkou shal, par tym Boshya beſſeda malo, alli celo nizh prida ne opraui JPo 1578, I,75a ℰ iz lat. prek nem., prim. examinieren [A. L. R.] eksekucija -e sam. ž [ekse'ku:cija -e]; P 1, K 1 (TO 1564) – ed. tož.: e ks e k u c io; Ⓥ zagotavljanje izvajanja predpisov, ugotavljanje krivde kršiteljev ter določanje in izvrševanje kazni: Tu Drugu Dellu ie, De ta Goſpoſzhina to Executio, tu kar utih Deſſetih Sapuuidah ſtoy, oppraui inu doperneſſe, oſtru shtraifa ſto teleſno shtraifingo, uſe te, kir videzhe inu ueidezhe ſubper to Boshyo Poſtauo deio inu greshio TO 1564, 63b ℰ gl. ekssekucijona [M. T.] ekseminirati gl. eksaminirati eksorcist -a sam. m [eksor'ci:st -a]; P 2, K 2 (KPo 1567, TPo 1595) – mn. im.: e ks orci s ti; Ⓥ kdor je določen za izganjanje hudiča, hudobnih duhov; eksorcist, izganjalec hudiča: Ako ieſt Hudizhe ſkusi Beelzebuba preganiam, ſkusi koga ijh vaſhi Otroci preganaio? Obtore bodo oni vaſhi Rihtarij inu vaſ bodo ferdamali. Ako ieſt pak ſkusi muzh alli pàrſt Boshij Hudizhe preganiam, taku ie gviſhnò Kralevſtvo Boshije k'vã doſhlu. Iudie ſo ratni bili, kàr 41 ſo nih Exorciſti Saklinavci alli panavci, inu tudi ti Apoſtoli Hudizhe preganiali, ſkusi muzh Boshijo KPo 1567, CXXI / Letukaj bi ti mogel vpraſhati: Koku ſe onu tedaj gody, de ty Exorciſti ali tiga Hudizha Panauzi, kir ſo takovi hudi lotri, vener te Hudizhe isganjajo? Tiga ja Bug ne ſtury, temuzh ta Hudizh TPo 1595, I,173 ℰ iz lat. prek nem., prim. der Exorzist [M. T.] ekspektant -a sam. m [ekspek'ta:nt -a]; P 2, K 2 (KPo 1567, JPo 1578) – mn. im.: e ks pe k tanti; Ⓥ kdor gleda, opazuje, pričakuje kaj: Kakove kàrſchenike poméni Petruſova perſona? .. Potle take, kateri le ſtrésheio inu zhakaio, kadàr ky Papesh inu Caeſar Evangelion ſposnaio: taku ôtega oni tudi gorivseti: Ta zhaſ ſo vedan Expektanti, Gledavci, Siali, inu Sanaſhavci, inu puſte meyu tim CHRISTVSA, gaishlati, saſpotovati inu krishati KPo 1567, CLIIIb, podobno tudi JPo 1578 ℰ iz lat., prim. exspectans [M. T.] ekssekucijona -e sam. ž [ekssekuci'jo:na -e]; P 2, K 1 (TO 1564) – ed. rod.: e kss e k u c ione; – daj.: e kss e k u c ioni; Ⓥ zagotavljanje izvajanja predpisov, ugotavljanje krivde kršiteljev ter določanje in izvrševanje kazni: Tu zhetertu Dellu ie te Goſpoſzhine, De ona ſueiſtu vſem glih inu prauizhnu po Boshyh Sapuuidah inu po prauih praudah, Shegah, Nauadah inu poſtauah, ſodi, te brumne myri, te hude kriue oſtru shtraifa. Sakai Sapuuidi inu Poſtaue pres Exſecutione, pres oprauila, diana inu rounana, pres praude inu oſtre shtraifinge, ie le en shpot inu ſaſramouane TO 1564, 64b; In Summa kratku rekozh, Ta Goſpoſzhina ie dolshna vſe Boshye Sapuuidi, kir Boga, nega zhaſt, inu kir tiga Blishniga inu nega zhaſt, shiuot inu blagu tyzheo, terditi, uarouati inu ohraniti. Inu htaki Exſecutioni, dellu inu oprauillu inu dershanu, Ie Bug tei Deskelski[!] Goſpoſzhini dal, muzh blagu inu brambo TO 1564, 64a ℰ iz lat., prim. exsecutio [M. T.] ekstravagant -a sam. m [ekstrava'ga:nt]; P 1, K 1 (DB 1584) – ed. im.: e ks travagant; Ⓥ papeško pismo, ki vsebuje rešitev konkretnega cerkvenopravnega problema in sprva ni bilo vključeno v eno izmed zbirk kanonskega prava: Letu pahanje (ſe mi sdy) je sazhel Ludbih Ceſſar, Pajerſki Erzog, ker ſe je Papeſh Clemens, tiga imena ta peti, inu Ioannes ta dva inu dvajſſeti, hvalil, po ſmèrti Ceſſarja Hajnriha, od Lucelburga, de bi on bil Ceſſar, kakòr njegou Extravagant, norru govory DB 1584, II,90b ℰ iz lat., prim. Extravagantes [M. T.] elafantov gl. elefantov elamski -a -o prid. [e'la:mski -a[?]]; P 5, K 2 (DB 1578, DB 1584) – m. ed. rod.: elam s kiga; – tož.: elam s kiga; – ž. ed. mest.: elam s ki; Ⓥ ki se nanaša na biblijsko pokrajino Elam ali Elamce, Elamite; elamski, elamitski: INV pergudilu ſe ie vtim zhaſſu Sinearskiga Kraila, Arioha Elaſarskiga Kraila, KedorLaomera Elamskiga Kraila, inu Tidala Aidouskiga Kraila, de ſo ſe ony boiouali Sberam Sodomskim Krailom DB 1578, 11a, podobno 42 tudi DB 1584 / zemljepisno ime, v zvezi Elamska dežela Ieſt ſim pak bil, kadar ſim letu videnje vidil, v'Gradu Suſan, bv'Elamſki Desheli, pèr vodi Vlaj DB 1584, II,100 v Elamu [A. L. R.] elasarski (elasarski, elazarski) -a -o prid. [ela'sa:rski[?]]; P 5, K 1 (DB 1578, DB 1584) – m. ed. rod.: ela | ſ/s/ſſ | ar s kiga; – tož.: elaſar s kiga; Ⓥ ki se nanaša na biblijsko mesto Elasar; elasarski: TEdai ie vunkai shel Sodomski Krail .. inu ſo ſe super nee hboiu perprauili, vti dolini Siddim, supar KedorLaomera, Elamskiga Kraila, inu super Tideala Aidouskiga Kraila, inu super Amrafela Sinearskiga Kraila, inu super Arioha Elaſarskiga Kraila DB 1578, 11b, podobno tudi DB 1584; INu pèrgodilu ſe je v'tem zhaſſu Amraphela, Sinearſkiga Krajla, Arioha, Elasarſkiga Krajla .. de ſo ſe ony bojovali s'Beram DB 1584, I,8b [A. L. R.] elazarski gl. elasarski elefant -a sam. m [ele'fa:nt -a]; P 24, K 3 (DB 1584, MD 1592, MTh 1603) – ed. im.: e l e f ant; →; – mest.: ele f anti; – mn. im.: ele f anti; →; Ⓥⓜ zelo velika štirinožna žival z okloma in dolgim rilcem; slon: Inu ſo te Elephante taku v'kardella resdejlili, de je vſelej k'enimu Elephantu bilu poſtaulenu taushent Pejſhzou, v'shelésnih klobukih inu arnoſhih, inu petſtu kojnikou DB 1584, II,184a; Inu [Antioh] je ſhàl v'Egypt s'mozhnim folkom, s'kuli, s'Elefanti, s'Kojniki, inu s'veliku Barkami, inu je bojoval supàr Ptolomea, Egyptouſkiga Krajla DB 1584, II,178b; Deutſch. Helfand. Latinè. Elefas. Windiſch. ſlon, ellefant. Italicè. Lionfante MD 1592, G2a; Elephas. Germ. ein Helfant. Sclav. ſlon, ellefant MTh 1603, I,465 ℰ iz lat. prek nem., prim. der Elefant [M. T.] elefantov (elefantov, elafantov) -a -o prid. [ele'fa:ntov -a -o]; P 19, K 6 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603) – ž. ed. im.: ele f antova; – rod.: elefantove; – mn. rod.: el ǀ e/a (DB 1584, II,112b) ǀ f anto v ih; – tož.: ele f antove; – s. ed. im.: elefantovu; – rod.: elefantoviga; Ⓥⓜ ki se nanaša na elefante↗; slonov, slonji: Elefantovu, ſchrajanje, viga, nja. Barritus, Elefanten geſchrey BH 1584, 61 / v zvezi elefantova kost ſakai niſzhe vezh ne bo kupoual nee kupzhio, to kupzhio od slata, inu od ſrebra, inu od shlahtniga kamena, inu od perlou … inu od sledne poſſode tih Elefantouih koſty TT 1577, 443 posode iz slonovine, podobno tudi TT 1581-82; Ty od Dedana ſo tvoji kupzi bily, inu ſi pouſod po Otokih kupzhovala, ty ſo tebi Eleffantove koſty inu Ebenou lejs predavali DB 1584, II,73a; Vy, kir mejnite, de ſte delezh od hudiga dne, inu vſelej le po krivizhnim goſpodovanju miſlite, inu ſpyte na *Slonovih koſty poſtelah, inu prevezh (ſnage) imate na vaſhih poſtelah: Vy jeſte jagneta is Zhrede, inu pytana teleta <*Elafantovih. Iesa. 5.b> DB 1584, II,112b; Elefantova kuſt, ve kuſti, Ebur, Helfenbein BH 1584, 56; Deutſch. Helfenbain. Latinè. ebur. Windiſch. ſlonova kust, elefantova kust. Italicè. avorio MD 1592, G2a; Eburneus. German. Helffenbeinin. Sclav. od elefantove koſti MTh 1603, I,456 / Tvoje Garlu je kakòr en Turn is Elephantovih koſty DB 1584, I,333b 43 ℰ gl. elefant [M. T.] elefantovski -a -o prid. [ele'fa:ntovski -a]; P 1, K 1 (TPs 1566) – ž. mn. rod.: elefanto v skih; Ⓥ ki se nanaša na elefante↗; slonov, slonji: v zvezi elefantovska kost Tui guant ie ſgul Myra Aloe inu Kezia, ti hodish is tih Elefantouskih koſty hysh, Vkaterih ti imash tuie Veſſelie TPs 1566, 86b iz hiš iz slonovine ℰ gl. elefant [M. T.] element -a sam. m [ele'me:nt -a]; P 39, K 10 (TR 1558, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, ZK 1595) – ed. im.: element; →; – mn. im.: eleme n ti; →; Ⓥⓜ 1. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot osnovni življenjski prostor ali naravni gradnik; element: PREDAN Bog Zhloveka ſtvari inu poprei vſo potrebo ſhafa po vſim ſvétu, inu vſe Elemente inu ſtranij napolni s'blagom, luft ſ'pticami, Morie s'ribami, Semlio svirino KPo 1567, CXXVIIIb; Nam mora Salnce ſuetiti podneui, Luna inu Suesde ponozhi. Nam moraio vſi Elementi inu ſtuari ſlushiti JPo 1578, II,120b; Ty elementi pag, bodo od vruzhoſti taieli iuu[!] ta Semla inu ta della kir ſo vni, bodo ſgorela TT 1581-82, II,346 / AYDOVSKI BOGVVI zhes Elemente Zhes Ogen imaio tiga Boga Iouem, zhes lufft Iunonem, zhes Murie Neptunum zhes Pekal Plutonem. TY SVETNIKI pag ſo. Zhes Ogen S. Agata inu S. Florian. zhes Murie inu vode S. Niclaush. zhes Lufft, Veitre, oblake, zhes Tozho inu Tresk, ſo ty Suetniki, katerim prauio Samomaſtnike, tim iſtim po leitu praſnuio, Gorne Mashe bero, Shcryshi po Cerquah inu po Puli hodio < Elemẽtou Maliki .. Elemẽtou Suetniki> TC 1575, 271 2. kar je vidno, snovno, otipljivo; stvar, reč: Ioannes inu uſi slushabniki ty kerſtuio le ſto vodo, tu ie, oni slushio tei Cerqui ſto vunano slushbo, ſteimi Elementi inu ſto beſſedo TR 1558, Bb; Sakai piſmu ie ena ſtvar, inu prasàn element, alli rézh. ne ſpodobiſe kàrſcheniku, da on veliku na ſtvari viſſi KB 1566, F; Ta videzha ſtuar ali Element, ta Voda: Boshya Beſeda inu obliuba rauan tiga Elementa, inu Boshye porozhenie: Ta Sacrament ſtore JPo 1578, III,27b; v'Criſtuſevi vezherji je ta vunani element le kruh inu Vinu, inu tuiſtu obuje, inu nikar le enu ſamu DB 1584, I,cIIb; k'ſlejdnimu Sacramentu v'Novim Teſtamenti, (prou od tiga govorezh) ſliſhita dva potrebna ſhtuka. Narpoprej Criſtuſeva, inu nikar zhlovezhka, beſſeda, h'kateri je pèrſtaulena obluba tiga obpuſzhenja naſhih grehou. Potle inu h'drugimu tudi en Element, tu je, ena vunanja videzha tàr poteleſna rezh, kakòr enu videzhe tàr ozhitu snaminje Boshje, kateru je ſam Criſtus h'timuiſtimu poſtavil inu s'imenom odlozhil DB 1584, I,cIIb; S. Sakon néma obeniga vunaniga elementa ali snaminja, od Buga h'timu pèrſtauleniga: inu néma obene oblube, de bi ſkusi taiſti iméli ali mogli odpuſtik grehou dobiti DB 1584, I,cIIIa; Sakaj voda je voda, ta je en Element inu Stvar, katera ſama ſe tiga ſerza nemore dotakniti TPo 1595, II,110 / Ta kruh, kateri mi lomimo, neli taiſti tu vkup podilenje Chriſtuſoviga Teleſsa? Is leteh beſsed ſe saſtopi, de Apoſtel od obadvuiga, kruha inu vina, inu tudi od tega praviga telleſsa inu krij Chriſtuſove, kateru bo kmalu sred temi Elementi, inu nikar le ſam prid ali muzh inu te dobrute tiga teleſsa inu krij Goſpodnje, prejetu, govori, Kakor ſe tem Norzom ſanja ZK 1595, 29 44 / IEſt pravim pak, kakòr dolgu je erbizh enu Déte, taku nej mej nym inu enim Hlapzom obeniga reslozhka, najſi je on zhes vſe blagu Goſpud, temuzh on je pod Odvetniki inu Gerabi, do tiga zhaſsa, kateri je od Ozheta poſtaulen: Raunu taku tudi my, kadar ſmo bily Otroci, ſmo bily vjeti pod vunajnimi *naredbami <*elementi ali poſtavami> DB 1584, III,103a ℰ iz lat. prek nem., prim. das Element [M. Č.] elementa [im. mn.] gl. elementum elementum – sam. s [ele'me:ntum]; P 1, K 1 (JPo 1578) – mn. im.: elementa; Ⓥ zemlja, voda, zrak ali ogenj kot osnovni življenjski prostor ali naravni gradnik; element: Sakay ie kuli Bog na ſem Sueti ſtuaril, Elementa, (To ie Ogain, Lufft, Voda, inu Semlia) to ie sazhetik vſake Moiſtrie, Mettala, to ie vſake rude inu sheleshno delanie, Kouanie inu shiuanie, Shito, Vino, Blago inu oblaſt. To vſe nato zhaka dabi vmiru shiveli, nasho potrebo dobivali JPo 1578, III,77b ℰ iz lat., prim. elementum [M. Č.] elend -a sam. m ['e:lend -a]; P 2, K 2 (DB 1578, DB 1584) – ed. tož.: elenda; Ⓥ bibl. jelenu podobna divja žival, dovoljena za prehrano Judov; v sodobnem prevodu antilopa: Tu ſo pak te Svirine, katere vy imate jéſti: Volla, Ouzo, Koso, Ielena, ſèrno, Pivola, Kamenſkiga kosla, Dyvjo koso. *Turina inu Losha <*Divjiga volla inu Elenda> DB 1584, I,108a, podobno tudi DB 1578 ℰ iz nem., prim. das Elend [M. Č.] elenparta -e sam. ž [elen'pa:rta -e]; P 3, K 3 (TPs 1566, TPo 1595, MTh 1603) – ed. im.: e l enparta; – mn. tož.: e l enparte; – or.: elenpartami; Ⓥⓜ orožje v obliki sekire z reziloma na obeh straneh: Inu oni ſo vſe nega tablane reſſecali, Steimi ſekyrami inu elenpartami TPs 1566, 133b; Bipennis. Germ. ein Hellpartẽ/ ein Beyl/ so auff beydẽ seitẽ hawet. Carniol. ellenparta MTh 1603, I,174 pren. Ty Ajdje ne vejdo od kod takova neſrezha naglu pride, ali my vejmo, de je tu ſgul Hudizhevu dellu, ta ima takove Ellenparte, ſvinzhene kugle inu puhſhe, takove ſhpiſsi[!] inu Mezhe, s'katerimi nas ſtrejla, luzha, inu bode, kadar Bug tu njemu dopuſty TPo 1595, III,156 ℰ iz nem., prim. die Hellebarde [M. Č.] elizejski -a -o prid. [eli'ze:jski -o]; P 1, K 1 (TC 1575) – s. ed. mest.: eli z e j skim; Ⓥ ki se nanaša na starozaveznega preroka Elizeja; Elizejev: ty praui zaihni, kir ſo ſe per tih mertuih Marternikih, Suetnikih inu per nih grobeh ſgudili, oli she ſdai ſe gode, koker per tim mertuim Eliſeiskim teleſſu 4. Reg. 13. de ie en mertou hlapzhizh, koker ſe ie nega teleſſa dotegnil, ie ſpet shiu ratal TC 1575, 246 [M. Č.] 45 ellenparte [tož. mn.] gl. elenparta elša -e sam. ž ['e:lša]; P 2, K 2 (TA 1550, TA 1555) – ed. im.: el š a; Ⓥⓜ v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja: Erhart erman euſtahius elſha TA 1550, 7, podobno tudi TA 1555 [M. Č.] elul neskl. sam. m ['e:lul[?]]; P 4, K 1 (DB 1584) – neskl.: elul; Ⓥ bibl. ime hebrejskega šestega meseca; september: LEtu piſmu je bilu narejenu na oſſemnajſti dan tiga Méſza bElul, v'tem ſtu inu dvej inu ſedemdeſſetim lejti, v'tretjim lejti Viſhiga farja Simona DB 1584, II,192a ℰ iz hebr. prek nem., prim. LB 1545 Elul [M. Č.] enajst1 (enajst, anajst, edanajst) -ih in neskl. posam. [e'na:jst -ih]; P 21, K 7 (TT 1557, TR 1558, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584) – m. mn. im.: enaj s t; – daj.: e/a/eda (JPo 1578, III,9a) | na js tim; – tož.: a/e | na js t; – or.: a/e | na js timi; – ž. mn. mest.: ena jst ih; ⓜⓋ 1. skupina enajstih oseb: [Žene] ſe ſpet vernio od groba, inu pouedo letu uſe tim Anaiſtim, inu tim drugim vſem TT 1557, 251 enajstim od prvotno dvanajstih apostolov po Judovi izdaji in smrti; Da naiſi ie Chriſtus veliko krat bil ſuoie vſtaianie ozhitoual, kakor slaſti Marij Magdaleni, tem drugim Shenam, Petru, tema duema Iograma napotu gredozh Viemaus, inu Vuezher tem edanaiſtim JPo 1578, III,9a; Sdai pak po tem, ker ſo ſpet Chriſtuſa shyuega videli, inu ſposnali, ſo prieli takouo mozh vnyh Serze, da ſo vtei iſtei vri vſtali inu ſpet shli vIerusalem, inu ſo teh anaiſt vkup sbranih nashli JPo 1578, II,13b; Peter pag ie ſteimi Anaiſtimi vndukai ſtal, ta ie vſdignil gori ſuio shtimo, inu ie knim gouuril TT 1581-82, I,473; HPuſlednimu kadar ſo ty enajſt pèr Misi ſedéli, ſe je on [Jezus] prikasal DB 1584, III,29a 2. enajsta ura: Inu kada prido ti ob enaiſtih naieti, vsame vſakateri ſvoidenar[!] KPo 1567, LXXXVIIIb Prim. enajst2 [E. T.] enajst2 (enajst, anajst, ajnajst, edenajst, edenaest) -ih in neskl. štev. glav. m, ž, s [e'na:jst -ih]; P 59, K 17 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TPs 1566, KPo 1567, TP 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, TfC 1595, MTh 1603) – osn. obl.: e/a/a j/ede | n a | j/e (MTh 1603, II,727) | s t, z rod. in z ujemanjem, tudi neskl.; – rod.: enaj s tih; – daj.: ana js tim; ⓜⓋ izraža število 11; enajst: NAſh Goſpud Ieſus Chriſtus/ na ta dan kadar ye bill od te ſmerti vſtall/ ye ſuym Anaiſt Iogrom oponaſhall nih neuero inu terdnuſt nih ſerza TC 1550, 39(28a); Ampag ty ainaiſt Iogri gredo uto Galileo na eno Goro, nakatero ie bil nim Ieſus porozhil TT 1557, 92; [Žene] ſo smiſlile na niegoue beſede inu ſo shle od Groba inu ſo to pouedale tem anaiſtim 46 Apoſtolom, inu tem drugim vſem JPo 1578, II,5b; LETV ſo te beſſede, katere ie Moses kuſemu Israelu gouoril, na vni ſtrani Iordana Vpuſzhaui, na raunim Puli, pruti Erdezhimu Moriu, mei Faranom inu Toffelom, inu Labanom, inu Hazerotom, inu Dizabom, enaiſt dny hoda od Horeba, po potu Seirskih Gur, do KadesBarnea DB 1578, 148a; En Tebih je bil dolg trydeſſet komulzou, inu ſhtiri komulze ſhirok: Vſi enajſt Tebihi ſo ene mere bily DB 1584, I,59b; Hin je bila ena mera, v'katero je ſhlu okuli enajſt ali dvanajſt polizheu DB 1584, I,74b; Ta Altar tudi, od kateriga Prerok piſhe, bi imèl enajſt komulzeu viſſok, inu oſgoraj ſhtirinajſt komulzeu ſhirok biti DB 1584, II,59b; [Jakob] pak je oſtal toiſto nuzh pèr kardeli, inu je vſtal po nozhi, inu je vsel ſvoje dvej Sheni, inu ſvoje dvej Dékli, inu ſvoje enajſt otroke, inu je ſhàl vpreg na tem brodu Iavok DB 1584, I,21b; los je padèl na Mattia, inu on je bil pèrlozhen h'tém enajſt Apoſtolom DB 1584, III,61; TI imaſh tudi eno Odejo is Kosjih dlak ſturiti, h'pokrivanju Prebivaliſzha, is enajſtih Tebihou DB 1584, I,52a; ZIdekia je bil enu inu dvajſſeti lejt ſtar, kadar je bil Krajl poſtal, inu je krajloval enajſt lejt v'Ierusalemi DB 1584, I,250b; kot slovnični zgled 11. Vndecim, Edennajſt, Eilff BH 1584, 72; On [Trubar] ie tudi Pſalter tolmazhoual, kateri ie on enaiſt leit poredi, en deil v'Kempti, en deil v'Aurohi, en deil tudi v'Lublani, Nemshki predigoual TtPre 1588, 128; Sa nas vboge greſhnike, inu Hudizheve Ietnike, sazhel je on terpeti, na Krishi konez vselu, tu terplenie slu njegovu, po try krat enajſt leiti TfC 1595, CLIII; Vndecim. Germ. ainlff/ eylff. Sclau. edenaeſt MTh 1603, II,727 / Inu ſo ſe ſvoih Sovrashnikou lotili, kakòr Levi, inu ſo mej nymi pobyli enajſt taushent Pejſhzou, inu ſheſtnajſt ſtu Kojnikou DB 1584, II,201b / Okuli enaiſt ur gre [gospodar] un, naide edne prasne ſtoiezh, inu rezhe nijm: Kai tukai cel dan prasni ſtoite? KPo 1567, LXXXVIIIb enajste ure Prim. enajst1 [E. T.] enajst3 neskl. štev. vrstil. [e'na:jst]; P 1, K 1 (JPo 1578) – ena js t; ⓜ ki v zaporedju ustreza številu enajst; enajsti: Inu kada ſo prishli ty ker ſo ob enaiſt vri naieti, ſo preieli vſakateri ſuoi denar JPo 1578, I,67a [E. T.] enajster -a -o štev. ločil. [enaj'ste:r -a -o]; P 3, K 1 (BH 1584) – dol. obl. m. ed. im.: e n aj s teri; – ž. ed. im.: e n aj s tera; – s. ed. im.: e n aj s teru; Ⓥ ki je enajstih vrst ali enot; enajster: kot slovnični zgled, kot del večbesednega števnika ſtu, inu, vel, ter Ennajſti, a, u, eri, era, eru, 111 BH 1584, 73 [E. T.] enajsti (enajsti, anajsti) -a -o štev. vrstil. [e'na:jsti -a -o]; P 63, K 12 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TPs 1566, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, TPo 1595) – m. ed. im.: e/a | n a js ti; – rod.: ena js tiga; →; – ž. ed. im.: e n a js ta; – rod.: ena js te; – tož.: e/a | na js to; – mest.: a/e | na js ti; – s. ed. im.: e n aj s tu; →; ⓜⓋ 1. ki v zaporedju ustreza številu enajst; enajsti: Ta Anaiſti ſtuk S. Iudas Thadeus. Vſtanena tiga ſhiuota TC 1550, 31(16b); Kadai ſmo mi Aidie poklicani? Posnò, ob Anaiſti uri puſlednih zhaſih ſiga ſvéta KPo 1567, 47 XC; ANAISTO NEDELIO PO S. Troyci JPo 1578, II,136a; [Simon] je bil v'Ieriho priſhàl s'dvema Synma, s'Matatiom inu s'Iudom, v'tem ſtu inu ſedem inu ſedem deſſetim lejti, v'enajſtim Meſci, katerimu je Ime aSabat DB 1584, II,193b; Ierusalem dobitu v'enajſtim lejti Zedekia DB 1584, II,47b; kot slovnični zgled Enajſti, a, u BH 1584, 73; Ta enaiſta Pridiga TPo 1595, I,287 2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov; danes pisava skupaj: kot slovnični zgled ſtu, inu, vel, ter Ennajſti, a, u, eri, era, eru. 111 BH 1584, 73 [E. T.] encian gl. encijan encijan -a sam. m ['e:ncijan]; P 2, K 2 (MD 1592, MTh 1603) – ed. im.: encian; ⓪ vrsta gorske ali travniške rastline z modrimi ali rumenimi cvetovi in zdravilnimi koreninami; encijan, svišč: Deutſch. Entzian. Latinè. gentiana. Windiſch. encian. Italicè. gentiana MD 1592, C8b; Gentiana. Germa. Entzian/ bitterwurtz. Carn. encian MTh 1603, I,595-596 ℰ iz nem., prim. der Enzian [M. T.] encratit gl. enkratit encratiter gl. enkratiter endivia gl. endivija endivija -e sam. ž [en'di:vija]; P 1, K 1 (MTh 1603) – ed. im.: endivia; ⓪ negotovo vrsta divje ali gojene rastline z užitnimi listi ali koreninami in zdravilnimi učinki: Cichorium ſativum. Ital. endivia, endivia maggiore, endivia minore, ſcariola. Germ. Endivien/ antifien/ weiß endivien/ krauß endivien/ klein endivien/ ſcariol/ gartenſcariol. Sclav. endivia MTh 1603, I,258-259 ℰ iz nem., prim. die Endivie, ali it., prim. endivia [M. T.] enkratit -a sam. m [enkra'ti:t -a]; P 1, K 1 (TT 1577) – mn. or.: en k ratiti; Ⓥ pripadnik zgodnjekrščanske sekte iz 2. stoletja, ki je kristjanom prepovedovala spolnost, hrano živalskega izvora in alkohol; enkratit: Ta perui hudi Angel, ie ta Kezar Tacianus shnega Encratiti, kateri ſo ta Sakon prepouedouali TT 1577, 246 ℰ iz lat., prim. encratitus [A. J.] enkratiter -ja sam. m [enkra'ti:ter -ja]; P 1, K 1 (DB 1584) – mn. or.: en k ratiterji; Ⓥ pripadnik zgodnjekrščanske sekte iz 2. stoletja, ki je kristjanom prepovedovala spolnost, hrano živalskega izvora in alkohol; enkratit: Ta pèrvi hudi Angel je Tatianus shnjega Encratiterji, kateri ſo Sakon prepovedali DB 1584, III,136a ℰ gl. enkratit [A. J.] 48 enosto (enustu) neskl. štev. glav. m, ž, s [e'no:sto[?]]; P 1, K 1 (BH 1584) – osn. obl.: enu s tu, – –nepovedno ▮▮ ⓜ izraža število 100; sto: 100. Centum, ſtu, vel enuſtu, Ein hundert BH 1584, 71 [E. T.] entuziast -a sam. m [entuzi'a:st -a]; P 1, K 1 (TAr 1562) – mn. im.: entu z ia s ti; Ⓥ pripadnik zgodnjekrščanske sekte, ki je učila, da je mogoče z nenehno molitvijo, askezo in kontemplativnim življenjem doseči navdih Svetega duha; entuziast: Mi Ferdãnuiomo[!] tudi te Smotne ludi inu Duhe, kir .. iſzheio inu zhakaio iſuuna te beſſede Boshye, inu pres Euangelia, na drugu noterne reſuezhene inu na drugi Vuk, Inu te ludi odpelauaio od te beſſede Boshye na ſuie laſtne norre inu ſepelaune misli, Koker nakadai ſe[!] bili ty Manihei, Entuſiaſti, inu per nashim zhaſu, ſo ta Tomash Miinzar [= Münzer], Ty Bidertauffarij, Inu te Malykouske Curbe inu Lotrice, kir prauio de ſe nim Diuiza Marya, oli kaki drugi Suetniki perkaſuio TAr 1562, 33b-34a ℰ iz gr. prek nem., prim. der Enthusiast [A. J.] epa gl. efa epergovati gl. erpergovati ephraimski gl. efrajimski epicurar gl. epikurar epicurarski gl. epikurarski epicurei [im. mn.] gl. epikurej epicurer gl. epikurer epicuriem [daj. mn.] gl. epikur epicuriski gl. epikuriski1, 2 epicurski gl. epikurski epifanija -e sam. ž [epi'fa:nija -e[?]]; P 3, K 3 (KPo 1567, JPo 1578, TPo 1595) – ed. im.: epi f ania; – rod.: epi f anie; Ⓥ praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa; praznik svetih treh kraljev, Gospodovo razglašenje: Sakai ſe danashni prasnik imenuie Epiphania, prikasanie alli teh Modrih dan? SA troiga Boshyega prikasouania alli ozhitouania volio, ker ſe ie, kakor edni prauio, na danashni dan sgodilu, Alli vſai nekar venim Letu, Ta zhas, kada ie Criſtus roien ſe ie tim Modrim ena Suesda Vſolnzhnim shodu prikasala, sa katero ſo shli inu pershli vto Meſto Betleem, inu ſo nashli tiga nouoroieniga Kralia Iudouskiga, inu ſo go[!] darouali JPo 1578, I,37b, podobno tudi KPo 1567; OD Prasnika Epiphanie ali iskasainja, (kateriga ſicer vnavadi imajo imenovati teh treh Krajleu Prasnik) TPo 1595, I,84 ℰ iz gr. prek lat., prim. epiphania [A. J.] epih -a sam. m ['e:pih]; P 1, K 1 (MTh 1603) – ed. im.: epih; ⓪ aromatična rastlina s temno zelenimi deljenimi listi in gomoljasto odebeljeno korenino; zêlena: 49 Apium paluſtre. Germ. Epff/ Eppich/ Epffig/ Eppe/ Hepffen/ Bauwreneppich/ waſſerepff/ waſſermeck/ wilder Eppich. Carniol. epih MTh 1603, I,102-103 ℰ iz nem., prim. der Eppich [A. J.] epikurar -ja sam. m [epi'ku:rar -ja[?]]; P 13, K 9 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TT 1577, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595) – mn. im.: epi k urar ji; →; Ⓥ 1. pripadnik Epikurjevega filozofskega nauka, da bog/bogovi ne vplivajo na življenje ljudi in da ni posmrtnega življenja; epikurejec: Paulus uti Ateni .. ſe ie ſteimi Iudi inu andohtiuimi uti Shuli dishputiral .. Inu eni Epicurary inu Stoiski Filoſofi, ſo ſe shnim shtritali TT 1557, 389; Ty drugi ſo ty, kir ne hote Pokure diati, ſo shiher, ſa Buga, ſa nebeſſa inu ſa Pekal nishter ne rodio, uuelikih Grehih prebiuaio, ne hote terpeti de bi nee ſatu ty Pridigary ſuarili. Koker ſo ty Epicurary, inu ta uegshi deil ludi na tim ſueitu TR 1558, h4a; Vſtano gori ſubper nega [sv. Pavla] ty andohtliui Iudi, inu ty ner vuzheneshi inu oblaſtnishi Aydi, ty Stoici inu Epicurary TAr 1562, 1b-2a; On [sv. Peter] pak raven tiga tudi prerokuje, de bodo v'temiſtim zhaſſi Ludje cillu ſhpotlivi, inu nebodo niſhtèr od vere dèrshali, kakòr Epicurarji DB 1584, III,122a / Papeſh inu Cardinali .. So dobri Pliniani, ali Epicurarji, kateri ſe ſhe htimu ſmejejo, kadar ſe od eniga drusiga, inu vezhniga lebna po letim lebni pravi TPo 1595, II,3 2. kdor ne verjame v posmrtno življenje, zavrača verske nauke in obrede in/ali teži za telesnimi užitki in udobjem; epikurejec: ty ludie ne Veruio Bogu, ne nega beſſedi, ne rodio ne nauprashaio po tim drugim vezhnim lebnu, Rataio Epicurary, de ſe vſem Boshym slushbom shpotaio inu ſa nishter dershe TT 1557, ia; pred ſodnim dnem ſe bodo neshli eni shpotliuci, neuerni, hudi Epicurary, kir ne bodo verieli, de ſodni dan bo, Inu de bi ty Mertui od Smerti vſtali, Satu taki bodo shiher, nerodliui, nuzh tar dan pyanzhouali, inu ſuimu ſmerdezhimu trebuhu ſtregli TT 1577, 157; Koku ſe tudi cillu shiher inu prevsetnu Kezarji, Epicurarji, inu drugi nyh glihe, s'ſvoim laſtnim vukom, Boshji beßedi inu ſvetimu piſmu supàr ſtavjo? Koku cillu prevsetnu inu shivinſku shive sdaj vſakoteri po ſvoji voli, supàr to zhiſto riſnizo Boshjo, katera je sdaj na dnevi: Inu delajo, raunu kakòr de bi Bug inu Criſtus niſhtèr nebil DB 1584, II,+IIb ℰ gl. epikurer [A. J.] epikurarski -a -o prid. [epi'ku:rarski -o]; P 2, K 2 (TL 1561, DB 1584) – m. ed. daj.: epi k urarskimu; – s. ed. tož.: epi k urar s ku; Ⓥ ki se nanaša na epikurarje↗ 2; epikurejski: Ampak letukaj velá, de Kàrſzhanſka Cerkou pogine ali oſtane, katere ſe je Hudizh ſkusi Anticriſta na dvujo visho bil lotil: Na eni ſtrani ſkusi Epicurarſku ferrahtanje téh Sacramentou inu Boshje beſſede: na tej drugi pak, ſkusi britkoſt inu zagovanje téh veſty, ker nej bilu obeniga troſhta te gnade Boshje, temuzh sgul nemilu martranje, ſkusi laſtnu sadoſti ſturjenje inu della, s'katerim ſo Kerſzhenike martrali (od kateriga Epicurerji inu Ajdi niſhtèr nevedo) DB 1584, II,92b / Ty eni kezary .. inu drugi falsh neſaſtopni Vuzheniki, ſo tudi utu kerſzhanſtuu rauen drugih ſepelaunih Vukou, leto kezaryo bili ſaſeyali, De drugiga Goriuſtanena od tih mertuih nei, ſamuzh tu Duhousku, tu ie, kadar en zhlouik puſti od Grehou, Veruie Vieſuſa, ſe dershi naprei poshtenu, Ta iſti ie od ſmerti Goriuſtal, nega dusha bo uekoma shiua pred Bugom .. Ampag od tiga drugiga celiga telesniga Goriuſtanena, inu od ſodniga dne, ſo shpot delali. Takimu Epicurarskimu inu ſepelaunimu Vuku, Paulus uletim Capituli, ſo uſo mozhio ſubper ſtoy inu pishe TL 1561, 49b-50a ℰ gl. epikurer [A. J.] 50 epikurej -a sam. m [epiku're:j -a]; P 4, K 4 (TC 1555, KPo 1567, JPo 1578, DB 1584) – mn. im.: epi k ure ji; – daj.: epikureom; Ⓥ 1. pripadnik Epikurjevega filozofskega nauka, da bog/bogovi ne vplivajo na življenje ljudi in da ni posmrtnega življenja; epikurejec: onu ſe je vshe bilu sazhelu v'Laſhkih deshelah, v'Rimi, inu na drugih mejſtih vezh, de néſo sa Buga ni sa Hudizha, kakòr Epicureji, marali, ſo is vere ſhpot delali, inu néſo vezh Otruk karſzhovali DB 1584, II,92b 2. kdor ne verjame v posmrtno življenje, zavrača verske nauke in obrede in/ali teži za telesnimi užitki in udobjem; epikurejec: Bug vleti Sapuuidi Prepoueda, De ſe od nega nema vnuznu inu shpotom gouoriti, koker ty Neuerniki inu Epicurei deio, kir od Buga, od nega beſſede nishter ne dershe, ne veruio de ie en drugi vezhni leben TC 1555, E3; niſo ſtorili kakor nikateri Epikureij ali Presdushniki, kateri ſuoie Martuace pres vſega Poshtenia, Zhaſti, Petya inu Molienia Kpogrebu neſo, kakor edno gnylo Marho JPo 1578, II,162a ℰ iz lat., prim. Epicurei [A. J.] epikurejski -a -o prid. [epiku're:jski -a]; P 2, K 2 (KPo 1567, JPo 1578) – ž. ed. im.: epikure js ka; Ⓥ ekspr. ki je značilen za človeka, težečega k telesnim užitkom in udobju; epikurejski, uživaški: Bog ôzhe, da ſe ima vſaki dar inu dobruta Boshija ſ'pravo mero vshivati .. nozhe kratkò iméti, da bi ſe niegovi tudi teleſni darovi nemarnò sadiali, inu ſpendali, kakòr ſe to sdai slaſti godi vshe povſod ſtim ſkodlivim prevelikim inu pregoſtim Goſtovaniem, katero ſai nei, inu bi ſe neimelu imenovati Goſtovanie: Tàmuzh Epikureiſka Potrata, inu vnuzno shlemanie KPo 1567, CXXVIIb-CXXVIII, podobno tudi JPo 1578 ℰ gl. epikurej [A. J.] epikurer -ja sam. m [epi'ku:rer -ja[?]]; P 8, K 3 (DC 1580, DB 1584, TPo 1595) – ed. im.: epikurer; – mn. im.: epi k urerji; Ⓥ 1. pripadnik Epikurjevega filozofskega nauka, da bog/bogovi ne vplivajo na življenje ljudi in da ni posmrtnega življenja; epikurejec: Eni Epicurerji pak, inu Stoiſki Philoſophi, ſo ſe shnym [sv. Pavlom] kregali DB 1584, III,71a / Kateri ie pak ferrahta, ta nevei kai ie Greih, Smert inu Pekal, temuzh ie en Saduceer inu Epikurer, ker neveruie od ſmerti vſtaieina, ni vezhniga Lebna DC 1580, G3a; v'puſlednih zhaſsih [bodo] priſhli aShpotliuci, kateri po ſvoih laſtnih shelah hodio, inu pravio: Kej je obluba njegoviga prihoda? DB 1584, III,123b 2. kdor ne verjame v posmrtno življenje, zavrača verske nauke in obrede in/ali teži za telesnimi užitki in udobjem; epikurejec: Inu raunu kakòr ony néſo marali, de bi bily Boga ſposnali, taku je tudi nje Bug isdal v'eno ispazheno miſsal, de ſo delali, kar ſe nej ſpodobilu .. ſo opraulauci, eBoshji Sovrashniki DB 1584, III,82a; Od tiga zhaſſa tiga Concilia v'Coſtnici pak ſo ony shiher poſtali, vſe Lotrie s'Cerkounim blagum inu Simonio tribali, inu ſo ſe u'vſe shlaht ozhite pregrehe podali, ſo sgul Epicurerji inu Svinje poſtali, dokler jih je Svejt truden, inu nym ſovrash poſtal, sa volo nyh ſramotniga 51 lebna DB 1584, II,92a[=91a]; my tudi Sodniga dne nemoremo griſhiti, ali de taiſti nemore priti, de bi cillu poprej od njega niſhtèr nevédili, ſamuzh aku bi gdu ſvojovolnu od njega nehotil vediti, kakòr sdaj naſhi Epicurerji delajo DB 1584, II,94a; Tu je, kateri hozhe njega [Kristusa] vſhyti, nejma ſyrou, ſhiher inu pregreiſhin biti, kakor naſhi Epicurerji, ty meinio, Kadar ony lih ſture, kar ſe nym luſhta, taku ony vener hote dobri Kerſzheniki per tem biti TPo 1595, I,300 ℰ iz nem., prim. der Epikureer [A. J.] epikurerski -a -o prid. [epi'ku:rerski -a]; P 1, K 1 (ZK 1595) – ž. ed. tož.: epikurer s ko; Ⓥ ki se nanaša na epikurerje↗ 2; epikurejski: [Bog] prepove to Epikurerſko shihroſt, kir en zhlovik niſhtar nemara, kaj Bogu dopade ali nedopade ZK 1595, 51 ℰ gl. epikurer [A. J.] epikuriski1 -ega posam. [epi'ku:riski -ega]; P 1, K 1 (TL 1567) – m. mn. tož.: epi k uriske; Ⓥ kdor ne verjame v posmrtno življenje, zavrača verske nauke in obrede in/ali teži za telesnimi užitki in udobjem: [Sv. Pavel] Vtim peruim Capituli [Pisma Titu] .. te Epicuriske, Cretenſerie, neruezh te Iude redle shtraiffa TL 1567, 76a ℰ gl. epikuriš Prim. epikuriski2 [A. J.] epikuriski2 -a -o prid. [epi'ku:riski -a]; P 4, K 2 (TT 1557, DB 1584) – ž. ed. rod.: epi k uri s ke; →; – mn. tož.: epi k uri s ke; Ⓥ ki se nanaša na Epikurov filozofski nauk, da bog/bogovi ne vplivajo na življenje ljudi in da ni posmrtnega življenja; epikurejski: Ty eni pag prauio, kadar ſe nim kaka shkoda, nadluga, nesrezha oli boleſan pergodi, de per tim nei Vola Boshya, temuzh tu pride le od ſamih hudih ludi inu od zupernikou. Ampag pred tako neuersko inu Epicurisko miſſelio inu gouorienem, nas obari Ieſus Criſtus TT 1557, dd2b / ſe more letu dobru pèrgoditi, de ta Svejt bo taku pregreſhin, inu nebo sa Buga niſhtèr maral, de ſe Boshja beſſeda, nebo nigder ozhitu ſméla predigovati, inu de ſe bo le od Epicuriſke gnuſnobe ozhitu govurilu, inu de bo S. Evangeli le v'hiſhah ſkusi Hiſhne Ozhete ohranjen DB 1584, II,93b gnusnega epikurejskega nauka ℰ gl. epikuriš Prim. epikuriski1 [A. J.] epikuriš prid. nepregib. [epi'ku:riš]; P 1, K 1 (TPo 1595) – epikuri š; Ⓥ ekspr. ki izraža težnjo koga za telesnimi užitki in udobjem; epikurejski, uživaški: Timu pruti ſo ty Menihi ſvoj leben en ſvet, popoln leben imenovali. Ampak kakor je veidezhe vſimu ſvejtu, taku je on riſnizhnu en lein, pokoyn, dober, ſladak jnu Epikuriſh leben, vkaterim ſo ony vſiga sadoſti inu obilnu imejli TPo 1595, I,97 ℰ iz nem., prim. epikurisch [A. J.] epikurski -a -o prid. [epi'ku:rski]; P 2, K 2 (TT 1557, TT 1581-82) – m. mn. tož.: epi k urske; Ⓥ 52 ki podobno kot pripadnik epikureizma ne verjame v posmrtno življenje; epikurejski: [Kristus] Te neuerne Epicurske Saduceie premore inu ſprizha Smoiſeſeuim piſmom, de ty mertui bodo gori uſtaieli, inu ſhiueli uekoma ſteimi Angeli TT 1557, 235, podobno tudi TT 1581-82 ℰ k lat. Epicurus [A. J.] epiphania gl. epifanija episcop gl. episkop episkop (episkop, ebiskop) -a sam. m [e'pi:skop -a]; P 19, K 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578) – ed. im.: episkop; – daj.: episkopu; – mn. im.: e | p/b (JPo 1578, II,67b) | i sk opi; – daj.: epi s kopom; →; Ⓥ predstojnik večje upravne enote Katoliške ali Luteranske cerkve; škof: SVSEB POSTAVA INV POROZHEnie Epiſkopom inu predikantom proti Cerkvi alli Gmaini KB 1566, D7; Imali Chriſtus poglauiza teh Paſtiryeu, tudi druge paſtirye pod ſabo? Ima: Vſe ſuoie Iogre, vſe Apoſtole, Episkope, Plebanushe ali Farmeſtre, inu Predigarye JPo 1578, II,38b; Ia, praueio oni: Kai ie ta Noui Vk inu ty Nouy Predigary? Iaſt nishtar tukai tacega lih lepega ali suetlega neuidim. Kei vidish dabi ſe Krally, Firſti Papesh, cardinali, Ebiſcopi, Korraty &c. takouega Vka darshali? .. Kai ie odgouoril Chriſtus? On ie rekal Kiudaſu. Ako me kteri Liubi, ta moye beſede ohrani JPo 1578, II,67b / Da nei na ſvetu niſtar vidit na nijh kai duhovniga .. Kakor iſhe danaſhni dan, pàr ſadanih Epiſkopih, kateri vezh s'mezhom inu sholnerij, kakor s'Boshijo beſedo ſtim ſvetim piſmom inu predigovaniem alli ûkom Lüdy ote k'veri ſvoij pèrpraviti inu pod nih Karſhanſtvom obdershati. Lepi pazh Paſtirij Ovac KPo 1567, CXLVIIIb; Vſai Zupernice, Zuperniki, Papeshniki inu Epiſcopi tudi dobre beſede nad Koreniem, Selyem, Roshami, Solio, vodo, Altari, Pildi, Suoni Karſtezh inu paneiozh gouore, sato tudi moraio Sacrament biti? JPo 1578, III,27b ℰ iz lat., prim. episcopus [M. Č.] episkopija -e sam. ž [episko'pi:ja -e]; P 2, K 1 (JPo 1578) – mn. tož.: epi sk op ij e; Ⓥ položaj, dohodek, ki ga prinaša škofija: Alli po tem ker ie Chriſtus od martuih vſtal, inu ſe ie reſniza prikasala, ſo huala Bogu ti varihi, Bulski kramarij, vahtarij, Soffiſti inu Papiſti tako preſtrasheni, da hode pripogniushi glaue kakor martui .. Inu ako she lih video .. da ie Chriſtus vſtal .. tako ſe vuner od takoue reſnice .. ſami vprodaio poſtauio inu ſe puſte kupiti, sa Epiſcopye, Korrarie, Kapelanye, Prouende, Bogate Fare JPo 1578, II,5a ℰ gl. episkop [M. Č.] episkoplji -a -o prid. [e'pi:skoplji -a]; P 1, K 1 (JPo 1578) – ž. ed. rod.: episkoplie; Ⓥ ki se nanaša na episkope↗; škofovski: Ieli tadai Paſtirska inu Predigarska ſlushba Zhaſtit inu suet ſtan? Sueti Pauall I. Timot: na 3. cap. gouori. Ako kateri Episkoplie ſlushbe shely, ta pozhteniga dela sheleie JPo 1578, II,39a ℰ gl. episkop [M. Č.] 53 epistola (epistola, epistela) -e sam. ž [e'pi:stola -e]; P 145, K 15 (TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595) – ed. im.: epi s tola; →; – mn. im.: epi s tole; – rod.: epi s t | el/olov (TT 1581-82); – tož.: epi s tole; Ⓥ 1. pomembno sporočilo v pisni obliki, navadno namenjeno prvim kristjanom ali prvim krščanskim skupnostim; epistola: Glih taku od tih zhloueskih Boshyh slushbi, ty ſtari Sueti Martyrniki inu vuzheniki pisheio. sueti Cyprian Lib. ij. Epiſtola iij. Gdi od Mashe pishe, taku praui, Sto Masho nemamo po tei dolgi Nauadi inu shegi okuli hoditi TAr 1562, 16a; Leta Shegen inu Nauada ſteim Shegnouanem tih Faryeu inu shcoffou, ie vdoſtih meiſtih vtih Buquah S. Cypriana ſadoſtimi beſſedami ſapiſſanu, Neruezh vti Epiſtoli htimu Corneliu, vkateri lete ozhite ſaſtopne beſſede, ſtoye, De ta Folk ta Gmaina Kerſzhanska, ima Oblaſt praue Vmeitelne Farye isuolyti .. Glih taku praui inu pishe S. Auguſtin, vti 110. Epiſtoli TO 1564, 70a 1.1 novozavezna biblijska knjiga s tako vsebino: Od tiga ſmo mi tudi vti Predguuori te Epiſtole htim Rymlanom gouurili TO 1564, 11a; Is tiga vſaki ſaſtopi, de te Epiſtole, Piſma tih Iogrou, ſo ſgul Euangeli TT 1577, Nn3b; S. Ansh vperui Epiſtoli na 2. cap. pishe inu gouori: Vſe kay ie na tem Suetu, to ie poshelienie tiga meſſa, poshelenie Ozhyu, inu ofartno shiulienie, katero nei od Boga JPo 1578, II,98a; Kakor ta Epiſtola k'Ebreerjem pravi: Naſh ozha vNebi kaſhtiga nas TPo 1595, II,40 / Inu en tak Capitul ſo imenouali Epiſtola, tu ie, en list od Buga, skuſi Preroke inu Iogre piſſan, inu vſem ludem poſlan TC 1575, 176 / z določilom, kot del stvarnih lastnih imen SVETIGA PAVLA EPISTOLA OLI LYST HTIM Rymlanom TT 1560, 1a 2. starozavezni ali novozavezni biblijski odlomek, ki se bere pri maši pred evangelijem; berilo: Vdanashni Epiſtoli 1. Corinth. 5 S. Paul vuzhi, Ta ſtari Quas is ſebe iſtargati TR 1558, K4a; Ty Prydigary imaio pag te Euangelie, Epiſtole, katere ſo na take Nedele inu Praſnike odlozhene inu ta Catehiſmus, oli ſice kakouo Iogersko Epiſtolo, Dyane tih Iogrou, Preroka oli Pſalma, ſueiſtu Prydigati inu ſaſtopnu islagati TO 1564, 130b; Sa tem tudi bero inu poyo, Kyrie Eleiſon, gloria in excelſis Deo, et in terra pax, eno Collecto, tu ie, Molitou, Epiſtolo, Euangeli, Vero, ſpet en versh[!] is Pſalmou TC 1575, 182; REGISHTER EPISTOLOV TA KASHE INV PRAVI, KEI SE ty ſtuki is Epiſtolou kir ſe ob Nedeleh inu drugih Godeh pridiguio .. Nedelske Epiſtole, tu ie, Nauuki is Iogrou Piſma TT 1581-82, II,****5a; Na konzu je tudi en Regiſter vſeh Epiſtel inu Evangeliou, kir ſe ob Nedelah inu nevadnih prasnikih v'Karſzhanſki Cerqvi bero DB 1584, I,cVIIIb; Na Finkuſhtni Torek. Epiſtola, Act 2 .. Evangeli, Ioan. 10 DB 1584, III,CcIIa ℰ iz lat., prim. epistola [M. Č.] epistolov [rod. mn.] gl. epistola erb -a sam. m ['e:rb -a]; P 116, K 30 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603) 54 – ed. im.: erb; – rod.: erba; – daj.: erb | u/i (*P 1563, 182); – tož.: erb | ø/a; – dv. im.: erba; – mn. im.: erbi; →; Ⓥⓜ SlovarSki Sklop Crajnſki. Erbizh Coroſhki. Erb Slovenſki, Besjazhki. Dejdizh, Naſlednik DB 1584, III,ccIVa; Erb, a, haeres, Erb BH 1584, 48; Haeres. Germ. Erb. Scla. nameſnik, deidizh, erbizh. Carniol. erbizh, erb, deidizh MTh 1603, I,622 1. kdor dobi premoženje po umrlem; dedič: katera Goſpoſzhina mala oli velika nemiloſtiuu ſuiemi kmeti inu pokorniki okuli hodi, po ſyli inu po kriuini tu nih iemle, preuelike Shtiure inu tlake nalagaio, hud konez vſamo, nih blagu do Tretyga Erba ne pride, nih Stan inu shlahta cilu pogina, koker ſo ty Celski kneſi .. vſi poginili inu konez vſeli TR 1558, M4a; ty Starishi ne mogo ſuim Otrokom, Mlaishim inu Erbom bulshi blaga dati inu ſapuſtiti na tim ſueitu, temuzh de ſo Bogaboiezhi, po Catehiſmi Veruio, molio inu slushio Bogu TC 1575, 349; vas na meiſti rainciga Goſpud Primosha inu niegouih otruk inu Erbou, ſa tako dobruto, ſahualim TtPre 1588, 20 / Ieſt tebe proſsim sa moio Goſpoſzhino .. Pomagai nei ta Krysh inu vſo supernoſt, vnih ſtanu poterpeshliuu noſſiti inu premozhi. Vglihi vishi hozhesh tudi vſem nih telleſnim Erbom inu Vnukom ſturyti TkM 1579, 99b krvnim dedičem; letukaj vsame Bug ſdaici v'Sazhetki Abrahamove Hlapce, kateri ſo Ajdje bily, tudi kſvojmu folku inu otrokom gori, vto erbszhino, vkatero ſo Abrahamovi pravi otroci, inu njegoviga teleſsa erbi ſliſhali TPo 1595, I,64; per teh Iudeh je bilu suſseb sa eno neſsrezho dershanu, kir obeniga Syna nej vhiſhi bilu, satu kir je teh Iudou Regiment na tem ſtal, de bi ony imejli erbe imejti TPo 1595, II,232 / mora ta Mati od ſhlahte inu Krji Davidove biti, ſicer bi ſe ne moglu letu nje Déte en Syn ali erb Davidou imenovati TPo 1595, III,63 / Moses ie nom to Poſtauo sapouedal, timu Erbu Iacoboue Gmaine DB 1578, 179a izvoljenemu ljudstvu 2. premoženje, dobljeno po umrlem; dediščina: Ampak únim ſvetim Ludem .. je en dobèr Erb oſtal sred nyh otruki .. inu nyh hvala nigdar nepogine. Ony ſo v'myru pokopani, nyh ime pak vekoma shivu oſtane DB 1584, II,171a / [Lakomni bogataši] velike Polaſti inu Hishe sidaio, veliko Blago inu Erbe kupuio, kueliki oblaſti inu zhaſti prideio, inu ſo vuner tem Vbosim ſilno nemiloſtiui JPo 1578, III,73b dedne posesti / Kadar tuoi konez pride, de morash prozh puiti, tedai ſtoprou deili tuoi erb DJ 1575, 141 2.1 pridobivanje premoženja po umrlem; dedovanje: koku ſe ty Kerſzheniki, kir po prauici, po Erbih, ſrezho, shnih ſueiſtim dellom, ſo bogati ratali, pruti Bogu .. imaio dershati TL 1567, 66a 3. kar ob delitvi česa odpade na posameznika; dedni delež: Te haide zho ti shenkati, Moy ſin kenimu erbi *P 1563, 182; ta Stuarnik vſeh rizhy, inu ta, kateri ie mene ſturil, ie perprauil meni en ſtan inu ie rekal: vIacobu prebiuai, inu vIsraelu bodi tuoi Erb DJ 1575, 99; Hozhmoli Schriſtuſom Erbizhi biti: Tako ie potreba, da tudi pomagamo Erb obdershati JPo 1578, III,68b; ta Leuit, kateri ie vtuoih vratah. Ti ga neimash sapuſtyti. Sakai on neima obeniga deila ali erba ſtabo DB 1578, 162a / Ieſt ſem rekal Goſpud, ti ſi mui Erb TPs 1566, 218b; GOSPVD poidi snami .. de ti nashimu pregrishenu inu greihom gnadliu bosh, inu puſtish de bomo my tuoi erb DB 1578, 79a 4. navadno s prilastkom, v krščanstvu stanje večne sreče po smrti, ki so ga deležni tisti, 55 ki so živeli po božjih zapovedih: my ſkusi to uero Vieſuſa Chriſtuſa odpuſzhane vſeh grehou/ gnado boſhyo/ nebeſhki erb/ inu ta vezhni leben dobodemo TC 1550, (3b); Ozha Bug ſa uolo ſuiga ſynu Ieſuſa Criſtuſa .. daie naſnane, Inu oblubi timu kir ſe puſti kerſtiti, de hozhe .. nega gori vſeti ſa enu laſtnu deete, inu ſa eniga prauiga Erba vſiga blaga nebeskiga TC 1555, A5b; hozho tebe otteti od tih Ludi inu od tih Aydou .. de odpresh nih Ozhy. De ſe oberno ad te temme hti luzhi .. de prymo tu odpuszhane tih grehou, inu ta Erb ſteimi red, kir ſo poſuizheni skuſi to Vero TT 1557, 420; Otroci Boshij Erb imaio, Nebeſko kralevſtvo, Hudizhovi pak paklenſki ogañ KPo 1567, LXXXVIIb; Tu ſo Otroci Boshij, Premaganie Smarti inu Hudizha, Pakla, inu prauiza ktemu Erbu, vſega Nebeſkiga Blaga, inu tudi kpoſledniemu vezhni Leban JPo 1578, III,77a; ony s'ſvojem ſovraſhtvom inu nydom supar nas sadoſti prizhujo, de ony nejſo vleti bratouſzhini, inu de letiga vezhniga erba nejmajo vſhyvati .. Kaj nym pomaga tedaj ta poteleſna Erbszhina TPo 1595, II,13; ● – imeti erb v Kristusovem/božjem kraljestvu biti po smrti zveličan zaradi Kristusove daritve na križu: oben Kurbar, ali nezhiſtnik, ali lakomnik (kateri je en Malikovez) néma erba v'Criſtuſevim inu Boshjim krajleſtvi DB 1584, III,105a[=106a] ● – – imeti erb s kom dobiti enako posmrtno plačilo kot kdo drug: Daj nam Nebeſki raj dobit, S'tvojemi Svetniki erb imit TfC 1595, XC ℰ iz nem., prim. der Erbe [M. Č.] erban -a -o del. ['e:rban -a -o]; P 7, K 4 (DJ 1575, DB 1584, DAg 1585, TPo 1595) – m. ed. im.: erban; – rod.: erbaniga; – mn. daj.: erbanim; – ž. ed. tož.: erbano; – s. ed. im.: erbanu; – mn. im.: erbana; ⓜⓋ ki je dobljen od prednikov; podedovan: kateri neiſo Malikouali, ni od GOSPVDI padli, bodeio tudi zhaſzheni. Nih koſty ishe vſelei ſe selenee, ker leshee, inu nih yme ſe zhaſty vnih otrukih, na katerih ie onu erbanu DJ 1575, 204 / Ieſt vbog greſhnik, ſe ſposnam Bogu mojmu Nebeſkimu Ozhetu, de ſim jeſt, Bogu ſe ſmili, teſhku inu ſilnu veliku greſhil: nikar le s'vunanimi velikimi grehi, temuzh veliku vezh s'notraſhno porodno erbano ſlepoto, s'nevero, s'zviblanjem DAg 1585, 27; naturſka pomankainja, katera ſo sa tiga grejha volo na nas erbana, je on [Jezus], kateri je pres grejha bil, noſsil inu imel, kakor my TPo 1595, I,32 ♦ – – erbani greh greh, ki ga je po Adamu in Evi sprejelo vse človeštvo; izvirni greh: Od takiga porodniga inu na nas Erbaniga greha prizhuje ſvetu Piſmu, de je .. enu ſtraſhnu ſkashenje inu resdjanje zhlovezhke nature DB 1584, I,aIVa; Sakaj ta greih je na nas erban, kateriga my s'nami is Materiniga teleſsa perneſsemo, satu zhe vezh my potle raſtemo, inu ſtariſhi bomo, s'tem vezh ſe ty greihi tudi vnas iskaſhejo, de my h'tem erbanim porodnim greihom, tudi naſhe laſtne greihe perlagamo TPo 1595, I,277 ℰ gl. erb Prim. erbati [M. Č.] erbanje -a sam. s ['e:rbanje -a]; P 1, K 1 (DB 1584) – ed. rod.: erbanja; ⓜ pridobivanje, pridobitev premoženja, pravic po umrlem; dedovanje: Poſtava od erbſhzin inu erbanja DB 1584, I,95b 56 ℰ gl. erb [M. Č.] erbati -am glag. dov. in nedov. ['e:rbati -am]; P 180, K 30 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, TfM 1595, ZK 1595) – nedol.: erba | ti/t; – sed. ed. 1. os.: erbam; →; – mn. 1. os.: erbamo; →; – vel. ed. 2. os.: erbaj; – mn. 2. os.: erba j te; – del. na -l m. ed.: erba l; – mn.: erbali; – ž. ed.: erbala; – s. ed.: erbalu; ⓜⓋ SlovarSki Sklop Deutſch. Erben. Latinè. adire haereditatem. Windiſch. erbati. Italicè. divenir herede e ſuoceſſare, haver la heredità MD 1592, C8b 1. kdo; kaj, na koga, s prisl. določilom kraja dobiti/dobivati premoženje v last po umrlem; dedovati: Hisha inu Blagu ſe od ſtarishih erba DPr 1580, 36b; Iephta .. je bil ene Kurbe déte, inu Gilead je bil Iephta rodil. Kadar je pak Gileadova shena njemu bila otroke rodila, inu ſo teiſte shene otroci veliki bily poſtali, ſo ony Iephta vunkaj pahnili, inu ſo djali k'njemu: Ti némaſh erbati v'naſhiga Ozheta hiſhi: Sakaj ti ſi ene druge Shene ſyn DB 1584, I,139b; Laodicea, ta pèrva Krajliza Antioha Thea, je bila ſvojemi Synmy, Seleukom Gallinikom, inu Antiohom Hierakom njej inu nje Synu ſovrash, inu ſo hotéli tu Krajleſtvu ſamy erbati. Inu ona je ſvojmu Goſpudu Antiohu Theu saudala, inu je potle ſvoja dva ſyny nadraſtila supàr Bernice, nyh Mazheho, katero ſo ony pregnali, inu jo vmurili s'ditetom, inu sovſo Dvorſko drushino DB 1584, II,88b 2. kdo; (od koga), kaj dobiti/dobivati, prevzeti/prevzemati kaj od prednikov, predhodnikov; dedovati: To iſto hudo rezh ta greh ſmo my vſi od adama erbali. inu notri vſebi imamo TC 1550, 80(48b); Mammon ſe tudi neprauizhno Bogaſtuo rezhe, ako ſe lih po prauici ſpraui, ali od ſtareishih Erba, sa tega voliu, ker ſe suelikim trudom dobiua inu sueliko skarbyo hrani: Inu ſe teshko, ali malo kadai pres neprauize more imeti JPo 1578, II,130a; Vezhni leben ti ſam imaſh, V'tvoji oblaſti v'nebi :/: Sabſtojn sgul s'miloſti ga daſh, Vernim de prido h'tebi. Sicer oben nemore ga, saſlushiti ni erbat DC 1584, CCXXXVII, podobno tudi TfC 1595 / Od Adama erbaio vſi ludie ta Porodni Greh/ ſa tiga volo moraio tudi ty Otrozhizhi vmreti TT 1560, 8a / ty Otroci od teh Sakoinikou vſtrahu, inu v'Boshji beſsédi bodo gori koyeni inu rejeni, de Boshje ſposnajnje, inu ta prava Boshja slushba vſelej od eniga do tiga drusiga [se] erbajo, inu taku veliku ludy kisvelizhainju pridejo TPo 1595, III,188 / Eno deshelo try rizhy nepokojno ſture, inu te zhetèrte nemore ona noſsiti. En hlapez, kadar Krajl poſtane, en Norz kadar preſit rata, ena ſovrashna, kadar ſe k'Sakonu vsame, inu ena dèklá, kadar ſvojo Goſpo erba DB 1584, I,328a 2.1 kdo; koga/kaj dobiti/dobivati, doseči/dosegati kaj po zaslugi dejanj, prizadevanj koga drugega; naslediti: Inu en vſaki kir ſapuſti hyshe, oli brate, oli ſeſtre, oli ozheta, oli mater, oli sheno, oli otroke, oli nyue, ſa volo muiga Imena, ta iſti bode ſa uſaku ſtu priel, inu erbal ta uezhni leben TT 1557, 57; Ker veruie inu ſe kerſti, ta pride hti boshy miloſti, is nou roien imenouan, ſmerti ſe vezh nebode ball, ta vezhni ray bode erbal *P 1563, 54; Inu tu Seime nega Hlapceu bodo Siõ erbali, Inu kateri lubio nega Ime, bodo vnim prebyuali TPs 1566, 125b; Angeli ſo vſi ſlushabni Duhoui, kateri ſo od Boga poſlani, da ſlushio tym, kateri imaio to 57 suelizhanie Erbati JPo 1578, I,86b; GOSPVD .. vsdiguje tiga potrébniga is praha, inu poviſhuje tiga vbosiga is blata, de ga poſſady mej Viude, nu puſty de Stol te zhaſty erbajo. Sakaj tega Svitá kraji ſo tiga GOSPVDA, inu on je semlo na nje poſtavil DB 1584, I,150a; Ieſt ſim a inu O, sazhetik inu konez. Ieſt hozhem timu shejnimu dati od ſtudenza te shive vodé sabſtojn: Kateri bo premogèl, ta bo vſe erbal, inu jeſt bom njegou Bug, inu on bo moj Syn DB 1584, III,150b; Kateri takovu delajo [zelo grešijo], ti nebodo Boshjiga Krajleſtva erbali ZK 1595, 151 / Kakòr my od Adama greh erbamo: taku my erbamo od Criſtuſa njegovo pravizo DB 1584, III,80a dosežemo opravičenje / [Jezus] zhlovik pak je poſtal, de bi on vmérl, ker on kakor Bug, inu pres vſiga greiha, nej mogel vmrejti, temuzh tu Krajleſtvu, kateru je od ſvojga Ozheta Davida na ſe erbal, imel vekoma poſsidejti inu regirati TPo 1595, III,66 2.2 kdo; kaj začeti imeti, kar je komu namenjeno; prevzeti: De kei du ne bo en Curbar oli Neuernik, koker Eſau, kir ie ſa eno ſamo Ieid, prodal ſuie peruuroiſtuu. Inu vi veiſte, de potle pag, kadar ie on hotel ta shegan erbati, ie bil oduershen TT 1577, 85; Ty Modri bodo zhaſt erbali: Norci pak, aku lih viſſoku prideo, taku bodo vſai kſramoti DPr 1580, 6a; Tulikain ie on bulshi zhes te Angele ratal, kuliku ie on enu vishe Ime, mumu nee erbal. Sakai kadai ie kei kanimu Angelu dial? ti ſi mui Syn TT 1581-82, II,268; Ty nespametni norroſt erbajo: Ampak téh saſtopnih krona, je rasumnu delati DB 1584, I,321b; Ie bila pak ena ſtara navada v'Israeli, kadar eden nej hotil eniga blaga erbati ali odkupiti, de bi vſe dolgovanje obſtalu, taku je on ſvoj zhreul ysul, inu ga je timu drugimu dal DB 1584, I,148b; Vtem zhaſſu tiga zejplenja boſh ym lipu ſtregèl, de tvoje ſéme pèr redu raſte: Ali v'shetvi, kadar bi kopice imèl erbati, boſh ti satu eniga reshaleniga beteſh imèl DB 1584, II,7b / KKteri[!] od mojga folka oſtaneo, ty imajo nje rupati, inu ty oſtanki mojga folka imajo nje [Moabce in Amonce] erbati DB 1584, II,123a 2.3 dov., kdo; kaj, s prisl. določilom kraja dobiti kaj v dedno posest: Inu ie nim dal te Deshele tih Aydou, Inu ſo tu perdelane tih Aydou erbali TPs 1566, 192b; My ſe nezhemo domou verniti, dokler Israelski Otroci poſſedo, vſakoteri ſuoio Erbſzhino. Sakai my nezhemo shnimi erbati na vni ſtrani Iordana, temuzh nasha erbſzhina ima biti na leti ſtrani, pruti iutru DB 1578, 144a; Ti neimash tuoiga blishniga Meinike preſtaulati, katere ſo ty perui poſtauili, vtuoij Erbſzhini, katero bosh Erbal vti Desheli, katero ie GOSPVD tuoi Bug tebi dal, de io poſſedesh DB 1578, 165a; SKusi Vero je Abraham bil pokorn, kadar je bil poklizan, de bi vunkaj ſhàl, vto deshelo, katero je on imèl erbati DB 1584, III,131a / Pèrpravite, de ſe njegovi otroci pokoleo, sa volo nyh Ozhetou pregréhe, de nevſtaneo, inu de Deshele neerbajo, inu de semle s'Méſti nenapolnio DB 1584, II,6b 3. kdo; kaj na koga prenesti/prenašati kaj na naslednike; zapustiti, zapuščati: Adam erba nenas greh inu to ſmert vezhno *P 1563, 117; Adam inu Eva bi billa imeila letu blagu na ſuie Otroke inu Mlaishi vſe, kir bi ſanimi do konza tiga ſuita bili, Erbati, de bi ona dua billa vti Boshy Pokorszhini oſtala TO 1564, 8b; ony tudi Boshji shegen na ſvoje otroke inu vnuke erbajo, de nyh Séme mogozhe poſtane na Semli, inu de nyh shlahta vekoma oſtane DB 1584, I,bVa; Kadar Viuda .. enimu ſvoih hlapceu kejkaj od ſvoje Erbſzhine daruje, taku imajo ony tuiſtu poſséſti do Slabodniga lejta, inu ima tedaj supet Viudu domou paſti: Sakaj njegou dejl ima le na njegove Synuve erbati DB 1584, II,83a; ● – – preg. ie leto vpriglihi gouorenie reſnizhno, Goſpodske ſlushbe nishtar ne Erbaio. 58 Goſpodska priasan Aprilsko vreme &c. JPo 1578, III,104a ℰ gl. erb Prim. erban [M. Č.] erbčina gl. erbščina erben -bna -o prid. ['e:rben]; P 1, K 1 (TO 1564) – dol. obl. m. ed. im.: erbni; Ⓥ ki se dobi od prednikov; deden: ♦ – – erbni greh greh, ki ga je po Adamu in Evi prejelo vse človeštvo; izvirni greh: TA Porodni, Dedni, Erbni Greh, ie inu pryde od tiga peruiga pregreshena tiga Adama inu te Eue TO 1564, 9a ℰ gl. erb [M. Č.] erbergovati gl. erpergovati erbič -a sam. m ['e:rbič -a[?]]; P 203, K 33 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603) – ed. im.: erb | i/y (Trubar) | č; – rod.: erb | i/y (Trubar) | č a; – daj.: erbi č u; – tož.: erbi č a; – mest.: erbi č u; – mn. im.: erb | i/y (Trubar) | č/c[!] (TR 1558, g4a) | i/y (Juričič); – rod.: erb | i/y (Trubar) | č | e v/o v (DB 1584, II,77a); – daj.: erbi č om; – tož.: erb | i/y (Trubar) | č e; – or.: erbi č i; Ⓥⓜ SlovarSki Sklop Crajnſki. Erbizh Coroſhki. Erb Slovenſki, Besjazhki. Dejdizh, Naſlednik, nameſnik DB 1584, III,CcIVa; Haeres. Germ. Erb. Scla. nameſnik, deidizh, erbizh. Carnio. erbizh, erb, deidizh MTh 1603, I,622 1. kdor dobi premoženje po umrlem; dedič: Ti kopazhi pag kadar ſagledaio tiga [gospodarjevega] Synu, reko vmei ſebo, Letu ie ta Erbizh, poidite ſemkai de ga vbyemo, inu nega Erbſzhino na nas perprauimo TT 1557, 64; Taku tudi puide tei sheni, katera sapuſty ſuoiga mosha, inu eniga erbizha od eniga drugiga sadoby. Sakai kperuimu ona ie Boshij sapuuidi nepokorna. Kdrugimu ona greishi super ſuoiga mosha DJ 1575, 97; Abram pak ſe toshi, de neima obeniga teleſniga Erbizha DB 1578, 12a; Sara ie .. Kabrahamu rekla: Iſsheni leto Deiklo vunkai, inu nee Synu. Sakai lete Deikle Syn neima biti Erbizh smoim Synum Isaakom DB 1578, 17b; IEst pag prauim, taku dolgu ie ta Erbizh enu Deite, taku vmei nim inu enim Hlapzu nei obeniga reslotka TT 1581-82, II,157; Potehmal kadar ſo meni [Antiohu] nekoteri Puntarſki Ludje moje erbovu Krajleſtvu vseli, miſlim jeſt tuiſtu supet vseti, inu supet htem pravim erbizhom pèrpraviti DB 1584, II,192b; Kadar Viuda ſvoih Synou enimu en dar da, od ſvoje erbſzhine, taku ima tuiſtu njegovim Synom oſtati, inu je imajo kakòr Erbizhi poſeſti DB 1584, II,83a; TAku je Boas vsel Ruth, de je ona njegova shena poſtala: Inu kadar je on pèr njej leshal, je njej GOSPVD dal, de je noſſezha poſtala, inu je eniga ſynu rodila. Inu te shene ſo djale k'Naemi: Hvalen bodi GOSPVD, kateri nej pèrpuſtil, de bi ti pomankanje na enimu Erbizhu iméla .. Sakaj tvoja Snaha .. je njega rodila DB 1584, I,149a; 59 On nebo otruk imèl ni vnukou mej ſvoim folkom. Obeden mu nebo oſtal mej njegovimi Erbizhi DB 1584, I,271b; [Izmael] ie bil en shpotlivez, kateri je Isaaka ſvojga mlaiſhiga Brata sashpotoval, inu pruti ſebi cilu sa ſhleht dershal, kakor de bi on bil ta Erbizh, nikar Isaak TPo 1595, I,135 / Taku pravi Goſpud GOSPVD: Potehmal kadar ſe letu od vas [izraelskih gor] pravi, ti ſi Ludy jédla, inu ſi tvoj folk pres Erbizheu ſturila: Satu némaſh vshe vezh ludy jéſti, ni tvojga folka pres Erbizhou delati DB 1584, II,77a; SVpàr Ammonove otroke, pravi GOSPVD letaku: Némali Israel otruk, ali néma li on [Izrael] obeniga Erbizha? DB 1584, II,51a / On ie vtim Egyptu vſe Peruoroyenike pobil, Te perue Erbyzhe vtih Vttah Cam TPs 1566, 143b prvorojence / v zvezi erbiči obljube/po obljubi vi ſte Enu Vieſuſu Criſtuſu. Ste le vi pag Criſtuſeui, taku ſte vi Ia Abraamouu Seime, inu po tei Oblubi Erbizhi TL 1561, 84a izvoljeno ljudstvo; Bug, kadar je hotil Erbizhom te oblube obilnu iſkasati, de je njegou ſvit ſtanoviten, je on eno priſsego h'timu pèrdjal DB 1584, III,129a 1.1 kdor neposredno po kom drugem pridobi določene pravice; naslednik: Satu bi ty, kateri ſe sa nameſtnike téh Svetih Apoſtolou, Petra inu Paula, inu sa erbizhe nyh ſtolla dérshe inu hvalio, lete S. Bernharda beſſede dobru iméli premiſliti inu merkati DB 1584, I,cIIIb / kadar je on [Simri] Krajl bil, inu na ſvoim Stollu ſedèl, je on vſo Baeſovo Hiſho pobil, inu nej puſtil oſtati od nje, kir bi na ſténo mozhil, njegove Erbizhe tudi, inu njegove Priatile DB 1584, I,195b / ta Obluba, timu Abraamu oli nega ſemenu, de bi on imel biti en Erbizh tiga ſuita, nei ſturiena skuſi to Poſtauo TT 1560, 6b da bodo njegovi potomci poselili ves svet / Bug vſtani gori, ſodi to Deshelo. Sakai ti ſi Erbizh zhes vſe ludy TPs 1566, 151a ti imaš pravico gospodovati vsem ljudem; Hpuslednimu pag vletih dneh, ie [Bog] nom gouuril skuſi tiga Synu, kateriga ie on poſtauil kanimu Erbizhu zhes vſe rizhy TT 1581-82, II,267 2. navadno s prilastkom, v krščanstvu kdor je zaradi vere v Kristusa deležen večne sreče v nebeškem kraljestvu: daite tei shenski, koker tei shibkeshi poſſodi nee zhaſt, koker teim, kir ſo tudi erbizhi te miloſti inu tiga lebna TC 1555, M4; uſi Ludi imaio odpuſzhane uſeh grehou, le ſa volo Ieſuſa skusi to Vero, de Bogu dopadeio de ſo Erbyzhi tiga vezhniga Isuelyzhana TO 1564, 15b; Kateri vshe kuli greſhnik veruie na Chriſtuſa, ta bode pres laſtnih dobrih del sabſton pred Bogom pravizhan, ſvet, Sin boshij, erbizh vezhniga lebna KB 1566, F7b; Sdai pag ſmo my skuſi to Kry Ieſuſa Criſtuſa odresheni .. nom ie ta Brumma inu Prauiza kir pred Bugom vela perſoyena, nom ie S. Duh dan, ſmo Erbyzhi tiga vezhniga Kraleuſtua TL 1567, 3a; Sakai vei, da mu Erbſchina ſliſhi po pravdi, kàr ie Sin. Tako tudi ſliſhi Kralevſtvo Nebeſko Otrokom Boshijm po Veri. Skusi katero ſmo inu bomo Otroci inu Erbi Boshij, inu red Erbizhi Chriſtuſovi KPo 1567, XCIb; Du ie Criſtus, kai ie nom shnega Martro dobriga ſturil, inu ſzhemu odreshil. Steim ie nas pred Bugom krale inu Farye, tu ie, nebeske Erbizhe ſturil, inu de imamo hualiti vſelei Boga TT 1577, 267; Leta ie Summa inu sapopadak letega Euangelia. Hozhmoli Schriſtuſom Erbizhi biti: Tako ie potreba, da tudi pomagamo Erb obdershati JPo 1578, III,68b; Smo li pak [božji] otroci, taku ſmo tudi erbizhi, slaſti Boshji erbizhi DB 1584, III,85a ℰ gl. erb [M. Č.] erbov -a -o prid. ['e:rbov -a -o]; P 54, K 17 (TT 1557, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TL 1567, TC 1575, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TPo 1595, 60 TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595) – nedol. obl. m. ed. rod.: erbo v iga; – daj.: erbo v imu; – tož.: erboviga; – or.: erbovim; – mn. im.: erbo v i; – rod.: erbo v ih; – ž. ed. im.: erbo v a; →; – mn. tož.: erbo v e; – s. ed. rod.: erbo v iga; →; – dol. obl. m. ed. im.: erbo v i; – tož.: erbo v i; Ⓥⓜ 1. ki se dobi po umrlem; deden, podedovan: Menihi .. na meiſtu mahina ozhiniga Erbouiga ſapuſzheniga blaga, veliku Goſpoſtuu, lipe hyshe, doſti blaga nadeio inu poſſedeio TAr 1562, 89b; Obenu saoblublenu ſe néma predati ni reſhiti, kateri gdu GOSPVDV oblubi, od vſiga tiga, kar je njegovu, bodi ſi Zhlovik, Shivina, ali erbova Nyva DB 1584, I,78a / VTém ſtu inu pet inu ſheſtdeſſetim lejti, je priſhàl Krajl Demetrius, tiga pèrviga Demetria ſyn, is Krete, v'ſvoje Erbovu Krajleſtvu DB 1584, II,188b / v zvezi erbovi folk Vas pak ie ta GOSPVD vsel, inu is te Sheleisne Pezhy, tu ie is Egypta ispelal, de imate negou Erboui Folk biti DB 1578, 152a izvoljeno ljudstvo / v zvezi erbov pogreb ſo ga [Jakoba] pokoppali vtei duoini Iami te Niue, katero ie bil Abraham kupil ſto Niuo kenimu erbouimu Pogrebu od Effrona tiga Hetiteria, pruti Mambri DB 1578, 47b za zemljišče z grobovi sorodstveno povezanih ljudi iz različnih generacij 2. ki se dobi od prednikov; deden: [moramo] te hude Erboue porodne kriue shele inu lushte is tiga ſerza vrezhi inu cilu vmoriti TAr 1562, 43a; Ieſt [sem] .. greshil .. ſto noterno Porodno inu erbouo slipoto, ſto Neuero TO 1564, 110a / Lety ſo ty Viudi Vedomi, kakor ſo prebiuali vnih Erboui Desheli DB 1578, 34a v dedni posesti / [Hudič je človeka zapeljal,] de je to Erbovo pravizo, nedolshnoſt inu zhiſtoſt ſvojga ſerza inu zele mozhi sgubil ZK 1595, 71 / Timu erbovimu Sovrashniku tiga Kerſzhanſkiga imena, timu Turku braniti TfC 1595, CXIIII ♦ – – erbovi greh greh, ki ga je po Adamu in Evi prejelo vse človeštvo; izvirni greh: TA Porodni oli erboui Greh prauio vſi ſaſtopni Vuzheniki, Ie ta Greh, kir ſmo ſebo na ta ſueit is Materniga teleſſa pernesli Inu leta Greh ie enu pomankane te perue Suetuſti inu Prauice, katera ie timu zhloueſtuu vtim Stuarienu zhes dana inu podilena TT 1557, m4a; Erboui Greh nei inu ne bo obenimu Zhloueku odpuſzhen, Samuzh on bo skuſi ta Kerſt, skuſi S. Duha .. druguzk[!] royen TAr 1562, 29a ℰ gl. erb [M. Č.] erbpogreb -a sam. m ['e:rbpo'greb -'gre:ba[?]]; P 4, K 2 (DB 1578, DB 1584) – ed. daj.: erbpogrebu; Ⓥⓜ zemljišče z grobovi sorodstveno povezanih ljudi iz različnih generacij: POtle je Abraham Saro ſuoio sheno pokoppal, viamo te Niue, katera ie duoina .. Taku ie ta Niua, inu ta Iama vnei Abrahamu poteriena bila, kenimu erbpogrebu od Hetouih otruk DB 1578, 19b; proſſite sa me Ephrona, Zoaroviga ſynu, de on meni da ſvojo dvojno Iamo, katero on ima na konzu ſvoje Nyve: De mi jo da sa tuliko denarjev, kulikèr je vrejdna, mej vami k'Erbpogrebu DB 1584, I,14b ℰ po nem. das Erbbegräbnis [M. Č.] erbski -a -o prid. ['e:rbski]; P 1, K 1 (TPo 1595) – m. ed. im.: erbski; Ⓥ ki se dobi od prednikov; deden: 61 Kaj je vſhe ta Erbszhina Chriſtuſeva? Onu nejſo denarji, blagu, velika oblaſt inu pranganje. Sakaj de takovu Blagu Imaio tudi ty, kateri neiſo Boshji Otroci, ni Bratje Chriſtuſevi. Satu nemore, takovu ta pravi Erbski dejl Chriſtuſeu biti TPo 1595, II,11 ℰ gl. erb [M. Č.] erbščina (erbščina, erbšina, erbčina) -e sam. ž ['e:rbščina -e]; P približno 550, K 32 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603) – ed. im.: erb | šč/ šć (KPo 1567, XCIb)/ č (MTh 1603, II,218) | ina; – rod.: erb šč ine; – daj.: erb šč ini; – tož.: erb | šč/ š (Znojilšek) | ino; – mest.: erb | šč/ š (Znojilšek) | ini; – or.: erb šč ino; – mn. im.: erb šč ine; →; Ⓥⓜ SlovarSki Sklop Crajnſki. Erbſzhina Slovenſki, Besjazhki. Babina Hervazki, Dalmatinſki, Iſtrianſki, Craſhki. Otozháſtvo, ozhinſtvo, Didina, Babſzhina DB 1584, III,CcIVa; Deutſch. Erbſchafft. Latinè. haereditas. Windiſch. erbszhina, dejdina, ozhánſtvo, babina. Cr. otozhaſtvo, babshzhina. Italicè. heredità MD 1592, C8b; Patrimonium. Germ. das vätterlich Erbgut. Sclav. deidina, ozhanſtvo, babina. Carniol. erbzhina MTh 1603, II,218 1. kar ob delitvi česa odpade na posameznika; delež: Eſau Spokuro inu ſelſami nei per Bugi shegna inu erbszhine neshil TT 1577, 89; Inu vſe Hzhere, katere erbſzhino imaio mei rodeh Israelskih otruk, ſe imaio omoshiti, enimu od te Shlahte, kateri ie nih Ozheta roda, de en vſakateri mei Israelskimi otruki ſuoiga Ozheta erb ohrani DB 1578, 147b; Nadab pak inu Abihu ſta vmerla, ker ſta ptuij ogen offrouala pred GOSPVDOM, inu nih zhislu ie bilu try inu duaiſſeti taushent, vſi Moshkiga ſpollu, od eniga Meiſza inu sgorai. Sakai ony neiſo bily shtyueni mei Israelske otroke, Sakai im ſe nei dala obena erbſzhina mei Israelskimi otruki DB 1578, 138b; Vſakoteri ima po ſvoji erbſzhini, katera njemu na dejl pride, Levitom Méſta dati DB 1584, I,99b; Nei Esau Iacobou Brat, pravi GOSPVD? Inu jeſt lubim Iacoba, inu ſovrashim Esava, inu ſim njegove Gorre opuſtil, inu njegovo Erbſzhino Drakonom h'puſzhavi ſturil DB 1584, II,130b / sahvalite tiga Ozheta, kir je nas vrejdne ſturil, de ſmo dileshni teh Svetnikou Erbſzhine v'tej Luzhi DB 1584, III,109a; Koku je on sdaj ſhtiven mej otroke Boshje, inu njegova Erbſzhina je mej Svetniki DB 1584, II,141a / SEdmi los je padil na Danovih otruk rod, po nyh shlahtah. Inu nyh Erbſzhine pokraine ſo bilé, Zarea, Eſtaol, Irſames, Saelabin DB 1584, I,129b / Sakai ony [Izraelci] ſo tuoi [božji] Folk, inu tuoia Erbſzhina, katero ſi ti ſtuoio veliko mozhio, inu iſtegneno roko ispelal DB 1578, 157b; FARY, Leuiti vſiga Leuitouiga roda, neimaio deila ni erba imeiti sIſraelom: GOSPODNE offre inu negouo Erbſzhino imaio ony ieiſti. Satu neimaio ony obene Erbſzhine mei ſuoiemi brati imeiti, kir ie GOSPVD nih Erbſzhina DB 1578, 164b; Iſtegni tu tuoio Roko, de ti nas branish, ker ſmo po tuoim Imeni imenouani, de tuoia erbſzhina nebode reskroplena TkM 1579, 61a; Tedaj ſe je GOSPODNI ſerd reslobil zhes ſvoj folk, Inu njemu ſe je gnuſsilu nad ſvojo Erbſzhino DB 1584, I,307a; Sakaj tiga GOSPVDA dejl je njegou folk: Iacob je ta shnora njegove Erbſzhine DB 1584, I,117a; O Iesu Criſte te proſsimo, shegnaj nas tvojo erbſzhino TfC 1595, XCI 62 1.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; dati v dedno last: Kateri ie doſti Aydou pobil, Inu ie mozhne Krale pomuril .. Inu ie dal nih Deshelo kani Erbſzhini, Kani Erbſzhini timu ſuimu Iſraelskimu Folku TPs 1566, 241a; Ti ſi ie vidil, de bi veidil, de ie ſam GOSPVD Bug .. pregnal pred tebo velike folke, inu mozhneishe kakor ſi ti, de bi tebi dal nih Deshelo kEerbſzhini[! ], kakor ie danashni dan DB 1578, 152b; VTih Meiſtih pak letih Folku, katere GOSPVD tuoi Bug bo tebi kerbſzhini dal, neimash nizh shiuiga puſtiti, vſiga kar diha, temuzh ie imash cillu konzhati DB 1578, 166b; Ieſt [Abraham] ſem en ptuij inu oſſebeinek per vas: daite meni en pogreb keni Erbſzhini per vas, de moiga Mertueza [Saro] Pokoppam, kateri pred mano leshy DB 1578, 19a; Ta Viuda .. ima od ſvojga laſtniga blaga ſvoim otrokom erbſzhino dati DB 1584, II,83a / Terjaj od mene, taku jeſt hozhem tebi dati Ajde k'Erbſzhini, inu tiga Svitá kraje k'laſtini DB 1584, I,280a / Gaser ſkusi Pharaona obrupan, inu njega Hzheri k'Erbſzhini dan DB 1584, I,)(Vb; Ta los je meni padèl na shelna (mejſta) Meni je tudi ena lepa erbſzhina dana DB 1584, I,283a 2. premoženje, dobljeno po umrlem; dediščina: Letu ie ta Erbizh, poidite ſemkai de ga vbyemo, inu nega Erbſzhino na nas perprauimo TE 1555, I2a; Ieſt nezho muimu Ozhetu nishter dobriga ſturiti, potehmal ieſt od nega to Erbſzhino neſaslushim TT 1557, aa2b; Moiſter, reci muimu bratu, de dili ſmeno to Erbſzhino TT 1557, 207; Sramui ſe Erbſzhino inu iutrino sadiati DJ 1575, 182; Sakai on vei, da mu Erbſzhina po praudi ſlishi, ker ie Sin JPo 1578, I,69a; Zelafeadoue Hzhere ſo prou gouorile, ti imash nym eno erbſzhino dati mei nih Ozheta Bratih, inu imash nih Ozheta erbſzhino nim resdiliti DB 1578, 139a; KAdar gdu en kos Nyue od ſuoie erbſzhine timu GOSPVDV poſuety, taku ima shazan biti po tim, kakor rody DB 1578, 111a; En rasuman hlapèz bo goſpodoval zhes neſkèrbne erbizhe, inu bo mej bratmi erbſzhino delil DB 1584, I,322b; Sakaj Simeonovih otruk erbſzhina, je pod Iudovih otruk shnoro, ker je Iudovim otrokom nyh erbſzhina prevelika bila DB 1584, I,129a; Mi ſe imamo boga bati inu lubiti, de mi s'obeno hudo kunſhtjo po naſhiga blishniga Erbſhini ali Hiſhi nemiſlimo ZK 1595, 61 / Kadar je pak Iosua, Nunou ſyn, ta GOSPODNI Hlapez, bil vmèrl, kadar je ſtu inu deſſet lejt bil ſtar, ſo ga pokoppali na njegove Erbſzhine pokrayni v'TimnatHereſi DB 1584, I,133b / Taku pravi GOSPVD: Ieſt ſim tebe vſliſhal .. inu k'Savesi mej ta folk poſtavil, de to Deshelo gori poſtaviſh, inu te opuſzhene Erbſzhine poſsédeſh DB 1584, II,20a dedne posesti; Isvolite is vſakiga Rodá try Moshé, de jeſt nje poſhlem, de vſtano, nu ſkusi to deshelo gredó, inu de njo popiſheo, po nje Erbſzhinah, inu de k'meni prideo DB 1584, I,128b / Kaj nym pomaga tedaj ta poteleſna Erbszhina, nyh oblaſt, denarji, blagu in pranganje, kateriga ony k'vezh greihom, inu kenimu teſhkejſhimu ferdamnanju hudu nuzajo TPo 1595, II,13 / Leto Cerkou Goſpud Bug, koker ſuio laſtino inu Erbszhino na tim ſueitu zhudnu gori dershi, hrani inu varuie pred vſemi ſourashniki, videzhimi inu neuidezhimi TC 1575, 86 / Ona ie ena Aydynja, katera nikar vto erbszhino ne ſliſhi TPo 1595, I,162 izvoljeno ljudstvo pren. raunu satu on [Bog] nas ſhtraifa, kyr ſmo otroci, de per erbszhini oſtanemo, inu od nje nejmamo odpahneni biti TPo 1595, II,39 2.1 pridobivanje premoženja po umrlem; dedovanje: Inu gdi ie enu Goſpoſtuu oli Regiment, vndukai moraio tudi Purgarske Poſtaue, od praud, od 63 Shtraifing tih velikih Grehou inu hudobe, od Erbſzhine, od kupyla inu prodaya &c. biti TO 1564, 55a; Poſtaua od Erbſzhine teh Hzheri, Bratou ali Striceu, kadar Synou nei DB 1578, 139a / Goſpoſzhina ie mnogetera .. ta ena htaki Goſpoſzhini pride po Erbszhini, ta ena pag, kir bo od Ceſſarieu .. htimu iſuolena inu poſtaulena TC 1575, 315 po položaju, pravicah ● – – Kateri ſvojo hiſho reshali, ta bo vejter k'Erbſzhini imèl DB 1584, I,320b ne bo ničesar podedoval 3. kdor dobi premoženje po umrlem; dedič: Ah moj Syn, Sakaj ſmo my tebe puſtili vandrati, naſhe edinu veſſelje, naſh edin troſht v'naſhi ſtaroſti, naſhe ſerce inu naſha Erbſzhina DB 1584, II,151b; po tuji prevodni predlogi ah mein son/ Warumb haben wir dich lassen wandern/ vnser einige freude/ vnser einiger trost in vnserm Alter/ vnser hertz vnd vnser Erbe LB 1545, 1745 / Ta beſſeda Nebesku kraleuſtuu, ſe ima tukai ſaſtopiti, Tu odpuszhane tih Grehou, ta ſuetuſt inu prauiza, ta S. Duh inu ta Erbſzhina tiga vezhniga Iſuelyzhana TO 1564, 28b 4. navadno s prilastkom, v krščanstvu stanje večne sreče po smrti kot dediščina tistim, ki so živeli po božjih zapovedih: Ta nebeska Erbſzhina, ſe daie le is Gnade, ſabſton, ſa uolo te Vere vieſuſa TT 1560, 6a; Sakai aku ſe ta Erbſzhina skuſi to Poſtauo dobi, taku ona ne bo skuſi to Oblubo dana TL 1561, 83b; O Goſpud ti ſi moie Blagu, inu moia Erbſzhina, moie isuelyzhaine ſtoij vtuoih rokah TkM 1579, 93a; Inu sdaj, lubi Bratje, porozhim jeſt vas Bogu, inu tej Beſsédi njegove gnade, kateri je mogozh vas gori s'zimprati, inu erbſzhino dati, mej vſemi temi, kateri bodo poſvezheni DB 1584, III,73a; O Ti ſveti duh, naſh troſh, muzh, krafft inu sashihranje, inu saſtava te vezhne erbſzhine, ſtuj meni poleg v'moj puſledni nuji DM 1584, CL; ● – imeti erbščino v božjem/Kristusovem kraljestvu biti po smrti zveličan zaradi Kristusove daritve na križu: taki, kir tu delaio, ne bodo vtim Criſtuſeuim inu Vboshym Kraleuſtui obene erbſzhine imeili TL 1567, 7a; oben Curbar, oli nezhiſtnik, oli lakomnik, (kateri ie en Malikouez) ne ima te erbſzhine vtim Kraleuſtui Criſtuſeuim inu Boshym TT 1581-82, II,179 ℰ gl. erb [M. Č.] erbšina gl. erbščina ercercog -a sam. m ['e:rcercog -a[?]]; P 1, K 1 (TtPre 1588) – ed. rod.: er c er c oga; Ⓥ vladar večje ozemeljsko zaokrožene politično-upravne enote, za stopnjo nižji od kralja; nadvojvoda: Goſpud Primosh, [je] Vuirtembersko Cerkouno ordnungo .. v'Slouenski ieſik tolmazhil, inu pres Titelna inu Predguuori puſtil drukati. Kateru ſo niemu niega Superniki taku islagali, kakor de bi on skuſi tu, v'Firshtoue ſuetluſti Erzerzoga Karola, &c. viſſokuſt bil ſegàl, ſa kateriga volo ie on tudi, na nadraſtenie téh ſourashnikou nashe Karſzhanske vere, v'tém 1565. leiti ſpet is Deshele moral pregnan biti TtPre 1588, 118-119 ℰ iz nem., prim. der Erzherzog [A. J.] ercog (ercog, hercog) -a sam. m ['e:rcog -a]; P 6, K 4 (TT 1577, DB 1584, BH 1584, TtPre 1588) – ed. im.: er c og; →; – daj.: her c ogu; Ⓥ 64 SlovarSki Sklop kot slovnični zgled Ad Ducem, k'Herzogu BH 1584, 31 vladar ozemeljsko zaokrožene politično-upravne enote, za stopnjo nižji od nadvojvode; vojvoda: Per nashim zhaſſu ie Rym shnega Cardinali inu Shcoffi obrupan, Inu ſa nimi ſo vtih nemshkih deshelah nih Touarishi od Erzoga Moryza inu Margraua tudi dobru caſtigani TT 1577, 352-353; kadar bo tudi Papesh vshe k'njegovimu konzu imèl priti, taku ga bo Criſtus pahnil, tu je, on bo ene brumne kàrſzhenike obudil, kateri bodo sazheli supàr njega vpyti .. Letu pahanje .. je sazhel Ludbih Ceſſar, Pajerſki Erzog DB 1584, II,89b; [Trubar je] skuſi tiga viſſoku roieniga Firshta inu Goſpuda Goſpuda Criſtofa Vuirtemberskiga Erzoga, raniciga, &c. bil gori vſet inu v'Auroh, k'Farmoshtru poſtaulen TtPre 1588, 113 ℰ iz nem., prim. der Herzog [A. J.] ercpriester gl. ercprister ercprister -tra sam. m ['e:rcprister -tra[?]]; P 1, K 1 (TT 1577) – ed. tož.: er c prie s tra; Ⓥ duhovnik, ki ima v kapitlju službo z visokim dostojanstvom in nadzoruje delovanje duhovnikov na določenem področju; arhidiakon: Vtim 1525. ſo eniga brumniga Vuzheniga Pridigarie Goſpud Iansha Saiza, kir ie bil ſuio deklo porozhil, Vslouenskim Gradci nad celem skuſi Doctarie Augushtina prugla inu Erzprieſtra Sigiſmunda Grobshoffa vieli, tiga ſo Vnemshkim Gratzu obeßili TT 1577, 450 ℰ iz nem., prim. der Erzpriester [A. J.] erodian gl. erodijan erodijan -a sam. m [erodi'ja:n -a[?]]; P 3, K 1 (JPo 1578) – mn. im.: erodyani; – or.: erodiani; Ⓥ bibl. privrženec kralja Heroda; herodovec: Glaue ſo [farizeji] vkup ſtaknili, rekozh .. Poshlymo kniemu [Jezusu] nashe mlaishe ſtemi Erodiani, nai ga oni nato naipriasniueishe vprashaio, kakor moiſtra inu Vzhenika te reſnice: Ieli ſe ſpodobi dohodak dati Ceſſaryu, ali ne .. Ako pak rezhe, Ne: Takoga popado Erodyani, kakor Puntarya, ker ſe supar Goſpodſzhini ſtaui JPo 1578, II,196b ℰ iz lat., prim. Herodianus [A. J.] erodijanski -a -o prid. [erodi'ja:nski -o[?]]; P 1, K 1 (JPo 1578) – s. ed. im.: erodyansko; Ⓥ ki se nanaša na erodijane↗; herodovski: To Fariseisko inu Erodyansko ſuetouanie [proti Kristusu] kashe, kako ſe vſelei Boshij Beſedi Godi, inu kakoua vshanza ie pritem S. Nebeskom Vku JPo 1578, II,200a ℰ gl. erodijan [A. J.] erperga -e sam. ž ['e:rperga -e[?]]; P 63, K 12 (TT 1557, TR 1558, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603) – ed. im.: erperga; – tož.: erp | e/è | rgo; – mest.: erpèrgi; – mn. im.: erperge; – rod.: erperg; 65 – tož.: erp | e/è | rge; – mest.: erp | e/è | rgah; ⓜⓋ SlovarSki Sklop Diverſorium. Germ. ein herberg wirtshauß. Sclav. oſhteria. Carinth. erperga MTh 1603, I,439-440 1. navadno mn. prostor za prenočevanje, začasno bivanje popotnikov, tujcev; prenočišče, prebivališče: nai [ljudje] gredo okuli po tih blishnih Tergih inu Vaſſeh, de ſebi erperge inu shpisho nadeio TT 1557, 192; Inu tiga Sema vnuzhizhi, Abraam, Iſaac, Iacob, ſo bili boſi, morali vmei Aydi prebiuati, ſem tartam[!] Erperg iskati TC 1575, 51; ona nejſta proſtora ali mejſta imela vErpergah, moreta sa tiga volo vto kravjo ſhtalo TPo 1595, I,30; njegova Mati Maria inu Iosef meinita, de je [Jezus] vmej tovariſhtvom, inu ga puſte taku od ſadaj, Ampak na vezher, kadar ona vto pervo erpergo od Ierusalema prideta, inu ona okuli ſebe gledata, gdi vſaj tu Deite oſtane inu kej by moglu biti TPo 1595, I,91 / v zvezi z na [Zahej] ie hitru doli shal, inu ie nega ueſſelu gori uſel. Inu uſi, kir ſo tu uidili, ſo mermrali, rekozh, de ie on [Jezus] shal kanimu greshniku na erperge TT 1557, 229 je šel prenočit h grešniku; poklizhi Simona ſteim prideukom Peter, ta ie na erpergah vti Simonoui kosherieui hishi TT 1581-82, I,519; Ieſt ga [pot] dobru snam, inu ſim ga zheſtu hodil, inu ſim na erpèrgah leshal pèr naſhim Bratu Gabelu DB 1584, II,149b; My nezhemo v'tem ptuim Méſti na erpèrge pojti, kateri néſo od Israelſkih otruk DB 1584, I,145a; tu ſo ty Moshje kir ſo bily od Cornelia poſlani, po Simonovi hiſhi vpraſhali, inu ſo pèr Daurih ſtali, ſo klizali inu vpraſhali, aku bi Simon, s'prideukom Petrus, tukaj bil na erpèrgi? DB 1584, III,67a pren. satu, kir je letukaj enu suſsebnu Tellu bilu, katerimu glih poprej nikuli nej na Semlo priſhlu, je onu moralu tudi eno suſsebno inu novo Erpergo ali Grob imejti TPo 1595, I,310 2. navadno mn. kraj, kjer kdo biva; bivališče: vtim Meiſtu Capernaum, vkaterim ie Ieſus ner vezh prebiual inu zaihnou ſturil .. ſe ie bilu od vſeh Stran, is Ieruſalema, is drugih Meiſt inu Deshel, tih gmain inu vuzkenih[!] veliku ludi na Ieſuſeue Erperge vkupe sbralu, de ne ſo mogli vſi noter vhysho TR 1558, Vb; Te ſmreke daio erperge tim Raingeriem TPs 1566, 187b; Naj moji pregnani pèr tebi *erpèrge imajo <*ſtan> DB 1584, II,7a; nyh veliku [je] k'njemu priſhlu na Erpèrgo, katerim je on islagal, inu ſprizhoval Boshje krajleſtvu DB 1584, III,78a / Bug zhaſi tei Cerqui vmnogeterih Deshelah pod dobro verno Goſpoſzhino, kir tudi ſto Cerkouio red Boga ſna inu klyzhe na nega, Myr, pokoi inu Erperge da TO 1564, 39a pren. Nu timu zhloueſtuu is take velike nadluge, ne Far, ne Leuit, tu ie, ne Moiſeſeue poſtaue oli ſapuuidi .. nei mogla pomagati, Samuzh ta Samaritan Ieſus Criſtus .. Ta iſti ſe ie vſmilil zhes tiga zhloueka, tiga ie on obeſal inu neſsil ſpet na te praue ſtare Erperge, vta perui ſtan, vto Gmaino tih Isuolenih TT 1557, q2a ● – – Tebe jeſt proſſim pohleunu, ker ſim jeſt vſaj letu doli pèr Hudizhu na erpèrgah, inu v'tem vbogim ſlabim ſhibkim meſſej inu krij, inu nemorem niſhtèr dobriga sazheti, ſturiti ali dopèrneſti, ſam od ſebe, kakòr ſam od ſebe, de hozheſh meni vbosimu Greſhniku tvojga S. Duha poſlati TfM 1595, XCVI v oblasti hudiča ℰ iz nem., prim. die Herberge [E. T.] 66 erperganje (erpergane) -a sam. s ['e:rperganje -a[?]]; P 1, K 1 (TT 1560) – ed. or.: erperganem; ⓜ sprejemanje popotnikov, tujcev na dom, ponujanje prenočišča; prenočevanje: Nakaterim Rymskim kerszhenikom Sdraie[!] inu uſe dobru proſsi, Tu ie, koker mi Crainci gouorimo, Slushbo ſpoueida, Ner uezh tim, kir ſo nih Vero ſuolnim terplenem, Slubeſno, ſpodilenẽ, ſpomaganem, ſerperganem inu ſo uſemi dobrimi delli pruti Bogu inu pruti ludem iskaſali TT 1560, 25b ℰ gl. erperga [E. T.] erpergati -am glag. nedov. ['e:rpergati[?]]; P 1, K 1 (TR 1558) – nedol.: erpergati; ⓜ kdo; koga sprejemati popotnike, tujce na dom, ponujati prenočišče; gostiti, tož. prenočevati: od tih Vernih Modrih, kir ſo taku od dalezh is te Perſie prishli Criſtuſa zheſtiti, moliti inu darouati, ſe imaio vſi shlaht ludi, ner vezh ty Vuzheni, Modri, Bogati Oblaſtniki inu veliki Goſpudi, vuzhiti, de oni tudi shnih dobrim modrim ſuetom, shnih blagum inu darouanem, pomagaio Criſtuſa shnega Matero inu ſteim Ioshefom [po] ptuih deshelah, Tu ie, to prauo Cerkou kir ie po vſim ſueitu reskroplena, te dobre boge shularie, Pridigarie inu te praue kerszhenike, kir ſo pregnani inu kir ſo doma, gori dershati, erpergati inu shiuiti TR 1558, bb ℰ gl. erperga [E. T.] erperge gl. erperga erpergice -gic sam. ž mn. ['e:rpergice[?]]; P 1, K 1 (TR 1558) – mn. tož.: erpergice; ⓜ skromno, majhno prebivališče ali prenočišče: Sa nasho volo .. ie Criſtus bog poſtal, de nas hozhe bogate ſturiti Vnebeſih. Oli per tim imaio vfi[!] Verni tudi ta Trosht, de Criſtus timu Mahinimu boſimu nega kerdelzu, ie na tim ſueitu tudi ene Iaſelce perprauil, Tu ie, Ene erpergice inu en niſig ſtan, de bodo mogli, ta zhas nih kratkiga shiuota, ſe gori dershati inu per ludeh shiueti TR 1558, B2b ℰ gl. erperga [E. T.] erpergovanje (erpergovanje, erpergovane) -a sam. s [erpergo'va:nje -a]; P 6, K 4 (DJ 1575, TT 1577, TT 1581-82, DB 1584) – ed. im.: erpergo v an j e; – rod.: erpergo v a | ne/n j a; Ⓥⓜ koga sprejemanje popotnikov, tujcev na dom, ponujanje prenočišča; rod. prenočevanje: VTi Bratouski lubesni oſtanite terdnu, Tiga Erpergouane ne poſabite, ſakai skuſi tu iſtu, ſo eni neueidezhe te Angele erpergouali TT 1577, 91; v kazalu Erpergovanje teh reunih inu ptuih, iſzhi: Goſtovanje .. OD GOSTOVANIA INV ERPERGOVANIA VBOSIH, reunih inu ptuih DB 1584, I,)(Va-)(Vb ℰ gl. erperga [E. T.] erpergovati (erpergovati, herpergovati, epergovati, erbergovati) -ujem glag. nedov. [erpergo'va:ti -'gu:jem]; P 101, K 25 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, 67 JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603) – nedol.: e/he | r/ø (DB 1584, III,CcIVa) | p/b (MTh 1603, I,647) | e/è | rgo v ati; – sed. ed. 3. os.: e/he | rp | e/è | rgu j e; – mn. 3. os.: e/he | rp | e/è | rgu jo; – vel. ed. 2. os.: erp | e/è | rgu j; – mn. 2. os.: erp | e/è | rgu j te; – del. na -l m. ed.: e/he | rp | e/è | rgo v al; – mn.: e/hè (KPo 1567) | rp | e/è | rgo v ali; – ž. ed.: erp | e/è | rgo v ala; – mn.: erpergo v ale; ⓜⓋ 1. kdo; koga sprejemati popotnike, tujce na dom, ponujati prenočišče; gostiti, tož. prenočevati: [Vernik] potroſhta te ſhaloſtne ſboſhyo beſedo/ ptuye ludi rad erperguie/ rad perſtopi inu poſodi boſim ſoſedom/ rad podili ſui kruh vſakim potrebnim zhlouekom TC 1550, 241[=239] (127b); [Publij] ie nas bil gori uſel, inu ie nas try dni perieſtniuu[!] erpergoual TT 1557, 427; Paul vely vſem Kerszhenikom Heb. 13. De radi potrebne ludi Goſte inu Erperguio TR 1558, g2a; Goſtovanie ie, kadàr [ſ]e vbosi, tuij pregnani kàrſcheniki herperguio, inu ſe ijm pomaga inu ſtreshe, ſ'zhim ſe premore KPo 1567, CXXVIII; Ne erpergui vſakiga vtuoij hishi. Sakai ta ſueit ie poln nesueiszhine inu ie ſhegau DJ 1575, 48; Si li vboge Oſſobeinike, to ie, pregnane Predigarie inu druge Ludy herpergoual? JPo 1578, I,10b; Dai meni brumne Ludi, de mene erperguio, gori vsameio, inu ta deila te miloſti na meni iskasheio TkM 1579, 112a; Ieſt ſim bil sheyn, inu vy ſte meni dali pyti: Ieſt ſim bil en Guſt, inu vy ſte mene erpèrgovali: Ieſt ſim bil nag, inu vy ſte mene oblejkli DB 1584, III,16a; Crajnſki. Epergovati Slovenſki, Besjazhki. preſtanuváti, naſtan priéti DB 1584, III,CcIVa; Ptuie inu neſnane ludy, kateri ſo ſa Boshie beſſede volo bily pregnani, ie on [Trubar] rad erpergoual, inu jim dobru ſturil TtPre 1588, 120; En Shkoff ima biti pres tadla, ene Shene Mosh, tresiu, smaſsèn, poſhten, kir rad Erperguje, je vmetàln vuzhiti, nikar pyanzhliu, nekar en Vbojnik, nikar shelan ſramotniga dobitka ZK 1595, 198; Hoſpitor. Germ. beberbergen[!]/ freundtlich auffnemmen. Sclav. erbergovati MTh 1603, I,647 / Vom slushbo ſpoueida Gaius, kir mene inu to celo Cerkou erperguie TT 1560, 26b / dov. Iacob pride kenimu Studenzu per Harani .. Laban ga erperguie inu gori vsame DB 1578, 26a; Kadar je on pak notèr priſhal, je ſejdil na Gaſſo v'Méſti: Sakaj nikoger nej bilu, kir bi je [popotnike] bil zhes nuzh v'hiſhi erpèrgoval DB 1584, I,145a / dov. Mi ijh bomo hudò hèrpergovali, ſpetemi iezhmenovimi hlebmi, inu sdvemi ribici KPo 1567, CXXVIb težko jih bomo nasitili 2. kdo; s prisl. določilom kraja spati, bivati, preživljati noč zdoma: ſnami ſo tudi shli eni is tih Mlaishih od Ceſareie, inu ſo pelali ſebo eniga Mnaſona is Cypra, ta ie en ſtar Mlaishi bil, per tim bi bili imeili erpergouati TT 1557, 404; Ker ſi Zaheus nej ſmil puſtit sainati, de bi ſe ta GOSPVD taku priasnivu pruti njemu imel dershati, on bi na tem sadoſti bil imel, de bi njega le bil mogel viditi, taku pegeruje ta GOSPVD, de bi on hotel njega k'enimu goſtu gori vseti, inu ſe iskasuje, kakor de bi nesnal inu ne mogel ſicer per nikomer erpergovati, kakor per njemu TPo 1595, III,174 pren. Kerszheniki/ koker nih Gospud Criſtus Viaſelcih erperguio TR 1558, B2b ℰ gl. erperga [E. T.] esej -a sam. m [e'se:j -a[?]]; P 1, K 1 (JPo 1578) – mn. im.: e s e ji; Ⓥ pripadnik antične mistične judovske sekte, ki je zagovarjala asketsko življenje, celibat in skupno lastnino; esen: 68 Ktemu ie tudi Iudouska *GMAIN SHVLA smnogaterimi sapeliauci smishana inu rasdiana, kakor ſo bili, Fariseij, Saduceij, Eſeij: Kateri ſo ſe suunai vnyh shiulieniu inu guantom celo lipo laskatali, ali snutra vnyh Sarzu ſo celo neisueſti bili <*Synagoga> JPo 1578, II,119a ℰ iz gr. prek lat., prim. Essaeus [A. J.] esih gl. jesih eša -e sam. ž ['e:ša -e]; P 3, K 2 (DJ 1575, DB 1584) – ed. im.: e š a; – or.: e š o; Ⓥ prostor z nezavarovanim ognjem, na katerem se razžarevajo kosi kovine pred kovanjem; kovaško ognjišče: Taku en Kovazh, ta mora pèr ſvoim Nakovalu biti, inu s'ſvoim kovanjem okuli hoditi, inu mu muzh vhaja od ognja, inu dela de je truden nad Eſho, inu tu kovanje s'kladovom mu uſheſſa napolni DB 1584, II,168b / Eſha lotanu sheleisu skusha, taku vinu skusha tih preusetnih ſerza, kadar ſo pijani DJ 1575, 133 ℰ iz nem., prim. die Esse [E. T.] eunomian gl. evnomijan evnomijan -a sam. m [evnomi'ja:n -a]; P 1, K 1 (TAr 1562) – mn. tož.: e v nomiane; Ⓥ pripadnik skrajne arijanske sekte, ki trdi, da Kristus kot božji sin po naravi ni enak ali podoben Bogu Očetu; anomejec: Rauen tiga [artikuli prave vere] ſamezhuio inu Ferdamnuio, vſe te kriue, Kezarske Vere, Vuke inu Pyſma, kir ſo letimu Articulu ſubper, koker tiga Maniheria, kir ie dua Boga, eniga dobriga, tiga drugiga hudiga, poſtauil inu vuzhil. Inu te Valentinarie, Arrianerie, Eunomiane, Mahomete inu vſe te, kir ſo nim Suero inu Suukom glih TAr 1562, 28b ℰ iz gr. prek lat., prim. eunomianus [A. J.] executio [tož. ed.] gl. eksekucija exsecutione [rod. ed. itd.] gl. ekssekucijona fant -a sam. m ['fant 'fa:nta]; P 2, K 1 (TPo 1595) – ed. im.: fant; – mn. or.: fanti; ⓜ moški v zgodnejših obdobjih svojega življenja; fant, mladenič: v zvezi z mlad Od tiga ſem pride tej vbogi Shenizi tu ſerzhnu jokainje, inu pravu premineinje tiga cejliga lebna, de nikar vezh sa temi mladimi fanti ne tezhe, s'ſvojemi ozhyma nikar vezh, kakor poprej, ne draſhi, s'temi laſsmy nikar vezh offerti ne triba, temuzh nuza takoviga vſiga taku, de ſe more viditi, de ima enu ſerzhnu hudu dopadenje na nje pervim lebni, inu ſe hozhe ſdaj pobulſhati, inu brumniſhi biti TPo 1595, III,110; Ena Dekla, katera en leip shapel ali portek, En mlad fant kateri eno leipo ſuknjo ima, Vſe kmalu bode offertnu inu prevſetnu, kadar le nekai suſsebniga ima, Onu ſi bodi lipota, kunſht, denarji, Shlahtnoſt, taku my ne vejmo te offerti ni konza ni maſse TPo 1595, III,126 ℰ iz lat. prek it., prim. fante [M. T.] 69 fantazirati -am glag. nedov. [fanta'zi:rati]; P 1, K 1 (TPo 1595) – del. na -l m. mn.: fanta z irali; ⓜ kdo; kaj v mislih, sanjah oblikovati ideje o svetu, ki v resničnosti ne obstajajo; fantazirati: Tu ſe je njemu [škofu] ſdelu v'saini, koku je on tihu sa nyma leisel, inu sa dauri ſtopil, de bi mogel viditi, kaj bi ony jejdli, kadar je vſhe ta Mati timu Ditetu suſseb uveno maihino sklejdizo gori dala, sazhne tu Dejte, inu pravi: Ia Mati, kaj ima uni Moſh sa daurmi jeiſti? Od takove beſsede bi ſe bil ta Shkoff preſtraſhil, inu bi ſe bil nad tem ſbudil. Takove norske rizhy ſo ony fantaſirali inu ismiſhlali TPo 1595, I,94 ℰ iz nem., prim. fantasieren [M. T.] farao -na sam. m ['fa:rao fara'o:na]; P približno 450, K 20 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, DAg 1585, TPo 1595, TfC 1595) – ed. im.: f arao; – rod.: f araona◩; – daj.: f | a/o[!] (DB 1578, 45a) | raon | u◩/i◩ (*P 1563, 204); – tož.: f araona◩; – mest.: f araonu◩; – or.: f araon | om◩/em◩ (TT 1577, 414); Ⓥⓜ naziv vladarja v starem Egiptu; faraon: Bug ie bil shnim [Jožefom], inu ga ie isderl is uſeh nega nadlug, inu ie nemu gnado inu modroſt dal poleg Faraona Egiptouiga krala. Ta iſti ie nega poſtauil kanimu Viudu zhes to Egipto TT 1557, 350; VBoshyem imeni gremo mi, Angel niega bodi ſnami, Koker ſteim folkam Vyegipti, Ker ye vushel Faraoni, Kyrie *P 1563, 204; [Bog] ne pride ſàrdito, kako ie bil k'Adamu v'paradysh po tĩ preſtopu pèrſhal: Alli h'Kainu k'boizu alli boiniku ſvoiga brata Abela .. Tudi ne kakor k'Faraonu kraliu Egypſkimu KPo 1567, XII; Taku ie Iosef Foraonu[! ] kupil vſo Egyptersko Deshelo DB 1578, 45a; Natu ie Egypterski Krail te Babe poklizal, inu ie rekal knim: Sakai ſte vy tu ſturile, de ſte te Otroke shiue ohranile? Te Babe ſo odgouorile Faraonu: Ebreiske Shene neiſo, kakor te Egypterske < Farao ſe ſerdi zhes te Babe, de neſo Otroke moryle> DB 1578, 49a; tu Piſmu praui htimn[!] Faraona[! ], Sa tiga volo ſem iest tebe obudil, de iest iskashem na tebi to muio Muzh TT 1581-82, II,32-33; Pharao, Egyptouſki Krajl, je bil ſem gori priſhal DB 1584, I,189b; taku pravi GOSPVD .. jeſt hozhem Pharaona Haphra, Egyptouſkiga Krajla, isdati v'njegovih Sovrashnikou roke .. raunu kakòr ſim jeſt Zedekia, Iudouſkiga Krajla, isdal, v'roke NebukadRezarju, Babelſkimu Krajlu < Pharao Haphra> DB 1584, II,50a; [Prerokba] SVpàr Vojſko Pharaona Neho, Egyptouſkiga Krajla .. katero je NabukadRezar, Babelſki Krajl, pobill, v'zhetèrtim lejti, Iojakima, Iosieviga Synu, Iudouſkiga Krajla DB 1584, II,50b; my imamo ſkusi njegovo [Kristusovo] Kry od greihou inu Smerti inu od Hudizha odreiſheni biti, kateri, kakor Farao vEgypti je te Israelſke Otroke dershal inu martral, nas preid inu preid tlazhio TPo 1595, I,300 / v zvezi s kralj ta Farao kral ie tih Vernih otroke moril, topil, inu te Verne byl, teshke tlake nadlagal TT 1557, cc4a; VSigamogozhi vezhni Bug, kir ſi .. tiga terdiga, Neuerniga, Nepokurniga Krala Faraona, ſo vſo nega Voisko, vtim erdezhim Moriei potupil, Inu ta tui Iſraelski Folk po ſuhoti skuſi prepelal TO 1564, 90a; ty Egiptary shnih Kralem Faraonem ſo glih taku te Verne .. martrali inu morili TT 1577, 414; Tako ie ſlushil Iosheff Bogu inu Kraliu Faraonu. Inu Daniel Kraliu Babilonskimu JPo 1578, II,156-156b; 70 Israelski Otroci ſe taku ſilnu gmeraio Vegypti, de Krail Farao nee vely moriti inu topiti DB 1578, 48b; Vslishi [Bog] nih vpytie inu vsdihaine .. kakor ſi ti ſturil ſteimi Israelskimi Otruci vEgypterski Desheli, katerih reuo .. ſi ti pogledal, inu nee od nih teshke Butore, pod tim Krailom Faraonom skusi tuoio mozhno Roko, kakor en Ozha odreishil TkM 1579, 26a; Ioſeph je rejs v'Egypti pèr Krajlu Pharaonu viſſoku bil poſtaulen DB 1584, II,94a; Ioseph v'Egypto prodan bil, od krajla Faraona vloulen bil TfC 1595, CCCCLIIII / tvoj ſerd ſe nereslobi zhes tvojga Hlapza: Sakaj ti [Jožef] ſi kakòr Pharao DB 1584, I,29b si mu podoben po oblasti, vplivu / kot slovnični zgled NOMEN .. Fèrt .. FIGURA .. ff .. POTESTAS .. Fabian. In peregrinis ſua obſervanda orthographia, vt Ephraim, Pharao &c. BH 1584, 26 pren. [Kristus] hozhe tiga Faraona inu cèlo Egypto, tu je, greih, Smert inu Hudizha ſhtraiffati, inu ſvojo Karſzhanſko Cerkou od nyh Tyrannye odreiſhiti .. letiga Iagneta Kry nam ima h'timu ſlushiti, de nam ni ta greih, Smert ni Pakal nejmajo ſkoditi, inu ta Farao, ta Hudizh, s'ſvojemi Egypterji s'teim Svitum, nas nejma vezh tlazhiti ni satrejti TPo 1595, I,299-300 ℰ iz lat., prim. pharao [A. J.] faraon -a sam. m ['fa:raon]; P 6, K 2 (TAr 1562, JPo 1578) – ed. im.: faraon; Ⓥ naziv vladarja v starem Egiptu; faraon: Cain/ Faraon/ Caifas/ Pilatus/ Erodesh/ Nero/ ſo vmerli/ Oli ſo veliku Otruk ſa ſebo pouſod puſtili TAr 1562, 2a; Perui Greshniki ſo terdouratni ali okorni, ker ſo Vſpazheno miſal padli, nemaraio ni sa Boga ni sa Liudy, kakor Faraon, Iudas &c. JPo 1578, III,61b / v zvezi s kralj Tako moraio [preganjalci vernih] ſterdno ſlipoto inu okornoſtio porasheni, to reſnizo preganiati. Inu vshe imaio nyh Sentencio inu obſoienie kakor Faraon Krall shniegouimi Egyptarij JPo 1578, III,96a ℰ gl. farao [A. J.] faraona [rod. ed. itd.] gl. farao faraonav -a -o prid. ['fa:raonav -a]; P 1, K 1 (TT 1581-82) – ž. ed. im.: faraona v a; Ⓥ ki se nanaša na faraona↗; faraonov: kadar ie bil kiakai ſauershen, tiga ie bila ta Faraonaua ſzhi gori vſela inu ga ie koyla na Synouim meiſtu. Inu Moiſes ie bil vuzhen vti Egiptouski modruſti TT 1581-82, I,498 ℰ gl. farao [A. J.] faraonov -a -o prid. ['fa:raonov -a -o]; P 142, K 9 (TT 1557, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, DM 1584, TfM 1595) – m. ed. im.: f araono v; – rod.: f araono v iga; →; – dv. im.: f araonova; – mn. im.: f araono v i; – or.: f araono v imi; – ž. ed. im.: f araono v a; →; – mn. im.: f araono v e; – tož.: f araono v e; – s. ed. im.: f araono v | u/o (JPo 1578, II,4b); – tož.: f araono v u; – or.: faraono v im; – mn. tož.: f araono v a; – mest.: f araonovih; Ⓥⓜ ki se nanaša na faraona↗; faraonov: Potle kadar ie bil kiakai ſauershen, tiga ie bila ta Faraonoua Szhy gori uſela, inu ga ie koyla na Synouim meiſtu. Inu Moiſes ie bil uuzhen uſi Egiptouski modruſti TT 1557, 351; kar ie Bug Moiſeſu nalushil, tu ie on oprauil, ſa Faraonou ſerd, pritesh, ſapuuid inu prepuuid, nishter nei rodil TC 1575, 326; 71 Exempel potopa, Poshganie Sodoma, Potoplienie Faraonouo inu teh Egyptaryeu, So ta bliſsk, inu ſlishe ktemu vſtrasheniu JPo 1578, II,4b; Inu ob pul nozhi ie ta GOSPVD pobil vſe peruoroienu Vegypterski Desheli, od Faraonouiga peruoroieniga Synu, kateri ie na negouim Stolu ſedel, noter do peruoroieniga Synu tiga Ietnika DB 1578, 58b; Sakaj GOSPVD je bil vtèrdil Pharaonovu, Egyptouſkiga Krajla, ſerce, de je sa Israelſkimi otruki hitèl DB 1584, I,44a; Salomo ſe je oshenil pèr Pharaonu, Egyptouſkimu Krajlu, inu je Pharaonovo Hzher vsel DB 1584, I,184b; Taku je Ioseph ſturil eno Poſtavo zhes Egyptouſko deshelo, do danaſhniga dne, de je ta peti dejl Pharaonou, le ſamuzh téh Farjou Nyve vunkaj vsamejozh, katere néſo bile Pharaonove laſtne DB 1584, I,31b; my proſsimo tebe [Boga], reſhi letiga v'mirajozhiga naſhiga raven kàrſzhenika .. kakòr ſi ti miloſtivu odreſhil, Noaha, is Greſhniga potopa .. Israelſke otroke is Pharaonove oblaſti TfM 1595, CCXVII / [Bog] ie tebe odreishil od te slushabne Hishe, is Faraonoue roke, Egypterskiga Kraila DB 1578, 155a izpod faraonove oblasti; Ieſt [Bog] hozhem roko Pharaona, Egyptouſkiga Krajla, slomiti .. Ampak Babelſkiga Krajla roké hozhem jeſt mozhne ſturiti, inu njemu moj mezh v'njegovo roko dati, inu hozhem Faraonvoo[! ] roko slomiti, de bo pred nym jezhal DB 1584, II,74b; Hvalen bodi GOSPVD, kateri je vas odtel od téh Egypterjeu inu Pharaonove roke DB 1584, I,47a / Goſpod Bog [je] smozhno roko Israelzhizhe vſe is Egypta od te teſhke tlake Faraonove, Kralia Egypſkiga iſpelial inu odreshil KPo 1567, CXLV podložnosti faraonu ℰ gl. farao [A. J.] faraonski -a -o prid. ['fa:raonski -a]; P 4, K 4 (TT 1577, DC 1579, DC 1584, TfC 1595) – ž. ed. rod.: faraon s ke; – tož.: faraonsko; Ⓥ 1. ki se nanaša na faraone↗; faraonski: v zvezi faraonska ječa te Ludy Israelſke, ſi [Bog] is Iezhe Faraonſke, s'mozhno roko odreſhil TfC 1595, CCCXVIII iz egiptovske sužnosti 1.1 ki je tak kot pri faraonu↗; faraonski: Eſau nei te praue Euangeliske Pokure, temuzh le to Cainsko, Faraonsko, Saulosko, Ishkariotouo inu Hudizheuo, imel, nei Veroual Vcriſtuſa inu Boshy oblubi TT 1577, 89 ℰ gl. farao [A. J.] farba (farba, farva) -e sam. ž ['fa:rba -e]; P 70, K 10 (TL 1567, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603) – ed. im.: far | b/v (MTh 1603) | a; – rod.: farbe; →; – mn. im.: farve (MTh 1603); – rod.: farb; →; ⓜⓋ SlovarSki Sklop zamenjani iztočnici farba in grba F. .. Gàrba, be, Color, farb. G. Farba, be, Gibbus, hoger, pugkell BH 1584, 56; Citrius color. German. Citronienfarb. Sclav. zitronova farva MTh 1603, I,268 1. vidno zaznavna lastnost predmeta, da na svetlobi odseva značilni odtenek; barva: Inu poleg Laodicea ie doſtih leipih Ouaz, kir ſo lipe farbe, shlahtno volno imaio TL 1567, 33a; Poglej Mauro, inu hvali tiga, kateri je njo ſturil: Sakaj ona ima ſilnu lepe farbe DB 1584, II,171a; Ena roshiza pak ima ſvojo farbo inu lipoto, inu je ena naturſka shiva reizh TPo 1595, II,229 / s prilastkom Aku pak Far, kadar noter gre, vidi, de ſe ta madesh nei daile po Hishi resraſsil, 72 potehmal ker ie ta Hisha pomasana, taku io ima sa zhiſto ſoditi, sakai ta madesh ſe ie ſcelil. Inu ima vseti kOffru sa Greih sa to Hisho duei Ptici, Cedrouiga leſſa, inu Karmeshinoue farbe volno, inu Isopa DB 1578, 98a modrikasto rdečo; Ty pèrvi ſo Edomiterji, Edom ſe rezhe erdezhe farbe DB 1584, II,91b; Deutſch. Braun. Latinè. fuſcus. Windiſch. vishnove farbe. Italicè. bruno MD 1592, B6a rdečerjav 2. snov, ki se uporablja za barvanje; barva: Kar pak od njega [posekanega drevesa] oſtane, ker ſicer niſhtèr nej vrejdnu, kakòr ker je kriv ali gèrzhaſt lejs, tu on [tesar] vsame inu srisla, kadar zhas ima, s'fliſſom, inu je po ſvoji kunſhti mojſterſki pilda, inu je ſtury, de je eniga zhlovéka ali ferrahtlive Svirine pildu podobnu, inu je pofarba s'erdezho inu bélo farbo, erdezhe inu lépu DB 1584, II,144a pren. To ie, oni tudi imaio Boshyo Beſedo, ali io falshaio inu sfarbo samasuio, praui rasum obrazhaiu vlashy JPo 1578, II,32a; Pſalter mala Boshjo Cerkou s'pravimi farbami DB 1584, I,279b; Ta Goſpud ſe je is ſerza vſmilil, inu je njega proſtiga puſtil, inu ta dolg je njemu tudi ſheinkal. Tu je ta prava inu laſtna farba, skatero ſe ima inu more Bug inu njegovu ſerze na tu nar gviſhniſhe namalati. Kateri njemu pak eno drugo farbo da, ta njega nikar prou nemala, temuzh drugazhi, kakor je na ſam ſebi TPo 1595, II,278 2.1 plast te snovi, nanesena na kaj: Kateri bi pak njemu to leipo Mazhkaro ſdaici snal inu mogel prozh islejzhi, inu to farbo senim oſtrim lugom odmyti TPo 1595, I,256 3. naravna obarvanost kože, obraza; barva: Kateri vſhe enu sramoshlivu ſerze ima, ta bi imel farbo spremeniti, na ſe pluniti, inu rezhi: Ieſt nej ſim vrejden, de ſonze na mene ſye TPo 1595, I,134 4. ekspr., s prilastkom prepoznavna značilnost; barva: Ta Papeſh tizhy vtakovim greihu noter gori zhes uſheſsa, ſo vſo ſvojo drushbo, Sakaj on ne hozhe Boshjo beſsedo terpejti, preganja inu merdra htimu te Karszhenike nad njo, tu je tiga Hudizha laſtna farba TPo 1595, I,185; Satu ſe my nejmamo pred takovim pannovanjem inu morjenjem preſtraſhiti, temuzh my je imamo s'veſseljem gorivseti, inu ſe vuzhiti, de je tu ta prava farba, inu tu gviſhnu ſnaminje ali merkanje, teh Karſzhenikou, inu te prave Cerkve TPo 1595, II,77 / Leta myr ſpodobno ima vkarshzhanſtuu biti, kadar my edniga Boga, edniga Ozketa[!] vnebeſih, edniga Chriſtuſa, edan Karſt, edno Vero, tudi ednake snamenia tega myru inu drushzhine imamo: ſlaſti ta Sacrament Telleſa inu Kry Chriſtuſoue. Alli ie Splahnil inu celo farbo sgubil: da skorei obenih liudi nei na ſemly, kateri bi tako nemyrni, neskladni inu neglih, kakor rauno ty ker ſe huale da ſo karshzheniki JPo 1578, II,15a postal povsem neprepoznaven 5. s prilastkom tipično oblačilo kot razpoznavni znak pripadnosti, služenja vladarju ali plemiču: Ter vſaj je pres tiga na tem Svejtu taku poſtavlenu, na Dvori ſe nihzhe ne ſramuje ſvojga Fyrſhta farbe ali snameinja, en vſakateri jo rad noſsi, inu ſe ſdy, inu njemu je ena zhaſt TPo 1595, III,167 pren. Krish inu Terplienie ie praua Duorſka farba ali snamenie Vchriſtuſouem Kralieſtuu JPo 1578, III,68b; Nu jeſt [Kristus] ſim tudi en Krajl, inu imam moje Dvorſke ludy, te Karſzhenike. Bi ſe tedaj tijſti hoteli moje farbe ſramovati, katero ſim jeſt na tem Svejtu noſsil? TPo 1595, III,167; Ta Hlapez nej vegſhi kakor njegou GOSPVD, so li ony mene preganjali, taku ony bodo vas tudi pregajnali. Tu ie tiga Krajla farba ali snaminje, kateru leta Krajl vun daje. Kateri ſe te iſte hozhe ſramovati, inu te ne hozhe noſsiti, ta ſe ſramuje GOSPVDA Chriſtuſa, inu ne oſtane per njemu TPo 1595, III,119 ℰ iz nem., prim. die Farbe [M. T.] 73 farbar -ja sam. m [ˈfa:rbar]; P 7, K 6 (TT 1557, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603) – ed. im.: farbar; Ⓥⓜ kdor čisti, barva, valja blago in oblačila: Inu nega guant ie poſtal leskezh inu ſylnu beil, koker ſneg, kateriga oben farbar na ſemli taku beliga ne more ſturiti TT 1557, 123, podobno tudi DB 1584; Inu ie niegou Guant bil tako zhiſt inu bel kakor Sneg, da bi ga nijedan Farbar na Semly nemogal tako beliga ſtoriti JPo 1578, II,205b; Deutſch. Ferber. Latinè. tinctor. Windiſch. farbar. Italicè. tintore MD 1592, D6b; Fullo. Germa. ein wal/ker[!]/ blaicher. Scla. farbar MTh 1603, I,575 ℰ gl. farba [M. T.] farbarjev (farbarjev, farbarjov) -a -o prid. ['fa:rbarjev -a]; P 2, K 1 (DB 1584) – ž. ed. rod.: farbarjove; – mest.: farbarjevi; Ⓥ ki se nanaša na farbarja↗: GOSPVD je pak rekàl k'Iesaiu: Pojdi vunkaj pruti Ahaſu, ti inu tvoj ſyn SearIasub, na konez téh vodenih Rorou, pèr sgorenim Ribneki, pèr potu, raven Farbarjove nyve, inu reci k'njemu: Vari ſe, inu molzhi DB 1584, II,3b; Inu Aſſyrerſki Krajl je poſlal Rabſaka od Lahiſa v'Ierusalem, h'Krajlu Hiſkiu, s'veliko mozhjo. Inu on je ſtopil poleg vodenih rorou, sgureniga Ribneka, poleg pota, pèr Farbarjevi Nyvi DB 1584, II,14a ℰ gl. farba [M. T.] farbarjov gl. farbarjev farbarski -a -o prid. ['fa:rbarski]; P 1, K 1 (TT 1577) – m. ed. or.: farbarskim; ⓜ ki se nanaša na farbarje↗: v zvezi farbarski kol Inu kadar ie [Jakob] na tleh pul shiu leshal, ie roke pruti nebu dershal inu molil, rekozh, Goſpud odpuſti nim, ſakai oni ne veido kai deio. Inu vtim ga eden ſanem farbarskim kolom na zhelu vdari, de ie ſdaici vmerl TT 1577, 99 s palico, ki se uporablja za stepanje blaga, oblek ℰ gl. farba [M. T.] farbati -am glag. nedov. ['fa:rbati]; P 4, K 3 (TPs 1566, MD 1592, MTh 1603) – nedol.: farbati; – del. na -l m. ed.: farbal; ⓜ kdo; kaj, v čem nanašati barvo na kaj; barvati: Deutſch. Ferben. Latinè. tingere. Windiſch. farbati. Italicè. tingere, intingere, colorire MD 1592, D6b; Fuco. German. fä ben[!]/ ein farb anſtreichen. Sclav. farbati MTh 1603, I,572 / Ta Goſpud ie dial, ieſt hozho nee is Baſana ſpet perpelati, Ieſt hozho nee is globokote tiga Moria ſpet perpelati. Obtu bosh tuie noge farbal vti kriy tuih Souurashnikou, Inu ta ieſik tuih Paſs bodo no lokali TPs 1566, 121b ℰ gl. farba [M. T.] fardamani gl. ferdamani 74 fardamnovati gl. ferdamovati farligkost gl. farlikost farlih1 (farlih, gfarlih) prid. nepregib. ['fa:rlih]; P 15, K 4 (DJ 1575, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595) – f (TPo 1595)/gf | arlih; ⓜ 1. o katerem se domneva, da bo imel slabe, hude posledice; nevaren: nekateri ludje imajo enu farlih lozheinje is letiga lebna, Kakor kadar bodo ludje zhaſsi mertvi v'Poſteli najdeni, ali ſicer naglu vmerjo .. Tu je tudi enu gfarlih lozheinje, inu je malu vupainja ali troſhta per tem TPo 1595, III,202; Tu je vshe ta veliki jamer, inu ta farlih velika grosovita ſlipota, de my yſhemo pote Bogu ſlushiti, skusi naſhe laſtne miſli TPo 1595, III,150; kakor mallu ſe je Iudesh pred nym bal, inu takovu sa enu farlih rounainje nej dershal, taku tudi ſtury ta Svejt na ta danaſhni dan TPo 1595, I,256; Letiga kriviga nuzainja [zakramentov], kateru je ſilnu veliku, ſhkodlivu inu farlih, ſe nejma posabiti, temuzh ozhitu na tej Canzly od tiga pridigovati TPo 1595, II,125; Ta perva Hiſtorja od te vboge Shenize, katera je eno farlih, teſhko bolesan imejla, od te pravi Marcus suſseb: Ona je vſe ſvoje blagu mej temi Arzati potratila inu ferzerala TPo 1595, II,292; Ena farlih miſsal je onu, kadar ludje hote taku miſliti, puſti naj drugi molio, tvoja Molitou nej niſhter suſsebniga TPo 1595, II,63 / takovu je raunu taku, kakor de bi ſe ty zholnarji mej ſabo kregali, kateri bi ſam ſebe narpoprej hotel vtopyti, kadar je ena fortuna ali nepokoj na Murju. Tu je ja nikar le norſku, temuzh cilu farlih: sakaj tukaj ta nadluga ali potreba tu hozhe imejti, de bi ony imejli myrni biti, inu vkupe dershati, aku bi mogli ta zholn odtetti TPo 1595, III,140 2. ki lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh; nevaren: Gfarlih reizh ie en klaffar venim Goſpodouainu, inu en nagel shraiauiz bode k'shpotu DJ 1575, 39 / Tu [pridigarstvo] ie pak ena teshka inu gfarlih slushba inu oprauilu. Sakai nihzhe ſe nepuſty rad ſuariti TtPre 1588, 41; Timu pruti pak vidite vy tudi, v'kakovim farlih ſtanu ſo lety, kateri ſe sa obene greiſhnike ne dershe TPo 1595, III,153 ℰ iz nem., prim. (ge)fährlich Prim. farlih2, 3 Prim. farlihiš1 Prim. narfarlihiš [A. J.] farlih2 prisl. ['fa:rlih]; P 3, K 1 (TPo 1595) – farlih; ⓜ izraža stanje, o katerem se domneva, da bo imelo slabe, hude posledice; nevarno: kadar je s'temi Greiſhniki tu reis, de ony taku farlih na ſvojeh Duſhah bolni leſhe, kaj ſe hozhe ſpodobiti, de ſe ima pruti nym naprej vseti? TPo 1595, III,148; Nu taku hozhmo tedaj ta Proceſs pred ſe vseti, inu ſliſhati, kaku ty ſveti Ludje s'tem lubim GOSPVDOM Chriſtuſom neſpodobnu, ſovraſhnu, farlih, kunſhtnu inu sfalſh ſerzom okuli hodio TPo 1595, I,242 / Ieſt [kraljevi uradnik] dobru veim, koku ſim jeſt mojga Synu puſtil, de je on farlih leshal. Aku ima njemu pomaganu biti, taku je nebo (lubi GOSPVD) tu ſturilu, de ti [Kristus] ſdaj s'mano govoriſh TPo 1595, II,273 v nevarnosti, ogrožen zaradi hude bolezni ℰ gl. farlih1 Prim. farlih1 [A. J.] 75 farlih3 povdk. ['fa:rlih]; P 1, K 1 (TPo 1595) – farlih; ⓜ s kom izraža, da je kdo v stanju, o katerem se domneva, da bo imelo slabe, hude posledice; nevarno: Sa tiga volo ſe zheſtu pergody, de ſe ony vSmertnih nadlugah nikar s'Bugom, temuzh s'Denary, s'Blagom, inu s'tem glih kumrajo .. onu je neſhihru inu farlih s'ſhnymi, inu Bug hozhe zhaſsi ſkusi takove Exemple, te druge, kateri ſo okuli inu per nyh, opominati, de per redu od Greihou puſte TPo 1595, III,202 ℰ gl. farlih1 Prim. farlih1 Prim. farlihiš2 [A. J.] farlihiš1 -a -e prid. primrk. ['fa:rlihiš -a -e]; P 4, K 1 (TPo 1595) – primrk. ž. ed. im.: farlihi š a; – tož.: farlihi š o; – presež. m. ed. im.: narfarlihi š; – s. ed. mest.: narfarlihi š im; ▮ ▮ ⓜ 1. primrk. o katerem se domneva, da bo imel slabše, hujše posledice kot kaj drugega; nevarnejši: Kateri je en greiſhnik, ta ima na ſvojej Duſhi eno farlihiſho inu ſhkodliviſho bolesan, kakor vſe Shliſe, franzhoſhi, Gobe, inu kar je vezh takovih boleſni, na teleſsu .. zhe vekſha inu farlihiſha je ta ſhkoda na tej Duſhi, kakor na Teleſsu, s'tem vezh fliſsa, muje inu della ſe ima na tu naloshiti, de tem vboſim greiſhnikom bode pomaganu TPo 1595, III,148 1.1 presež. o katerem se domneva, da bo imel najslabše, najhujše možne posledice; najnevarnejši: Zhes takou jamer, de je leta gréh taku gmain, je tudi en ſtraſhan, paklenſki, Hudizhou greih, inu ſe ne hozhe puſtit ſposnati, kakor drugi greihi TPo 1595, II,261; Satu vſame ta GOSPVD, to prigliho od ene Shene, katera kroyſtvu ſe perpraula, ta je vtem nar viſsokeiſhim, britkejſhim, farlihiſhim terplenju, kateru je na Semli TPo 1595, II,37[=47] ℰ gl. farlih1 Prim. farlih1 [A. J.] farlihiš2 povdk. primrk. ['fa:rlihiš]; P 3, K 1 (TPo 1595) – primrk.: farlihi š; – presež.: narfarlihi š; ▮ ▮ ⓜ 1. primrk. izraža stanje, o katerem se domneva, da bo imelo zanj slabše, hujše posledice kot katero drugo; nevarneje: jeſt bi imel eniga Soſseda, ta bi veliku denarjeu imel, Kadar bi ty denarji moji inu ta Moshna polna bila, taku bi ſe jeſt mogel tiga hvaliti, ſicer nikar .. Raunu taku je tudi letukaj, samuzh de je veliku farlihiſh. My imamo tellu inu leben, ta je leip, uni bogat, leta vuzhen, uni iskuſhan. Takoviga ſe my hvalimo kakor laſtniga, inu vſaj nej naſhe, temuzh Boshje .. Ta Hudizh je vludeh, ta vuzhy nje pruti Bogu (od kateriga ony vſe imajo) ſe nehvaleſhne iskasati, inu ſe offertovati .. kateri vſhe od tiga ne hozhe nehati, tiga sna inu more on [Bog] supet isleizhi do nasiga, kakor je on Iudeſha isleikil TPo 1595, III,132; kadar ta Duſha takove greihe na ſebi ima, tu je veliku farlihiſh inu huiſhe, kakor kadar je tu tellu bolnu TPo 1595, II,235 1.1 presež. izraža stanje, o katerem se domneva, da bo imelo najslabše, najhujše možne posledice; najnevarneje: Takovu ſe pak ſgody nervezh, inu je nar farlihiſh vtej Cerkvi, tu pridejo vſe Rotte, shwermerji inu Kezarji s'tem ſhainom, koku nym veliku na isvelizhainju teh ludy Duſh 76 leshy, inu koku bi radi Boshjo beſsédo zhiſto, inu to riſnizo naprej perprauleno hoteli viditi TPo 1595, II,176 ℰ gl. farlih1 Prim. farlih3 [A. J.] farlikorst gl. farlikost farlikost (farlikost, gfarlikost, kfarlikost, kfarlikust, farligkost) -i sam. ž ['fa:rlikost -i]; P 157, K 15 (*P 1563, DJ 1575, DPa 1576, TkM 1579, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, TfM 1595, MTh 1603) – ed. im.: f/gf/kf | arli | k/gk (TPo 1595, III,203) | o/u (*P 1563, 199) | s/rs[!] (DB 1584, I,a5a) | t; – rod.: f/gf/ kf | arliko s ti; – daj.: f/kf | arliko s t | i/y (DB 1584, I,320a); – tož.: f/gf/kf | arliko s t; – mest.: f/gf/kf | arliko s t | i/j (TPo 1595, III,32); – or.: f/gf | arliko s t j o; – mn. rod.: farliko s ti; →; ⓜ SlovarSki Sklop Crajnſki. Gfarlikoſt Slovenſki, Besjazhki. pogibelnoſt DB 1584, III,CcIVb; Crajnſki. V'neshihroſt Coroſhki. kfarlikoſt DB 1584, III,DdIIIb; kot slovnični zgled Cum familiaribus commune periculum miſerabuntur, ſo klagovali oli oplakali gmajn gfarlikoſt s'ſvojemi pèrjateli .. gmajn gfarlikoſt BH 1584, S23; Deutſch. Gefahr. Latinè. periculum. Windiſch. neshihrost, gfarlik[o]st. Cr: pogibelnost. Italicè. pericolo, riſchio MD 1592, E5b; Periculum. Germ. ein gefahr oder Gefährligkeit. Sclau. neſhihroſt. Carnio. gfarlikoſt MTh 1603, II,242 1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; nevarnost: Strashna velika kfarlikuſt, reſnizhnu ta nuzhna tamnuſt, o Bug vahtai ti ſam zhes nas, dan inu nuzh obari nas *P 1563, 199; poſhtuj tvojo Mater vſe tvoje shivozhe dny, ſpumni na tu, kakovo farlikoſt je ona preſtala, kadar je tebe pod ſvoim ſerzem noſsila DB 1584, II,149a; Ty modri navuk ohranio: Ali téh Norzou uſta ſo blisi aſtrahu DB 1584, I,320a; Taiſti [Bog] vas tudi pèr tem gori vſetim, inu zheſtu s'veliko farlikoſtio ſpoſnanim zhiſtim vuki tiga S. Euangelia, inu pèr praui riſnizhni veri, k'vezhnimu inu Nebeskimu iſuelizhaniu gnadliuu inu miloſtiuu ohrani TtPre 1588, 24; zhe vegſha je ta nadluga, inu zhe viſsokeiſha je ta farligkoſt, s'tem vezh imaſh ti verovati, de je Bug po ſvojem Imeni, per takovimu zhlovéku TPo 1595, III,203; my potrebujemo takove molitve tudi ſilnu dobru, sa te vſakdanje farlikoſti volo, kir en Karſzhenik nej en hip ſhiher pred Hudizhom TPo 1595, II,59; Satu nas nemore niſhter lozhiti od te lubesni Boshje, ni nadluga, ni britkuſt, ni pregainanje, ni lakota, ni naguſt, farlikoſt ni Mezh, &c. TPo 1595, III,58; Inu kadar ta Evangelium, ta Krish inu uſo ſhlaht farlikoſt ſabo perneſse, taku ony ne miſlio nyh blagu, ſi bodi veliku ali majhinu, sa takove pridige volo v'farlikoſt poſtavit TPo 1595, II,307; ta Vera, kakor kuli je ona ſlaba, dershy ona vſaj kakor en Syd, inu ſe poſtavi kakor ta maihini David supar Goliata, tu je, supar smert, greih, inu vſo farlikoſt, nikar ne zaga, temuzh yſzhe pomuzhi TPo 1595, I,111; my GOSPVDA Chriſtuſa sa lubu imamo, inu ſe ſkusi obeno farlikoſt od njegove beſsede ne puſtimo odverniti TPo 1595, II,88; Sakj[!] tu nej djanu, kakor s'Ierusalemom, sa voiſko inu kryprelitje, temuzh sa drugo, vegſho inu viſsokeiſho farlikoſt, kateri ſe pravi, ſmota, krivi Vuk, inu kriva Boshja ſlushba, ſkusi kateru my nikar le sa tellu inu shivot, temuzh ſa to Duſho inu isvelizhainje pridemo TPo 1595, II,303; 77 Sdaj pak te Bug sahvalimo .. Kèr ſi nas to nuzh ohranil, vſem sludjem ſi nas vbranil .. Pred ſhkodo, vſo gfarlikoſtjo TfC 1595, CCCCVI / Sakaj kateri gfarlikoſt lubi, ta v'njej konez vsame, inu prevsetnimu zhlovéku h'puſlednimu hudu pojde DB 1584, II,155a / Ta farlikoſt je velika, Sakaj kir je pohuiſhanje, tu je ta Pakal inu ta Smert. Kadar vy vſhe takovi farlikoſti hozhte vbeiſhati, bote morali vy ſami ſebe taku teſhku ſi ſturiti, kakor de bi ſe vam imejla ena roka ali noga odreisati TPo 1595, III,162 / kadar Sovrashnike pobyete, bote mogli shiher inu pres gfarlikoſti plejniti DB 1584, II,181b brez tveganja; Tukaj bi ſe moglu pres ſkode inu farlikoſti diſputirati inu reſmiſhlovati TPo 1595, II,103 1.1 stanje, nastalo zaradi take možnosti; nevarnost: Sa tu ſo tudi nekoteri Aydi veliku krat vuelikih nadlugah inu farlikoſtih, zhloueke sa shiuino dauili inu offrouali DPa 1576, 48b; Satu ſe vari, inu dobru merkaj, ti u'veliki gfarlikoſti shiveſh DB 1584, II,158b; Ty zhetèrti ſo, kir ſo na Murji v'kfarlikoſti bili inu ſo odreſheni DB 1584, I,307b; my moremo .. v'nyh ſerce viditi, kakove miſli ſo ony iméli, koku ſe je nyh ſerce dèrshalu u'vſeh shlaht rizheh, farlikoſtih inu nujah DB 1584, I,279a; Kuliku muje, ſkarby inu farlikoſti imajo ty tatje, kateri ſi vgarmovju pomagajo? Ty nejmajo ni po dnevi ni po nozhi obeniga pokoja, ſtoje h'timu vtaki farlikoſti, de timu Mezhu ali ſhtriku na dejl pridejo TPo 1595, II,185; Sakaj de ludje mogo vfarlikoſti oſtati, h'timu ſliſhi ta lubesan hti beſsedi TPo 1595, II,87; kadar je en Karſzhenik vbritkuſti, vſkerbej inu vkumrainju, vfarlikoſti inu neſrezhi, tedaj nej oben drugi troſht ni ſvit, temuzh de ſe on na to Molitou dershy, inu vpye kBugi sa pomuzh TPo 1595, II,58; kateri hozhe vtakovi farlikoſti obſtati, inu od tiga Volka, tiga Hudizha, ne hozhe resdert biti, ta ſe varuj, de ſe on nikar ne saneſse na to Poſtavo, ali na dobra della, ni na eniga ni drugiga Svetnika TPo 1595, II,30; my nikar le vtem porodnim Grejhu tizhimo, inu to vezhno Smert na dnami[!] [= nad nami] imamo, temuzh ſhe vſakdan na tem Svejtu vſo ſhlaht neſrezho od njega [hudiča] moramo zhakati, taku, de ſkoraj nihzhe en hip nej ſhiher, ni sa tiga Teleſsa, ni sa tiga Blaga ſtran, kateru vſe vfarlikoſti je inu ſtoji TPo 1595, I,34; my vueliki farlikoſti, dan inu nuzh hodimo, inu timu Hudizhu glih kakor en cil ali tartſha ſidimo, ta ima vſelej en napet Samujſter, inu nafaſsano puhſho, inu meri na nas, mej nas ſtrejla s'ſhliſſo, s'franzhoſhi, s'voiſkami, s'ognjom, s'tozho, s'hudim vremenom inu drugim TPo 1595, III,157 / v povedkovni rabi Sakaj predigovati, vuzhiti, v'Cerqvi ſlushiti, tu je velika muja, farlikoſt inu neluſht. Raunu taku je tudi teſhku Goſpodovati, ker ſe ima prou po Deshelſkih praudah rounati DB 1584, II,89b nevarno; my zhlovéki ſmo raunu kakor rybe vtim ſkirokim[!] morjej, gdi vſelej ena to drugo poſhre, inu je ſgul farlikoſt inu nepokoy TPo 1595, III,7 / v zvezi dati/podati/postaviti/pripraviti v farlikost KAdar ſediſh inu jéſh s'enim Goſpudom, taku merkaj gdu je pred tabo. Inu naſtavi den nushizh na tvoj Gultaniz, aku hozheſh leben ohraniti DB 1584, I,325a ogroziš, izpostaviš nevarnosti; De bi tvojga Hlapza odreſhil, ſi ſe ti, zhaſtiti Gospvd, ſam v'to farlikoſt podal DM 1584, LXIIII; Ty tretji pravio, ta Evangelion je en Vuk, ta ne hozhe puſtit lakomnovati, temuzh vely vſe vfarlikoſt poſtaviti Tellu inu leben, denarje inu Blagu, sa Chriſtuſevo volo TPo 1595, II,129; de bi ony ſvoje tellu inu leben, sheno inu Otroke, hiſho inu dvor, denarje inu Blagu, zhaſt inu oblaſt, sa tiga Evangelia volo vfarlikoſt imejli poſtaviti, inu vagati, tiga ne hote ſturiti TPo 1595, III,119; ty pravi Mlaiſhi Chriſtuſevi, ne bodo ludje, kir bi ſe vſelej ſmyali, te neſrezhe ſe bode 78 tulikain pergudilu, de nym te ozhy ſe bodo ſolsejle, tu je odlozhenu. Satu, kateri hozhe en Karſzhenik biti, ta ſe more volnu v'takovo farlikoſt podati TPo 1595, II,310; kadar bi jeſt pres potrebe inu porozhenja Boſhyga, ſe v'farlikoſt inu v'neſhihroſt dal, ſteim bi jeſt Boga iskuſhal TPo 1595, I,157 / Sakaj obena farlikoſt, ni oben dobizhek ali prid nemore taku velik biti, kakor je una farlikoſt, kadar ſe ludje puſte skusi pohuiſhainje sapelati, Kateri tu ſtury, ta ſe puſty enimu maihinimu poteleſnimu pridu prenoriti, inu ſe poda veno vezhno farlikoſt TPo 1595, III,163 bo pogubljen 2. s prilastkom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; nevarnost: Dokler ſim she vsmotnaui bil, ſim tudi snal veliku vuzheina, inu ſim bil taku vuzhen, de neiſim mogel vſiga poueidati, inu ſim mnogiteri krat v'gfarlikoſt te ſmerti zhes tu prishel DJ 1575, 144-145; Tu [na zemlji] je vſelej ſkèrb, ſtrah, vupanje, ſerd, ajfranje, supèrnoſt, nemyr inu farlikorſt[! ] te ſmèrti, nid inu krejg DB 1584, I,a5a; S. Paul nezhe v'letim nikogar pèrmoravati, de bi gdu s'farlikoſtjo velikih gréhhou isvuna Sakona imèl oſtati DB 1584, III,89a; Inu dèrshite leta reslozhik, de ſe vy zhes aene vſmilite, ene pak s'ſtrahom isvelizhate DB 1584, III,135b; Kateri [kristjan] je tu pak ſam od ſebe pres vkasovainja, inu vtéj mainingi ſturil [prodal svoje imetje], de je on v'tej farlikoſti tiga pregainanja .. tem vbosim ludem taku hotel podiliti, timu ga nihzhe nej branil, ſakaj onu je ja enu dobru dellu TPo 1595, III,26; Ta smert je bila nym pred ozhyma, Sakaj tukaj ſo ty Valuvi taku smozhio pouſod perbijali, de ſo ony ta zholniz cilu pokrili. Kateri bi ſe vſhe nejmel vtakovi nadlugi inu te smerti farlikoſti nikar preſtraſhiti? TPo 1595, I,111 3. s prilastkom razmere, okoliščine, v katerih lahko kaj utrpi škodo; nevarnost, ogroženost: Obarui ti mene danas leta dan tudi, pred vſo gfarlikoſtio, tiga Telleſſa inu Dushe TkM 1579, 4a; De ony [verniki] kei is ſlabuſti ſuoiga Meſſa, sa teih poteleſnih nadlug volo, inu skusi drasheine tiga Hudyzha, uvelike ſtrahouite Grehe, vneuero inu zagaine na tuoij gnadi, inu kfarlikoſt ſuoih Dush nepadeio TkM 1579, 88a; Pred tem me Bug obari, de bi jeſt [David] letu ſturil, inu letih Mosh kry pyl, v'nyh shivota farlikoſti: Sakaj ony ſo jo s'neshihroſtjo ſvojga lebna ſem pèrneſli DB 1584, I,225a; MOLITOV, KADAR DETTE v'FARLIKOSTI ſvojga lebna ſtoji inu ima vmreti v'porodu DM 1584, CCXIX; de bi [Timotej] ſuoio slushbo s'nepreſtrashenim, veſſelim ſercem inu duhum oprauil, tèr de bi ſi lih zhes tuiſtu v'tiga Suitá ſèrd, nepriaſen inu nemiloſt, ia tudi v'to ner veksho farlikoſt ſuoiga lebna imèl priti: taku S. Paul vrſahe kashe, kateri bi iméli Timothea lushtniga ſturiti, de bi ſe po letim opominaniu .. ſadèrshal TtPre 1588, 48 4. s prilastkom lastnost, značilnost koga/česa, da lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh; nevarnost: Kateri ſe po Moriu vose, ti praue od nega k'farlikoſti, inu mi kir ie ſliſhimo, ſe zhudimo DJ 1575, 190 / inu vſem Svetnikom na Semli enu suſsebnu veſselje. Sa tiga volo imamo ta Evangelium v'zhaſti inu vreidnuſti dershati, radi inu ſerzhnu poſluſhati, kateri ga pridigujo, sa lubu imejti inu poshtovati, de h'takovimu isvelizhanimu ſadu tudi pridemo, is ſmote inu pred vſo farlikoſtio tiga Hudizha ledig inu proſti, inu vekoma bomo mogli isvelizhani biti TPo 1595, II,140 ℰ gl. farlih1 [A. J.] 79 faroniski -a -o prid. ['fa:roniski -a]; P 1, K 1 (TP 1575) – ž. ed. rod.: faroniske; Ⓥ ki se nanaša na faraone↗; faraonski: v zvezi faroniska ječa te ludi Iſraelske, Si [Bog] is Iezhe Faroniske, Smozhno roko odreshil TP 1575, A3a iz egiptovske sužnosti ℰ iz nem., prim. pharaonisch [A. J.] farva gl. farba febra -e sam. ž ['fe:bra]; P 2, K 2 (DB 1578, MTh 1603) – ed. im.: febra; ⓪ vročina, mrzlica: Mersliza. Febra. Treshklia. Zimnicza DB 1578, 181a; Febris. Germ. das Fieber oder kaltwehe. Sclav. febra, hudobniza, merſliza, treſhlika MTh 1603, I,529 ℰ iz lat., prim. febris [A. L. R.] fehtanje -a sam. s ['fe:htanje -a]; P 2, K 2 (MD 1592, MTh 1603) – ed. daj.: fehtan j u; ⓜ tekmovanje, vadba v borilnih veščinah: v zvezi mesto k fehtanju Deutſch. Fechtplatz. Latinè. harena. Windiſch. meiſtu k’fehtanju. Italicè. luogo da shermire MD 1592, D5b tekmovališče, vadišče; Palęſtra. Germ. das Ringen/ ein Kampffſpiel mit ringen. Sclav. metanje, meiſtu k’fehtaniu MTh 1603, II,192 ℰ gl. fehtati [M. T.] fehtar -ja sam. m ['fe:htar -ja]; P 7, K 3 (BH 1584, MD 1592, MTh 1603) – ed. im.: fe h tar; – rod.: fehtarja; ⓜ bojevnik, tekmovalec v borilnih veščinah, vaditelj: Shtritar, ja, pugil, kempffer. Fehtar, ja, idem BH 1584, 53; Deutſch. Fechter. Latinè. athleta. Windiſch. fehtar, shtritar. Italicè. ſchermitore, maſtro di ſcrimia, ſcrimitore MD 1592, D5b; Deutſch. Kempffer. Latinè. pugil. Windiſch. junak, fehtar. Italicè. schermitore MD 1592, H1b; Latin. laniſta, gladiator. Germ. Fechtmeiſter/ Freyfechter. Sclavon. fehtar, ſhtritar MTh 1603, I,775; Latin. palaeſtrita, luctator. Germ. Ringer/ fechter. Sclav. fechtar, ſhtritar MTh 1603, II,193 ℰ gl. fehtati [M. T.] fehtarija -e sam. ž [fehta'ri:ja]; P 1, K 1 (MD 1592) – ed. im.: fehtaria; ⓪ rokoborba, mečevanje: Deutſch. Fechtkunſt. Latinè. athletica. Windiſch. fehtaria. Italicè. ſcrimaglia, ſcherma, ſcrima, arte di ſcrima MD 1592, D5b ℰ gl. fehtati [M. T.] fehtati -am glag. nedov. ['fe:htati -am]; P 4, K 4 (TL 1561, TT 1581-82, MD 1592, MTh 1603) 80 – nedol.: fehtati; – sed. ed. 1. os.: fehtam; ⓜ SlovarSki Sklop Deutſch. Fechten. Latinè. digladiari. Windiſch. fehtati. Italicè. ſchermire MD 1592, D5b; Certo. Germ. ſtreiten/ kempfen/ ſchlacht lifern. Sclavon. voiſkovati. Carn. fehtati MTh 1603, I,244 kdo meriti se s kom v telesni dejavnosti, zlasti v borilnih veščinah, da se ugotovi, kdo je boljši: Ieſt pag taku tezhem, nekar na neguishnu, Ieſt taku fehtam, nekar koker bi hotel ta lufft ſecati, Temuzh ieſt tepem muie tellu, inu perganem vto slushbo, de ſe koku ne pergodi, de bi ieſt drugim pridigal, inu ſam ſauershen bil TL 1561, 41a, podobno tudi TT 1581-82 ℰ iz nem., prim. fechten [M. T.] fehtati se -am se glag. nedov. ['fe:htati se -am se]; P 10, K 5 (TL 1561, TL 1567, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595) – nedol.: fehtati s e; – sed. ed. 1. os.: fehtam s e; – 3. os.: fehta s e; – del. na -l m. ed.: fehtal s e; ⓜ 1. kdo; s kom meriti se s kom v telesni dejavnosti, zlasti v borilnih veščinah, da se ugotovi, kdo je boljši: Ne veiſte li vi, de ty kir vshtriz teko, de vſi teko, oli le en ſam vſame ta Palli? Tecite tedai vi taku, de popadete. Sledni kir ſe fehta, ta ſe maſſa na vſeh rizheh. Oni ſa tiga volo, de eno ſtrohneno Crono prymo, mi pag eno neſtrohneno TL 1561, 41a, podobno tudi TT 1581-82; Suidas pishe, de enkrat ſe ie en Mileſier ſanem Efeſeriem fehtal inu shtrytal, oli ta Efeſier ie vſelei premagal, taku dolgu, de ſe ie bilu neshlu, de ie na nega vglishni Efeſirske pushtabe ſapiſſane imel TL 1567, 1b; Raunu kakòr eden, kir sa vadlo tezhe, kadar vun na ſtran vdari, mora cilla griſhiti: inu kir ſe fehta, inu prau nesamahne, ta sauman v'luft maha: taku vſem tém gre, kir veliku dobrih dell pres Vere ſturé DB 1584, III,92b 2. kdo; s kom udeleževati se spopada; bojevati se: Taku imamo my vſhe Petra, s'ſhnegovim Mezhom, kateri ſe fehta, inu hozhe GOSPVDA Iesuſa odtetti ali braniti, ampak on nejma obene sapuvidi TPo 1595, I,240; Ne meiniſh li ti, kadar bi bojovajnje velalu, Ieſt bi mogel mojga Ozheta proſsiti de bi mi dvanajſt Legionou Angelou poſlal. Kakor de bi hotel rezhi: Onu more ſdaj terplenu biti. Ieſt ne hozhem, de bi ſe gdu sa mojo volo fehtal, ali mene branil TPo 1595, I,235 pren. Ty hote sa ſvoje Perſone ſtran taku brumni biti, de pred Boshjo Praudo ali sodbo ſmejo ſtopiti, inu pres letiga Pilda sto Smertjo, stem greihom, inu s'Hudizhom ſe fehtati inu bojovati, ali tukaj more ta vera cilu poginiti TPo 1595, II,7 ℰ gl. fehtati [M. T.] fer zlog; P 3, K 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585) – fer; ⓜ v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja: Far fer fir for fur TA 1550, 5, podobno tudi DC 1585 [M. T.] ferahtan1 -ega posam. [fe'ra:htan]; P 1, K 1 (DB 1584) – m. ed. im.: fe r ahtan; ⓜ kdor je deležen zelo negativnega odnosa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; zaničevani, prezirani: NA letiga mejſti bo gori vſtal en oferrahtan, katerimu tiga Krajleſtva zhaſt nej bila namenjena. Ta bo priſhàl inu bo ſrezho imèl, inu tu Krajleſtvu, s'ſlatkimi beſſedami notàr 81 vsel DB 1584, II,102b ℰ gl. ferahtati Prim. ferahtan2 [A. L. R.] ferahtan2 (ferahtan, farahtan) -a -o del. [fe'ra:htan -a -o]; P 91, K 11 (TR 1558, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603) – nedol. obl. m. ed. im.: f e r ahtan; – rod.: fe r ahtaniga; – tož.: fe r ahtaniga; – mn. im.: f | e/a (TR 1558, P2b) | r ahtani; – rod.: fe r ahtanih; – tož.: fe r ahtane; – ž. ed. im.: fe r | ah/ha[!] (DB 1584, III,9b) | tana; – daj.: fe r ahtani; – mn. im.: fe r ahtane; – s. ed. im.: fe r ahtanu; – presež. m. ed. im.: narfe r ahtani š i; ▮ ▮ ⓜⓋ SlovarSki Sklop Ferahtan. Shpotuuan DB 1578, 180b; Contẽptus. German. verachtet. Scla. obdurien, ſaſhpotovan. Carniol. verahtan MTh 1603, I,339 1. ki je deležen zelo negativnega odnosa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; zaničevan, preziran: Vti Perglihi tudi praui inu Prerokuie, de uſag zhas, skorai le ty Farahtani, ſauersheni, niski inu preproſti ludie, petlery, hromci, slepci, zolnary, kramary inu ueliki Greshniki, skuſi to muzh tih prauih pridig od Boshyga ſerda zhes ta Greh, inu Boshye miloſti ſa uolo Ieſuſa, inu skuſi te Sacramente, ſe puſte, uabiti inu permorati hti Vezheri priti TR 1558, P2b; On [izraelski Bog] je bil ta nàr saſhpotovaniſhi inu savèrsheniſhi, poln beteshou inu bolesni. On je bil taku ferrahtan, de ſo obras pred nym ſkrivali, satu ſmo my njega sa nizh ſhtimáli DB 1584, II,21b; Koku je le Hania en reven, ferrahtan inu savèrshen Mosh? ena nevrédna poſſoda? Ah koku je on le s'ſvoim ſemenom taku prégnan, inu v'eno nesnano deshelo vèrshen? DB 1584, II,38a; IEſt mejnim pak, Bug je nas Apoſtole, sa te nar manſhe naprej poſtavil .. My ſmo norci sa Criſtuſevo volo, vy pak ſte modri v'Criſtuſu: My ſmo ſlaby, vy pak ſte mozhny: Vy ſte zhaſtiti, my pak ſmo ferrahtani DB 1584, III,91a; Kateru ſe je tudi h'troſhtu sgudilu tem vloulenim Iudom, kateri ſo s'ſvoim Bogum red bily ferahtani, inu néſo sa niſhtér bily dèrshani v'Babeli mej Tyranni inu Maliki DB 1584, II,85a; VE pak tebi Rashojnik[!], mejniſhli ti de neboſh resbyen? Inu ti Ferrahtar, mejniſhli, de neboſh ferrahtan? Kadar boſh tu rasbya nje[!] dopèrneſsàl, taku boſh tudi resbyen: Kadar boſh timu ferrahtanju konèz ſturil, taku boſh tudi ti ferrahtan DB 1584, II,13a; Lete beſſede ſo ſilnu troshtliue v'gmain v'ſém Karſzhenikom, ſuſſeb pak tém vboſim, kir ſo pred letim Suitom ferahtani, kateri bi mogli meiniti, de bi ſa nyh vbushtua volo, Bug taku dobru, kakor ludie, ſa nyh nishter ne marali TtPre 1588, 103; Deutſch. Verſchmecht. Latinè. spretus. Windiſch. ferahtan. Italicè. diſprezzato, negletto, dishonorato, non tenuto in ſtima MD 1592, R3b; Takovu ſe ſgody, pravi Paulus, sa mojo inu tvojo volo, de bi my k'Shegnu priſhli .. On [Jezus] je bil ta nar ferrahtaniſhi inu nevrejdniſhi, poln beteshou inu boleſni TPo 1595, I,286; Timu pruti tu vbogu kardelze, kateru ſicer obeniga troſhta na Semli nejma, kateru je reunu, sapuſzhenu, ferrahtanu, resmartranu inu trudnu, tu bode veſselu, kir vtem Evangeliu ſliſhi, de eniga miloſtiviga Boga v'Nebi imajo TPo 1595, II,307; Taku my dobru moramo molzhati, inu ſe nikar toshiti, kadar my sa tiga Euangelia volo tudi bomo ferrahtani, saſhpotovani inu pregainani TPo 1595, I,20; Bogat savupa v'tu blagu: Ieſt pak vupam mojmu Bogu, zhe lih ferrahtan bom taku, jeſt v'Buga verujem, kar bom proſsil tu bom prejel TfC 1595, CCCCLIII, podobno tudi DC 1584 / Tedaj ſim jeſt djal: Modruſt je bulſha kakòr muzh, inu viner je tiga vbosiga modruſt bila ferahtana, inu njegove beſſéde néſo bile ſluſhane DB 1584, I,331a; 82 Natu vy pravite S'zhim my tebi nezhiſtu offrujemo? Stém ker vy pravite: Tiga GOSPVDA Misa je ferrahtana DB 1584, II,130b; Koku je tudi na leti ſtrani pèr nas, inu mej Papeſhtvom ta lubi vbogi Evangeli, inu ta zhiſta prava Boshja beßeda ferrahtana, pruti tem vunanim Papeſhkim Ceremoniã, navadam, pranganjem inu drugim zhlovezhkim sapuvidam inu naredbam? DB 1584, II,+IIb; Chriſtus pravi spriproſtimi ſhleht beſsedami: Okuſsiti ony nejmajo moje Vezherje, Koker de bi on hotel rezhi: Aku je lih moja beſseda ali vezherja pred Svitom ferrahtana, taku vſaj ima veliku bulſhi biti inu vezh velati, kakor nyh volli, nyh nyve, hiſhe ali shene TPo 1595, II,133; Onu je tudi viſsoku potreba, de ſe od tiga Sakona govori inu pridiguje, kir vidimo, koku je ta iſti pod tem Papeſhtvom ſlu bil ferrahtan, inu le tu Divizhtvu inu zhiſtoſt hvalena TPo 1595, I,96 / Inu suſſeb ſlushio Papeshu Shtiffti inu Kloſtri: Sakaj v'Farah ſe je enu mallu Bogu ſlushilu, s'Karſzhovanjem, Obhajanjem, inu s'predigovanjem. Ali tudi tuiſtu nej bilu zhiſtu, inu ſo tudi ſhe danaſhni dan ferrahtani pruti Shtifftam inu Kloſhtrom DB 1584, II,89a so pojmovani za manjvredne v primerjavi s samostani 1.1 ki je deležen takega odnosa od koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; sramoten, zasramovan: Prorok Malahias na 2. Cap: gouori: Farske Vſta imaio ſposnanie tiga Vka ohraniti, da ſe shnyh Vſt poſtaua iſzhe &c. Ali vy ſte ſprauiga pota ſtopili inu ijh veliko Vpoſtaui smotili, inu ſte to saueso Leuitouo slomili, gouori Goſpod. Sato ſam vas tudi dal, da ſte ferahtani inu sauersheni pred vſem Folkom JPo 1578, III,118b; Ampak sdaj pravi GOSPVD: Tu bodi delezh od mene: Temuzh, kateri mene zhaſty, tiga hozhem jeſt tudi zhaſtiti: kateri pak mene ferahta, ta ima tudi ferahtan biti DB 1584, I,150b; Kateri ſe veſſely, de sna lotrio tribati, ta bo ferahtan DB 1584, II,160b / Tih Neuernih otruk erbſzhina pogijne, inu nih porod mora ferahtan biti. Otroci moraio zhes Neuerniga ozheta toshiti, sakai sa nega voilo ſo ony ferahtani DJ 1575, 180 1.2 ki se zaradi takega odnosa odklanja, ne priznava; zavračan: Papeſhniki knaſhimu zhaſsu ta Evangelium ferrahtajo inu pregainajo, onu ſe je Ioanneſu, Chriſtuſu, inu tem Apoſtolom knyh zhaſsu ſamim taku pergudilu, de je nyh vuk nikar le bil ferrahtan, temuzh ony vſi kmallu ſo bily nad nym pregainani TPo 1595, I,25 ℰ gl. ferahtati Prim. ferahtan1 Prim. ferahtani Prim. ferahtati [A. L. R.] ferahtani -ega posam. [fe'ra:htani -ega]; P 5, K 3 (TkM 1579, DB 1584, TPo 1595) – m. mn. daj.: fe r ahtanim◩; – s. ed. tož.: fe r ahtanu◩; ⓜ 1. kdor je deležen zelo negativnega odnosa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; zaničevani, prezirani: IEſt hualim tebe Ozha, inu Goſpud Nebes inu Semle, De ſi ti tuoio S. Beſſedo, ta lubi ſueti Euangeli, vkaterim vſi Shaci te Modruſti inu ſposnaina skriueni leshe, nam kir neumemo gouoryti, inu ferahtanim, resodil TkM 1579, 44b 1.1 kar je deležno takega odnosa; zaničevano, prezirano: Inu kar je ſhibku pred tem Svitum, inu tu ferrahtanu, je Bug isvolil, de ſtury k'ſramoti, kar je mozhnu. Inu tu neſhlahtnu pred tem Svitum, inu tu ferrahtanu, ie Bug isvolil, inu kar niſhter nej, de on knizhemer ſtury tu, kar je nekaj TPo 1595, II,307, podobno tudi DB 1584 ℰ gl. ferahtati Prim. ferahtan2 [A. L. R.] 83 ferahtanje (ferahtanje, ferahtajne, ferahtajnje) -a sam. s [fe'ra:htanje -a[?]]; P 67, K 12 (DJ 1575, JPo 1578, TkM 1579, DPr 1580, DB 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603) – ed. im.: f e r ahta | n j/ j n/ j nj | e; – rod.: fe r ahta | nj/ j nj/ j n | a; – daj.: ferahta | nj/ j nj | u; – tož.: fe r ahta | n j/ j nj/ j n | e/é (ZK 1595, 54); – mest.: fe r ahta | nj/ j nj | u; – or.: ferahta | nj/ j nj/ j n | em; ⓜ 1. zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; zaničevanje, prezir: Kai bom ieſt h'puslednimu od tiga imèl, kadar skèrbnu oprauim tu dellu eniga Euangeliskiga Predigaria, moio slushbo prou popolnoma oprauim, ſim pouſod tresiu, inu tèrpim vus shpot, ferrahtanie, inu nadluge, inu moram vſak dan zhakati, de bom nikar le ſatu pregnan, temuzh tudi ſa tiga volo groſouitu martran inu vmorien? TtPre 1588, 88; Deutſch. Verachtung. Latinè. contemtus. Windiſch. verahtanje. Italicè. diſſpreggio, schernimento MD 1592, Q5b; Kaj Bug v'leti Sapuvidi prepovejda? Odguvor. Ferrahtanje inu nepokorſhino pruti Ozhetu inu Materi, inu vſem tem kir ſo na nyh mejſti ZK 1595, 55; Contẽptus. Germ. verachtũg. Sclav. oddurienie. Carniol. verahtanie MTh 1603, I,339 / Nu taku ſe pak Pokura nemore pridigovati, temuzh de ſe ludem povej, de ſe Bug ſerdi zhes vſe zhloveke, satu, ker ſo ony polni nevere, Boshjiga ferrahtanja, inu drugih greihou TPo 1595, II,132 so bogokletni / VE pak tebi Rashojnik[!], mejniſhli ti de neboſh resbyen? .. Kadar boſh tu rasbya nje[!] dopèrneſsàl, taku boſh tudi resbyen: Kadar boſh timu ferrahtanju konèz ſturil, taku boſh tudi ti ferrahtan DB 1584, II,13a 1.1 koga kazanje takega odnosa do koga/česa z namenom ponižati ga, rod. negativno vplivati na mnenje drugih o njem; sramotenje, zasramovanje: Aku shena mosha bogatiga ſtury, taku ie tu sgul kreig, ferahtaine inu veliku shmagaine. Huda shena della shaloſtnu ſerze, resshalenu oblizhie, inu ſerzhno britkoſt DJ 1575, 106; Pomagai ti vezhni Bug, de na Sueitu neha Malikouaine, zupernia, kolneine, shentouaine, nepridnu nuzaine tuoiga ſuetiga Imena .. rupaine, Lakomnoſt, Vuher, legaine, golufaine, opraulaine, offert, ferahtaine, shertie, Pyanzhouaine, inu kar ie tim glih TkM 1579, 49b; Sakaj dobru moreta supet priatela biti, aku ſe ga neogibaſh, inu shnym govoriſh. Sakaj vſe ſe more vmyriti, vun vsamejozh shmaganje, ferahtanje, resodevanje ſkriunih rizhy, inu hudé falſhie: taki ſhtuki odpodé priatela DB 1584, II,162a; Sim [Job] li moje pregriſhenje kakòr en zhlovik sakrival, de bi ſkriuſhi moje krivu djanje ſkril? Ieli je mene grosa bila pred veliko mnoshizo, inu jéli je mene tu ferrahtanje te shlahte odſtraſhilu? DB 1584, I,275a / Hudizh inu njegovi vudi, bi ſi tazhas kaj drusiga naprej vseli, inu bi naſh Katechiſmus pres glodanja, tèrganja, ferrahtanja inu obſmejanja smirom puſtili ZK 1595, 33 / On [Bog] isliva ferrahtanje na Firſhte, inu resvesuje téh mogozhih saveso. On odpira te temne globoſzhine, inu tu temnu na luzh pernaſha DB 1584, I,269b / Ty ludje pak ſo ſem tèr tam po hiſhah vkup tékali, inu ſo vkup molili, ker ſo vidili, de je Tempel v'ferrahtanje imèl priti DB 1584, II,195b da je bil tempelj obravnavan nespoštljivo; Ony vſi [papeži, škofi idr.] mu ta dolg dajo, de je en Puntarſki Vuk, aku ſe htimu bo gledalu, inu nikar branilu, taku bo poſemliſka ali poſsvitna Goſpoſzhina vferrahtanje priſhla, de nihzhe ne bode sa njo maral TPo 1595, I,262 / Ta druga rana je, de je tu Papeſhtvu po S. Ianſhi Huſi u'veliku ferahtanje priſhlu, inu Papeſhniki néſo mogli ſkusi obeno rezh S. Iansha Huſſa ime inu vuk satreti, inu timuiſtimu braniti DB 1584, II,92a Hus je omajal papežev ugled 1.2 česa odklanjanje, nepriznavanje zaradi takega odnosa; zavračanje: Summa inu kratak sapopadak ie .. Sashpotouanie, ferahtanie inu pſouanie Boshye 84 Beſede, ſtori Hudizhoue Otroke, Iudye, Turke inu Aydye: Pryneſe Serd Boshy inu vezhno pogublienie JPo 1578, III,136b; Ampak letukaj velá, de Kàrſzhanſka Cerkou pogine ali oſtane, katere ſe je Hudizh ſkusi Anticriſtà na dvujo visho bil lotil: Na eni ſtrani ſkusi Epicurarſku ferrahtanje téh Sacramentou inu Boshje beſſede: na tej drugi pak, ſkusi britkoſt inu zagovanje téh veſty, ker nej bilu obeniga troſhta te gnade Boshje, temuzh sgul nemilu martranje, ſkusi laſtnu sadoſti ſturjenje inu della, s'katerim ſo Kerſzhenike martrali (od kateriga Epicurerji inu Ajdi niſhtèr nevedo) < Ferahtanje Boshje beſede. Britkoſt inu zagovanje te veſty> DB 1584, II,92b; OVezhni Bug, Nebeſki ozha, kir ti v'tvoji Poſtavi tvojmu folku pritiſh, de hozheſh nje sa volo preſtopanja tvoih Sapuvidi, inu suſſeb sa volo ferahtanja inu saſhpotovanja tvoje ſvete beſſede .. tudi s'veliko lakoto .. ſhtrajfati DM 1584, CCXXXXIII; De je enu veliku zhudu, de nej ſdaunaj ta pregreiſhni Sodomitarſhki haufen, vShtifftah inu vKloſhtrih vPapeſhtvi, le sa letiga Grejha volo, kateri je is ferrahtanja tiga Sakonſkiga lebna priſhal .. s'Paklenſkim ognjom vuſhgan TPo 1595, I,96; Kaj Bug v'leti Sapuvidi prepovej? Odguvor. Tu ferrahtanjé te pridige njegove beſsede, inu teh ſvetih Sakramentou ZK 1595, 54 ● – – Ampak ta Karſzhanſka Cerkou, inu nje Glava, naſh lubi GOSPVD Chriſtus, gredo ſkusi ſrejdo, inu ſi ne puſte ni tu ſhentovainje vtu deſnu, ni tu ferrahtainje vtu lejvu uhu pojti, temuzh shivejo vpravi Veri, inu zhaſte taku ſvojga Ozheta v'Nebi TPo 1595, III,147 se ne pustijo motiti, vplivati na odločitve, ravnanje ℰ gl. ferahtati [A. L. R., oblikoslovno zaglavje M. Č.] ferahtar -ja sam. m [fe'ra:htar -ja]; P 7, K 3 (TkM 1579, DB 1584, TPo 1595) – ed. im.: fe r ahtar; – mn. im.: fe r ahtarji; – rod.: ferahtar j o v; – daj.: fe r ahtarjem; – tož.: fe r ahtarje; ⓜⓋ kdor ima, kaže zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; zaničevalec: Obari nas brumni Bug, de my nebomo naideni, mei teim Kardelom teih Ferahtariou inu Shpotliuzou, kateri po nih laſtnih lushtih, vshihroſti hodio, inu to Beſſedo s'iſpazhenim ſerzom, obterpnenimi miſſalmi, knih konzhainu inu laſtni Sodbi poslushaio TkM 1579, 12b; VE pak tebi Rasbojnik, mejniſhli ti de neboſh resbyen? Inu ti Ferrahtar, mejniſhli, de neboſh ferrahtan? Kadar boſh tu rasbya nje[!] dopèrneſsàl, taku boſh tudi resbyen DB 1584, II,13a / De ty Papeſhniki pridigujo, Chriſtus ſe je sa nas na Krishu gori offral, inu vſaj vener ſe ony ſlobe supar nas, inu prelivajo nedolshno kry, satu, kir my takou Vuk pelamo, inu te ludy na takou Troſht viſhamo, tu ſe ja pravi (kakor Eſaias tem Ferrahtarjem te Boshje beſséde priti) s'videzhima ozhyma ſleip biti, inu s'odpertimi Vſheſsi nikar ſliſhati, inu enu obterpnenu nesaſtopnu ſerze imejti, Sakaj koku bi onu moglu ſicer mogozhe biti, de bi ony leta offer taku mallu ſhtemali, inu poleg tiga ſvoj Troſht na laſtna della, na odpuſtik, na eno vuſhivo Menihſko guglo imejli ſtaviti? TPo 1595, I,290; Kateri Boshjo beſsedo ne poſluſha, ta nej od Buga, temuzh je tiga Hudizha dejte. Htimu tudi letu hudu radu pervdari, kakor je rezhenu, de takovi ferrahtarji te beſséde hote prou imejti TPo 1595, I,184; Tu je ta pervi ſhtuk, de my imamo Boshjo beſsédo radi poſluſhati, inu ſe is nje pobulſhati, inu njo nikar ferrahtati ni pregainati: Potehmal Bug te ferrahtarje inu ſourashnike teiſte taku groſovitu ſhtraffa TPo 1595, II,303 ℰ iz nem., prim. der Verächter [A. L. R.] ferahtati (ferahtati, farahtati) -am glag. nedov. [fe'ra:htati -am]; P približno 500, K 30 (TC 1550, TT 1557, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, 85 KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, BTa 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603) – nedol.: f e r ahtati; – sed. ed. 1. os.: fe r ahtam; – 2. os.: f e r ahta š; – 3. os.: f | e/a (JPo 1578, III,134a) | r ahta; – mn. 1. os.: fe r ahtamo; – 2. os.: fe r ahtate; – 3. os.: fe r aht | a j o/aju (Juričič)/o (JPo 1578, III,134a); – vel. ed. 2. os.: fe r ahta j; – mn. 2. os.: fe r ahta j te; – del. na -l m. ed.: f e r ahtal; – mn.: f e r ahtali; – ž. ed.: fe r ahtala; – mn.: fe r ahtale; – s. ed.: fe r ahtalu; ⓜ SlovarSki Sklop Ferahtan, tati, tal. Temno, contemno, ſperno, aſperno, deſpicio, verachte BH 1584, 114; Deutſch. Verſshmechen. Latinè. ſpernere. Windiſch. odduriti, sa niſhtàr jimeti, ferahtati, sashmagati. Italicè. diſpregiare, sprezzare, ſtimar niente, far poco conto MD 1592, R3b; Aſpernor. German. verachten/ verwerfen. Sclav. odduriti, ſa nizh derſhati. Carniol. verahtati MTh 1603, I,134; Contemno. Germ. verachten. Sclav. ſaſhpotovati, odduriti, ſanizh[!] dershati, verahtati MTh 1603, I,338 1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; zaničevati, prezirati: O Vſigamogozhi Miloſtiui Bug/ kir tih reunih tar boſih vſdihane ne vermaaſh inu te ſhele tih ſhaloſtnih ſerz ne verahtaſh/ Pogledai na naſhe proſhne TC 1550, 197(106b), podobno tudi *P 1563; Sakai Bug ie Meſzhauez zhes lete vſe rizhi koker ſmo vom poprei prauili inu pryzhouali. Sakai Bug nas nei poklizal hti nezhitoſti[!] temuzh hti ſuetuſti, Obtu kateri letu ferahta, ta ferahta Boga, kir ie dal ſuiga S. Duha vuas TT 1557, aa; Eden veruie, de ſe more ieiſti od uſeh rizhi, En drugi pag kir ie shibag, iei ſeele. Kateri iei, ta ne ferahtai tiga kir ne iei. Inu kateri ne iei, ta tiga kir iei ne ſodi, Sakai Bug ga ie gori uſel TT 1560, 22b; Ne imate li vi hysh keydi[!] inu hpytiu? Oli ferahtate li vi to Gmaino Boshyo? Inu ſaſramuiete te kir nemaio? .. Vletim vas ne hualim TL 1561, 44b; CHRISTVS govori proti ſvoeim Iogrom: kateri vaſ poſluſha ta mene poſluſha: Inu kateri vaſ ferahta, ta mene ferahta KB 1566, D8; [Jezus] ie nas odreshil od vſake kriuice, inu ie ozhyſtil ſam ſebi en Folk hti ſui laſtyni, kir ſe bo fliſſal dobrih dell. Lete rizhi ti gouori inu opominai, inu ſuari ſo vſo oblaſtio, inu niſzhe nema tebe ferahtati TL 1567, 79a; De neimamo ſe kreigati, nikogar ferahtati ali shmagati, inu de ſe pred porozhtuom, ſerditimi ludmy, inu pred Norzi imamo varouati DJ 1575, 32; Raunu taku ta dua rasbonika, katera ſta shnim red Crishana bila, ſta ſe tudi nemu shpotala, inu nega ferahtala. Ti sholnerij so tudi is nega shpot delali DPa 1576, 29a; Inu Chriſtus gouori, Mat: na 18. Cap: Gledaite, da kateriga smei teih maihanih neferahtate: Sakai iaſt vam pouem, da nyh Angeli Vnebeſih vſelei videio Oblizhie moiga Ozheta, ker ie Vnebeſih JPo 1578, III,91a; Agar Saraina Dekla ſe preusame tiga, ker vidi, de ie pozhella, inu ſuoio Goſpo ferahta DB 1578, 12b; O lubi Bug, obari ti mene pred to Duhouno offertio inu preusetnoſtio, katera nishter dobriga, temuzh eno nadlugo sa drugo naredy. Nepuſti mene napuhneniga inu viſſoke misli biti, vtih Daruuih, katere ti meni podilish, de ieſt teihiſtih hudu nenuzam, ali koga pred meno neferahtam TkM 1579, 35b; Oku, kateru Ozheta sashpotuie, inu Mater ferrahta ſlushati, tu moraio Vranuvi per Potoku iskluvati, inu ga mladi Poſtoini ſneiſti DPr 1580, 60a; My ſe imamo Boga bati inu lubiti, de my nashe Starishe inu Goſpude neferahtamo inu nereſerdimo: temuzh nee vzhaſti dershimo, nim ſlushimo DC 1580, A3b; 86 Oli ti tudi, ſakai ferahtash tuiga brata? Potehmal mi vſi bomo pred ta Rihtni ſtol Criſtuſou poſtauleni, Sakai onu ie piſſanu .. sledni Ieſik bode ſpoſnal Boga. Obtu en vſakateri od nas, bode od ſam ſebe dal raitingo Bogu. Obtu ne ſodimo vezh eden tiga drugiga TT 1581-82, II,49; Ampak sdaj pravi GOSPVD: Tu bodi delezh od mene: Temuzh, kateri mene zhaſty, tiga hozhem jeſt tudi zhaſtiti: kateri pak mene ferahta, ta ima tudi ferahtan biti DB 1584, I,150b; NIhzhe nemore dvéma Goſpudoma ſlushiti. Sakaj ali bo on eniga ſovrashil inu tiga drusiga lubil: ali ſe bo eniga dèrshal, inu tiga drusiga ferrahtal DB 1584, III,5b; Letu je tu, kar je GOSPVD supèr njega govuril: Ta Dezhla, Zionſka Hzhy, ferahta tebe, inu ſe tebi ſhpota, inu Ierusalemova Hzhy s'glavo sa tabo potreſſa DB 1584, I,216a; jeſt [Bog] vas nejſim satu k'mojmu Folku isvolil, de bi vy imejli offertni biti, inu druge raven vas ferrahtati, temuzh de bi vy meni stem vezh hvaleſhni, inu raiſhi pokorni imejli biti TPo 1595, I,135; Satu jeſt hozhem smyrom biti, puiti mojmu Stanuvi inu Sluſhbi ſtrezhi, vtej maſsi, katero je meni Bug dal, ne hozhem nikoger ferrahtati, ſe niſhter prevſeti TPo 1595, II,200; Sakaj kadar ti supar tvojga Ozheta, inu Mater, supar tvojo Goſpoſzhino mermraſh inu nikar ne ſturiſh, kar tebi sapovedajo, taku ti Boga ferrahtaſh, gá ſovraſhiſh, inu ſi mu ſovraſh. Sakaj tu je njegova sapuvid, de ti imaſh ſluſhati, inu ſkusi to pokorszhino, nje poſhtovati TPo 1595, II,213; Letu vſe kmallu hozhe nam ta GOSPVD, kakor en ſvet leben, inu ſrezhan Stan, stem priporozhiti, de bi njega nihzhe ne imel ferrahtati, temuzh poſhtovati, inu sa velikega dershati TPo 1595, I,97; Natu ſe vſhe sazhne ta Prigliha, koku je en zhlovik bil, kateri je eno veliko Vezherjo perpravil, inu je poſlal ſvoje Slushabnike vunkaj, inu je puſtil goſty vabiti. Ali kaj ſo tiiſti ſturili? Ony ſo ſe vſi isgovorjali, inu vuni oſtali .. Inu ſo puſtili tiga GOSPVDA s'hnjegovo Vezherjo ſidejti, inu njega ſhe htimu ferrahtajo, de je hpuſlednimu ta GOSPVD ſerdit poſtal, je vsel koger je mogel najti TPo 1595, II,127 / Inu oni ſo to lepo Deshelo verahtali, Oni nega Beſſedom ne ſo Verouali. Temuzh ſo mermrali vnih Shotorih, Inu to shtymo tiga Goſpudi nei ſo poslushali TPs 1566, 194b; Ne ugaſſyte tiga Duha. Tu prerokouane ne ferahtaite. Probiraite vſe rizhi, kar bo dobru tu ohranite TL 1567, 50a; To poſlushanie Boshye beſede, ie ta nai veksha ſreda, skosi kay ſe Vera inu S. Duh sadobi .. Gdo vshe takouo Sredo ferahta inu nezhe poſlushat Boshye beſede: Tako retko pride Kueri JPo 1578, III,133b; ta vekshi deil Ludy [je] Boshio inu teih Suetih Ozhakou pridigo od tiga oblubleniga Shenskiga ſeimena Criſtuſa, ſourashil, ferahtal sauergal, malikom slushil tar hudoben ratal DB 1578, **2a; Sakai ieſt tebe moiga Goſpuda inu Boga neiſem is ceiliga ſerza, is ceile Dushe, is vſe mozhy, inu is ceile myſli lubil inu ſe ball .. Prydigo tuoie ſuete Beſſede ſem ieſt zheſtu samudil, ferahtal, inu ſem ſe cilu malu is nee poprauil TkM 1579, 119b; Sakaj kateri Modruſt inu Shibo ferrahta, ta je neſrezhen, inu nyh vupanje niſhtèr nej, inu nyh dellu je sabſtojn, inu nyh djanje nej niſhtèr vrejdnu DB 1584, II,140b 1.1 kdo; koga kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno tož. vplivati na mnenje drugih o njem; sramotiti, zasramovati: Viſhifarji pak inu Piſſarji ſo ſtali, inu ſo ga [Jezusa] tèrdu toshili. Erodeſh pak je njega ſvojemi Sholnerji ferahtal inu saſhpotoval, ga je oblejkèl v'en bél gvant, inu ga je supet h'Pilatuſhu poſlal DB 1584, III,45b; Inu ti neboſh vezh toiſto Sodomo, tvojo Seſtro, hvalila, kakòr v'tém zhaſſu tvoje offerti, ker ſhe tvoja hudoba nej bila resodivena, kakòr v'tém zhaſſu, ker ſo Syrerſke Hzhere, inu Philiſterſke Hzhere povſod tebe ſramotile, inu povſod okuli ferahtale: ker ſte morale vaſhe hudobe inu gnuſnobe noſsiti, pravi Goſpud GOSPVD DB 1584, II,67a; Mi ſe imamo Boga bati inu lubiti, de mi naſhiga bliſhniga po krivici neoblashemo, neferrahtamo, nerasnaſhamo, ali neopraulamo: tamuzh ga imamo sagovorjati, inu dobru od njega govoriti, inu vſe k'bulſhimu oberniti ZK 1595, 59 / Neferrahtaj ſtaroſti, Sakaj my tudi vſi miſlimo ſtari biti DB 1584, II,156b 87 1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; zavračati: Lubi Bratie, Ieſt hozho po zhloueski shegi gouoriti. Sai eniga zhloueka Teſtament, kadar ie poterien niszhe ne ferahta inu ne perdei kai knemu TL 1561, 83b; Sakaj kadar on to priſego ferahta, inu je Saveso prelomil, na katero je on bil v'roko ſegal, inu je vſe letu ſturil, satu nebo on mogèl vbeshati DB 1584, II,67b; Simli mojga Hlapza ali moje Dékle praudo ferrahtal, kadar ſo eno rézh supèr mene iméli? DB 1584, I,275a; Nu ſo pak tukaj Iudouſki Moshje, katere ſi ti zhes ſlushbe poſtavil v'Babelſki desheli, Sidrah, Meſah inu AbedNego, tijſti ferrahtajo tvojo sapuvid DB 1584, II,96b; aku ti najdeſh, de ſo ony Boshjo beſsédo sa lubu imejli, ſo ſe s'fliſsom hteiſti dershali, nej ſo tiga ſvetiga Sacramenta ferrahtali, ſo GOSPVDA Iesuſa ſposnali, inu ſo ga sa lubu imejli, inu ſo ſe njega troſhtali, taku ty smyrom bodi TPo 1595, III,202; Ali kir je ſa Boshyo beſsedo niſhter maral, temuzh je jo ferrahtal, taku nej zhudu, ker je on ſdaj potrebuje, de je on nigdir ne najde TPo 1595, I,257; Satu ſe nejma nihzhe na tem pohuiſhati, de ty Papeſhniki knaſhimu zhaſsu ta Evangelium ferrahtajo inu pregainajo TPo 1595, I,25; Boshji Vuk ſmo ferrahtali, sa Boga nizh rodili, Njega gnade nizh ahtali, Satu nam Turak ſylli, Zhes nas vlezhe ſilno Vojſko TfC 1595, CCCLXVIII / Vtim Tretym vely de te verne Shene nih neuerne Moshie ne ferathtaio[! ], temuzh de shnih tihoto, poshtenim lebnom inu ſpokorszhino nee na kerszhanſtuu preoberno TT 1577, 136; dov. KAdar pak gdu prodà ſvojo Hzher k'eni Dékli, taiſta néma vunkaj pojti kakòr Hlapzi. Aku ona pak nedopade ſvojmu Goſpudu, inu on nezhe njej k'Sakonu pomagati, taku jo ima puſtiti réſhyti. Ali on néma oblaſti njo mej ptuji Folk prodati, satu, ker je on njo ferahtal DB 1584, I,48a / dov. Inu on je njemu priſegàl, inu je Iacobu ſvoje pèrvorojſtvu predal. Natu je Iacob njemu dal Kruha, inu to lezhno jéd. Inu on je jedèl inu pyl, inu je vſtal, inu je prozh ſhàl. Taku je Esau ferrahtal ſvoje pèrvorojſtvu DB 1584, I,16b zavrnil pravice, ki jih imajo prvorojenci po zakonu ℰ iz nem., prim. verachten Prim. ferahtan2 [A. L. R.] ferahtljiv (ferahtliv) -a -o prid. [feraht'lji:v -a -o]; P 6, K 2 (DB 1584, TPo 1595) – nedol. obl. m. ed. im.: fe r ahtliv; – ž. ed. im.: fe r ahtliva; – rod.: fe r ahtlive; – s. ed. tož.: fe r ahtlivu; – primrk. m. ed. im.: fe r ahtlivi š i; – ž. ed. im.: fe r ahtlivi š i; ⓜ ki se pojmuje za manjvrednega, ničvrednega; zaničevan, preziran: Inu on [lončar] tu sa eno hvalo dèrshy, de golufſku dellu dela. Sakaj njegoviga ſerza miſli ſo kakòr Pepel, inu njegovu vupanje shleht niſhi[!] kakòr Pèrſt, inu njegou lebèn ferrahtliviſhi kakòr Glin DB 1584, II,145a; Sakaj kadar je bilu odlozhenu, de je on [Jezus] imel od teh Iudou ſemkaj priti, nikar, kakor en velik Krajl, temuzh taku reven, de kumaj proſtor najde, gdi bi mogel rojen biti. Takovu ſtury njegou prihod ſhleht inu ferrahtliu, Iudje tudi ſhe na ta danaſhni dan ſilnu moti inu ſblaſni TPo 1595, I,76; Stejm on nas hozhe troſhtati, supar ta jamer ali revo, katero my na Semli vidimo, kir obena ferrahtliviſhi rejzh nej, kakor ta Evangelium. Sakaj vſe druge krive Vukuve, lashe inu kezarije, ta Svejt rad poſluſha, inu je tudi terpi, Ampak tiga Evangelia ne hozhe ni poſluſhati TPo 1595, II,208 / Kar pak od njega [posekanega drevesa] oſtane, ker ſicer niſhtèr nej vrejdnu, kakòr ker je kriv ali gèrzhaſt lejs, tu on [tesar] vsame inu srisla, kadar zhas ima, s'fliſſom, inu je po ſvoji kunſhti mojſterſki pilda, inu je ſtury, de je eniga zhlovéka ali ferrahtlive Svirine pildu podobnu DB 1584, II,144a navadne živali 88 ℰ gl. ferahtati Prim. ferahtljivo [A. L. R.] ferahtljivo (ferahtlivu) prisl. [feraht'lji:vo]; P 8, K 2 (DB 1584, TPo 1595) – fe r ahtlivu; – primrk.: fe r ahtlivi š e; ⓜ takó, da izraža zelo negativen odnos do koga, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; zaničljivo, prezirljivo: Koku ſhpotlivu inu ferrahtlivu govory ta offertni Ajd od Criſtuſa inu od naſhe Vere DB 1584, III,76a; Moji Bratje gredo ferahtlivu mimu mene, kakòr en Potok, kakòr vodene réke mimu teko DB 1584, I,268a; Ty Vvidertaufferji pomagajo tudi htimu, kateri taku ferrahtlivu od vode ali od tiga S. Karſta govore inu taiſti shmagajo. Ty Sacrament Shvvermerji tudi, kateri ferrahtlivu od Sacramenta govore, raunu kakor de bi niſhter drusiga tukaj ne bilu, kakor kruh inu Vinu TPo 1595, II,257; Od Farmoſhtrou inu Cerkounih Slushabnikou nej potreba letukaj meldati, Onu ſe pouſod vidi, koku ty Slushabni ludje, ty Zolnarji, rihtarji, purgarji, kmetizhi inu ſoſsedi shnymi [župniki] okuli hodio, dershe nje [vernike] ſhlehtniſhe inu ferrahtliviſhe, kakor Kravje inu Svynſke paſtyrje TPo 1595, II,213 se obnašajo do njih bolj zaničljivo kakor do ... ℰ gl. ferahtati Prim. ferahtljiv [A. L. R.] ferahtovati -ujem glag. nedov. [ferahto'va:ti -'tu:jem]; P 10, K 1 (DB 1584) – sed. ed. 3. os.: fe r ahtuje; – mn. 3. os.: fe r ahtujo; ⓜ 1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; zaničevati, prezirati: POle, ty Israelſki Viudi, ſlédni je pèr tebi mogozh kry prelivati. Ozheta inu Mater ony ferahtujo, ptuim ſylo inu krivizo delajo, Vduve inu Sirote ony doli tlazhio DB 1584, II,70a; Pole, jeſt hozhem v'temiſtim zhaſſu vſe te konzhati, kateri ſo tebe shalili, inu hozhem tej hromi pomagati, inu to odpahneno vkup ſpraviti, inu jo hozhem k'hvali inu zhaſti ſturiti, po vſeh deshelah, ker jo ferrahtujo DB 1584, II,123b; Vtebi bodo ony GOSPVDA molili, inu ti bosh ta Svetinja imenovana, na tu veliku Ime tiga GOSPVDA bodo ony v'tebi klizali. Prekleti bodo vſi, kateri tebe ferrahtujo: Ferdamani bodo vſi, kateri tebe ſhentujo: Shegnani bodo vſi, kateri tebe sydajo DB 1584, II,153a; Tedaj bodo ony priſhli s'ſvojmi Ouzami inu Govedi, GOSPVDA yſkat, ali ga nebodo naſhli, sakaj on ſe je od nyh obèrnil. Ony ferahtujo GOSPVDA, inu rodé ptuje Otroke .. Ali ony [Hebrejci] preſtopujo to Saveso, kakòr Adam, v'tem ony mene ferrahtujo. Sakaj Gilead je enu Méſtu, polnu Malikovanja inu dolga te krij DB 1584, II,105b; GOSPODNI ſtrah je sazhetik k'navuku: Norci ferrahtujo modroſt inu navuk DB 1584, I,317a / My ſliſhimo hvaleshne pejſni od kraja Svitá, h'zhaſti timu pravizhnimu. Inu jeſt moram rezhi: Koku ſim jeſt pak taku madàl? Koku ſim jeſt pak taku madàl? Gorje je meni: Sakaj ſhpotlivci ferrahtujo, ja Shpotliuci ferrahtujo DB 1584, II,9b 1.1 kdo; kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; zavračati: Natu je meni povédal Haman .. de je en folk, kateri je po vſeh deshelah reskroplen, kateri po ſebi Poſtave dèrshy, supèr vſéh Deshel inu ludy ſhege, inu devſelej[!] Krajleve sapuvidi ferahtuje, ſkusi kateru ony nemyr inu nepokoj v'Krajleſtvi delajo DB 1584, II,205b ℰ gl. ferahtati [A. L. R.] ferajhanje -a sam. s [fe'ra:jhanje]; P 1, K 1 (DB 1584) – ed. im.: ferajhanje; ⓜ 89 tanka prevleka na steni iz gašenega apna, mešanega z vodo; belež: pren. Pole, taku ſe bo ta Stena podèrla. Kaj véla, de tedaj k'vam [krivim prerokom] poreko: Kej je sdaj vaſhe ferajhanje, kateru ſte vy ferajhali? DB 1584, II,65a vaša pomoč, nasveti so se izkazali za ničvredne ℰ gl. ferajhati [A. L. R.] ferajhar -ja sam. m [fe'ra:jhar -ja]; P 3, K 1 (DB 1584) – mn. im.: ferajharji; – rod.: ferajharje v; – daj.: ferajharjem; Ⓥⓜ kdor enakomerno prekriva stene z gašenim apnom, mešanim z vodo; belivec: pren. Taku hozhem jeſt mojo slobnoſt dopolniti nad to Sténo, inu nad témi, kateri jo s'lizhkakim apnom ferajhajo, inu pravio k'vam: Letu nej ni Sténe ni Ferajharjeu. Tu ſo ty Israelſki Preroki, kateri Ierusalemu prerokujo, inu predigujo od Myru, inu vſaj nej Myru, pravi Goſpud GOSPVD DB 1584, II,65a ℰ gl. ferajhati [A. L. R.] ferajhati -am glag. nedov. [fe'ra:jhati -am]; P 7, K 1 (DB 1584) – nedol.: ferajhati; – sed. mn. 3. os.: ferajhajo; – del. na -l m. mn.: ferajhali; ⓜ kdo; kaj, (s čim) enakomerno prekrivati stene z gašenim apnom, mešanim z vodo; beliti: pren. Satu ker ony [krivi preroki] moj folk sapelavajo, inu pravio: Myr, ker vſaj nej myru. Folk bſténo syda, ony pak toiſto *ferajhajo s'lizhkakim apnom. Reci h'tém Ferajharjem, kateri s'lizhkakim apnom ferajhajo, de bo doli padlu DB 1584, II,65a; Nje Preroki jo [postavo] ferajhajo s'lizhkakim apnom, predigujo sanikèrne rizhy, inu jim lashé prerokujo, inu pravio: Taku pravi Goſpud GOSPVD, ker vſaj GOSPVD nej govoril DB 1584, II,70b ℰ nejasno, prim. nem. verreifeln [A. L. R.] feratan gl. fratan feratanje -a sam. s [fe'ra:tanje -a]; P 1, K 1 (TPo 1595) – ed. tož.: fe r atanje; ⓜ predaja ali izpostavitev koga nasprotniku, sovražniku s kršitvijo zaupanja; izdaja, izdajstvo: Ampak (kakor je praulenu) taku je njemu [Judežu] tu enu lahku inu veſselu djanje bilu, kir on ſkusi takovu Chriſtuſevu ferratanje h'tulikajn denarjeu more priti TPo 1595, I,254 ℰ gl. fratati [A. L. R.] feratar gl. fratar feratarski prisl. [fe'ra:tarski]; P 1, K 1 (DB 1584) – fe r atar s ki; ⓜ na zahrbten način, kot ravnajo izdajalci; izdajalsko: falſh Karſzheniki inu Kezarji, kateri ſo vshe tudi naſhi ferraterji poſtali, ſe nam supàr ſtavio, inu nam dobru tulikajn, aku nikar vezh, hudiga sadevajo, inu ſhkode delajo, kakòr naſh Antiohus ali Anticriſht. Sakaj taku je nam Daniel pravil, inu nam h'troſhtu osnanjoval, de 90 mora taku pojti inu ſe goditi, de ty Otroci naſhiga folka bodo nad nami ferratarſki rounali, inu ſilnu pomagali nas preganjati DB 1584, II,178b ℰ gl. frater [A. L. R.] feratati gl. fratati feraterija -e sam. ž [ferate'ri:ja -e]; P 4, K 2 (DB 1584, MD 1592) – ed. im.: fe r ateria; – rod.: fe r aterie; – tož.: fe r aterio; ⓜ predaja ali izpostavitev koga nasprotniku, sovražniku s kršitvijo zaupanja; izdaja, izdajstvo: PO letih krajleſtvih, kadar bodo Preſtopauci premagali, bo gori vſtal en prevseten inu golufſki Krajl: ta bo mogozh, ali vſaj enikar ſkusi ſvojo muzh DB 1584, II,101a; Deutſch. Verratherey. Latinè. proditio. Windiſch. ferrateria, sdajanje. Italicè. tradimento MD 1592, R3a / Kadar je pak ta shlahtni Antiohus vidil, de je Philometor hotil njemu premozhan biti ſe je on ſpet dèrshal ſvoje golufie, inu je s'denarmi naredil eno ferraterio, de ſo Philometorjevi laſtni Ludje k'njemu vſkozhili, inu je taku veliku ludy bilu pobyenih zhes tu DB 1584, II,88a je spodbudil k izdaji ℰ iz nem., prim. die Verraterei [A. L. R.] feraterski1 -a -o prid. [fe'ra:terski -a]; P 2, K 1 (DB 1584) – ž. ed. im.: fe r ater s ka; – tož.: fe r ater s ko; ⓜ ki se nanaša na fraterje↗; izdajalski: INu Ioppiterji ſo bily eno ferraterſko rezh ſturili: Sakaj ony ſo te Iude, kateri ſo pèr nyh prebivali, pregovurili, de bi ſvojemi shenami inu otruki v'te Ladje, katere ſo od nyh bilé pèrpraulene, ſtopili, kakòr de bi ony bily nyh dobri priateli. Kadar ſo pak Iudje tu bily ſturili .. ſo ony nje vſe potupili, okuli dvejſtu zhlovékou DB 1584, II,202a ℰ gl. frater Prim. feraterski2 Prim. feratersko [A. L. R.] feraterski2 prisl. [fe'ra:terski]; P 1, K 1 (DB 1584) – fe r ater s ki; ⓜ na zahrbten način, kot ravnajo izdajalci; izdajalsko: IEſt ſim tebe k'Shmelzariu poſtavil mej moj folk, kateri je taku tèrd, de imaſh nyh djanje ſkuſsiti, inu probirati. Ony ſo ſe vſi isneverili, inu ferraterſki hodio, ony ſo sgul skashen Bron inu shelésu DB 1584, II,31a ℰ gl. frater Prim. feraterski1 [A. L. R.] feratersko (feratersku) prisl. [fe'ra:tersko]; P 1, K 1 (DB 1584) – fe r ater s ku; ⓜ izraža, da kdo ravna v nasprotju z obljubljenim; izdajalsko: ta [kapitan] je priſhàl s'eno veliko vojſko v'Ierusalem, inu je proſsil, de bi ga notèr puſtili, taku bi on nehotil obene ſhkode ſturiti, ali tu je sgul golufia bila. Kadar ſo ony vshe njemu verovali, inu ga notàr puſtili, je on nad tu Méſtu ferraterſku padèl, inu je veliku ludy od Israela pobil 91 DB 1584, II,179a ℰ gl. frater Prim. feraterski1 [A. L. R.] ferbegan -a -o prid. [fer'be:gan]; P 1, K 1 (MTh 1603) – nedol. obl. m. ed. im.: ferbegan; ⓪ nepremišljen, lahkomiseln, predrzen: Temerarius. Germ. frevel/ vnbesint/ verwegen. Sclav. ferbegliu. Carinth. ferbegan MTh 1603, II,610 ℰ iz nem., prim. verwegen [A. J.] ferbegati se (ferbegati se, fervegati se) -am se glag. dov. [fer'be:gati se -am se]; P 16, K 4 (TT 1557, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595) – nedol.: ferbegati s e; – sed. ed. 3. os.: ferbega s e; – mn. 1. os.: ferbegamo s e; – 3. os.: f erbega j o s e; – del. na -l m. ed.: fer | v (TT 1557, dd3a)/b | egal s e; – mn.: ferbegali s e; ⓜⓋ kdo; koga/česa zavestno narediti, da osebek česa zaželenega ne dobi, nima več; odpovedati se: Kateri hozhe per Criſtuſu inu nega Shular biti, ſe mora vſiga lubiga ferbegati, inu preraitati aku pozhuti tako muzh vſebi TT 1581-82, I,300; Satan je odgovoril GOSPVDV, inu djal: aKosha sa kosho, inu vſe kar zhlovik ima, tu da sa ſvoj leben DB 1584, I,265b[=266b]; Vſa praviza ſe dopolni, kadar ſe my vſe naſhe laſtne pravice inu zhaſty ferbegamo, inu Boga ſamiga sa tiga dershimo, kir je pravizhen inu kir te verne pravizhne, dela. Tu ſtury letukaj S. Iansh, kir ſe ſvoje pravice ferbega, inu hozhe od Criſtuaſ[!], kakòr en vbog gréſhnik kàrſzhen inu pravizhen ſturjen biti DB 1584, III,4a; Nej li reis, kadar bi teh enu moralu biti, de bi ti, kadar bi ti obej nogej inu roke hotel ohraniti, vta Paklenſki ogein moral ijti, ali kadar bi ti v'Nebu hotel, taku bi eno nogo, ali to eno roko moral ſebi puſtit odſekati, ti bi raiſhi inu poprej te noge ali roke hotel vterpejti, kakor ſe tiga Neba inu tiga isvelizhainja ferbegati? TPo 1595, III,162; Taku proſsi ta Shahar na Krishu tudi: GOSPVD ſpumni na mene, kadar ti prideſh vtvoje Krajleſtvu. Kakor de bi on hotel rezhi: Te pomuzhi letukaj na semli ſe jeſt hozhem rad ferbegati, onu ſi pojdi timu Teleſsu kakor je je onu saſlushilu, tu mene niſhter ne kumra, samuzh lubi GOSPVD, pomagaj ti venim drugim lebnu, kateri je vezhni TPo 1595, III,32 / negotovo Karſzheniki ſe morajo vſaj tiga ferbegati, de ony na Semli morajo stem vbosim Lazaruſom mankati, inu vſo ſhlaht neſrezho terpejti. Kateri vſhe tiga troſhta nejma, ali nevej, kateriga Lazarus ima, timu nemore falyti, on bode nevoln, nepoterpeſhliu inu hpuſlednimu zaga TPo 1595, II,119 se s tem sprijazniti; po tuji prevodni predlogi Chriſten müſſen ſich doch des erwegen/ das ſie auff erden mit den armen Lazaro mangeln LH 1566, III,LXXVIIb / v zvezi z život S. Paul gouori 2. Cor. 1. Ieſt ſem ſe bil muiga shiuota feruegal, inu ſem dial ieſt moram vmreti, oli tu ie pag ſatu ſturienu, de mi nemamo ſami na ſe tiga ſeuupane poſtauiti, temuzh na Buga TT 1557, dd3a obupal nad življenjem, se sprijaznil s smrtjo; S. Paul ſueituie per tih leipih morskih Portih zhes ſimo oſtati, Mornary inu Barkaroli ne hote. Vtim zhes nee prideio mnogeteri hudi ueitri inu uelike Fortune. Terdio to Barko, ismezheio uunkai blagu inu druge rizhi, ſe shiuota Ferbegaio TT 1557, 423 ℰ iz nem., prim. nvn. sich verwegen [A. J.] 92 ferbegljiv (ferbegliv) -a -o prid. [fer'be:gljiv[?]]; P 6, K 4 (DJ 1575, DB 1584, MD 1592, MTh 1603) – nedol. obl. m. ed. im.: ferbegli v; ⓜ SlovarSki Sklop Levis. Germ. leicht/ gering. Sclav. lagak, lahki, lahku. Carniol. ferbegliv MTh 1603, I,795 nepremišljen, lahkomiseln, predrzen: Kateri hitru veruie, ta ie ferbegliu, inu kadar ſe taku puſty sapelati taku ſam ſebi shkodo ſtury DJ 1575, 75, podobno tudi DB 1584; Temerarius. Germ. frevel/ vnbesint/ verwegen. Sclav. ferbegliu. Carinth. ferbegan MTh 1603, II,610 ℰ gl. ferbegan [A. J.] ferbegljivost (ferbeglivost) -i sam. ž [fer'be:gljivost[?]]; P 3, K 2 (MD 1592, MTh 1603) – ed. im.: ferbeglivost; ⓪ lahkomiselnost, nestanovitnost, plitkost: Deutſch. Leichtfertigkait. Latinè. levitas. Windiſch. ferbeglivost. Italicè. leggierezza, inconſtanza, viltà MD 1592, I2a; Futilitas. Germ. Leichtfertigkait/ vnnütz geschwätz. Sclav. ferbeglivost MTh 1603, I,583 ℰ gl. ferbegan [A. J.] ferbežar -ja sam. m [fer'be:žar -ja]; P 13, K 5 (TC 1555, TT 1557, KPo 1567, TC 1575, TT 1581-82) – ed. im.: f erbe ž ar; – rod.: f erbe ž ar j e; – daj.: ferbe ž ar j u; →; – mn. im.: f erbe ž ary; – tož.: f erbe ž ar j e; Ⓥ 1. kdor v imenu koga drugega in po njegovem pooblastilu opravlja določene naloge, zlasti upravne, politične; namestnik: De bi tudi tukai na ſemli vſi shlaht ludie, mali inu ueliki, krali, Viudi, vſi viſshi, uſa Goſpoſzhina deſhelska tar Duhouska, Altmani oli Capitani. Verbeſhary, Vizdomi, Rihtary, Pridigary, Farmoshtry, Goſpodary, Goſpodine, Otroci, hlapci, dekle inu delouci, bili is ſerza pokorni Bogu TC 1555, C5b; leta Goſpoſzhina, velika inu mahina, tudi ima inu ſtaui pod ſebo mnogetero nisko Goſpoſzhino, koker Kneſe, Slobodne Goſpude, Capitane, Verbesharie oli Nameiſtnike, Vizdome, Shlahtnike, Flegarie, Rate, Purgermaishtre, Rihtarie, Shupane, Valpete, Berizhe inu Rabelne &c. TC 1575, 315-316 1.1 navadno v zvezi z deželski namestnik vladarja v deželi: kadar ſta to Inſulo skuſi prehodila noter do Pafa, nadeta eniga zupernika inu falsh preroka .. kateri ie bil per tim Deshelskimu Verbeſshariu Sergiu Paulu, enimu ſaſtopnimu moshu. Ta iſti kſebi poklizhe Barnabaſa inu Sauluſa, ie shelil slishati to beſſedo Boshyo. Ampag Elymas zupernik .. ie nima ſubper ſtal, inu ie iskal, de bi tiga Deshelskiga Verbesharie od te Vere oduernil TT 1557, 373; Cela Gmaina vſtane, inu pelaio Iesuſa od Kaifeſa pred to pravdno Hiſho Pilatuſovo: inu dadoga v'roke Pilatuſu deshelſkimu Ferbeshariu KPo 1567, CLVIb; Kadar ie pag Gallio vti Ahay Ferbeshar bil, ſo ty Iudi kmalu gori vſtali ſuper Pauluſa TT 1581-82, I,559 / Ima li Demetrius pag, inu ty Antuerhary kir ſo shnim, ſubper kateriga kakou urshah, ſe 93 gmain praude dershe, inu ſo Verbeſshary, puſtite nai eden druſiga ſatoshi TT 1557, 398 imajo na voljo cesarske namestnike, da se tožijo pred njimi ℰ gl. ferbežer [A. J.] ferbežer -ja sam. m [fer'be:žer -ja]; P 2, K 1 (KPo 1567) – ed. im.: f erbe ž er; – or.: f erbe ž er j om; Ⓥ namestnik vladarja v deželi: Ieli poprei tako ſhazanie bilu? Kako Lukaſ piſhe, leto ie to pèrvo, katero ie bilu ta zhaſ kadàr ie Cyreneus Syriſki Kapitan alli Verbesher bil KPo 1567, XXXVII ℰ iz nem., prim. der Verweser [A. J.] ferderban -a -o del. [fer'de:rban]; P 2, K 2 (MD 1592, MTh 1603) – nedol. obl. m. ed. im.: ferd | è/e | rban; ⓪ pokvarjen, uničen, propadel: Deutſch. Verderbt. Latinè. corruptus. Windiſch. ferdèrban. Italicè. corrotto, quaſto, rovinato MD 1592, Q6b, podobno tudi MTh 1603 ℰ gl. ferderbati Prim. ferderbati [M. Č.] ferderbanje -a sam. s [fer'de:rbanje -a]; P 7, K 3 (BH 1584, MD 1592, MTh 1603) – ed. im.: ferderban j e; – rod.: ferderbanja; ⓜ 1. kvarjenje, uničenje, propad: Ferderbanje, nja, pernicies, das verderben BH 1584, 61; Deutſch. Verderbnuß/ verderben. Latinè. pernicies. Windiſch. ferderbanje, shkoda. Italicè. rovina diſtruttione MD 1592, Q6b 2. pokvarjenost, spačenost: Corruptio. Germ. verderbung/ vernüstung. Sclav. reſturanie. Carniol. ferderbanie MTh 1603, I,357 ℰ gl. ferderbati [M. Č.] ferderbati -am glag. dov. [fer'de:rbati]; P 18, K 8 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TfC 1595, MTh 1603) – nedol.: ferderba | ti/t; – del. na -l m. ed.: f erderbal; ⓜ kdo; koga/kaj poškodovati koga/kaj tako, da propade ali postane neuporabno; uničiti, pokončati: da bi mu [hudiču] Bog nebranil, taku bi on v'enim hipu vſe Lüdi v'ſmert pobil, Nebo inu Semlio, inu vſe ſtvari podèrl inu ferderbal KPo 1567, CXIXb; Goſpod ie puſtil paſti zhes sodomo inu gomorho shveplo inu ogän od Nebeſ, inu ie ſedam Meſt inu to iſto vſo deshelo inu kar ie tukaj prebivalu, celò verderbal inu konzhal KPo 1567, XXIb; Goſpod tiga Vinograda hozhe prit, inu bude te nesueſte Delauze ferderbal, inu ta Vinograd hozhe drugim dati JPo 1578, I,56b; Crajnſki. Ferderbati Slovénſki oli Besjázhki. sgotoviti, s'verſhiti DB 1584, III,CcIVa; Deutſch. Verderben. Latinè. perdere. Windiſch. ſatrejti, fundati, skasiti, ferderbati, pokvariti, vgonobyti. Italicè. quaſtare, corrompere, disfare, rovinare, diſtruggere MD 1592, Q6b, podobno tudi MTh 1603 / Kar ieſt [Kristus] osdravim inu ohranim, to on [hudič] ôzhe ferderbati. Inu ſpet, kar ie on ferderbal, to ieſt ſpet osdravim KPo 1567, CXXIb / Vezhni leben ti ſam imaſh, V'tvoji oblaſti v'Nebi :/: Sabſtojn sgul s'miloſti ga daſh, 94 Vernim de prido h'tebi. Sicer oben nemore ga, Saſlushiti ni erbat, tu je merkat, De ſe tebi zhaſt da, nepuſti me ferderbat DC 1584, CXXXVII ne dovoli, da propadem / nedov. GOSPVD je djal k'Satanu: Néſi li merkal na mojga hlapza Ioba? Sakaj njegove glihe nej v'desheli, brumèn inu pravizhen, Bogabojezh, inu ſe varuje pred hudim, inu ſe tèrdnu dèrshy ſvoje brume: Ampak ti ſi me h'timu pèrpravil, de ſim ga taku ferderbal pres urshaha DB 1584, I,265b mučil, trpinčil ℰ iz nem., prim. verderben Prim. ferderban [M. Č.] ferderbnost (ferderbnust) -i sam. ž [ferder'bno:st[?]]; P 4, K 2 (MD 1592, MTh 1603) – ed. im.: f erderbnu s t; ⓪ uničenje, propad, poguba: Deutſch. Verderbung. Latinè. interitus. Windiſch. ferderbnust, konzhajnje. Italicè. diſtruttione MD 1592, Q6b, podobno tudi MTh 1603; Depravatio. Germ. verderbung/ verkehrung. Carni. ferderbanje. Carin. verderbnust. Sclav. pogublene MTh 1603, I,411 ℰ gl. ferderbati [M. Č.] ferderbunga -e sam. ž [fer'de:rbunga]; P 1, K 1 (MTh 1603) – ed. im.: ferderbunga; ⓪ kvarjenje, uničenje, propad: Pernicies. Germ. ein Verderbnüß/ tödtlicher Schad. Sclau. ferderbanie, skoda. Carinth. ferderbunga MTh 1603, II,245 ℰ iz nem., prim. die Verderbung [M. Č.] fermaati gl. feržmagati ferordnan -a -o del. [fer'o:rdnan -a -o]; P 15, K 1 (TPo 1595) – nedol. obl. m. ed. im.: ferordnan; – mn. im.: ferordnani; – tož.: ferordnane; – ž. ed. im.: ferordnana; – mn. im.: ferordnane; – s. ed. im.: ferordnanu; ⓜ k čemu, na kaj ki je določen, namenjen za kaj; izbran: Ioannes ta Karſtnik njega satu imenuje enu Iagne, tu je, eno ouzo kſaklanju inu offer od Buga htimu ferordnan, de bi on tiga ceiliga Svita grehe imel prozh vseti TPo 1595, I,286; ſkusi takovu rok goripolagainje inu molitou, je ta Sveti Duh zhaſsi videzhe zhes te ferordnane ali poſtaulene Cerkoune slushabnike priſhal TPo 1595, III,5; Tu ſe vy imate danas vuzhiti inu vejditi, sakaj satu bode onu pridigovanu, de vy s'tem volneiſhi vteh slushbah, katere ſo khiſheinju ferordnane, imate oſtati, inu ſe nikar puſtit sapelati, od teh kateri pridejo inu pravio: sakoinik biti, je ena poſvitna rejzh TPo 1595, I,100 / je od Buga is suſsebniga Svejta taku ferordnanu, de bi raunu taiſti zhas, kadar je Chriſtus imel k'ſvojemu terpleinju yti, takou Exempel vſem Karſzhenikom ſe naprej poſtavil, na katerim bi ſe ony vuzhili, koku onu nym na Semli letukaj ima yti, slaſti, de GOSPVDV Chriſtuſu ta Kriſh morajo pomagat noſsiti, kakor Simon letukaj TPo 1595, I,272; Kateri menio, de Bug nikar enimu vſakaterimu tiga isvelizhainja ne voſzhi, ty iſti zagoui, ſhihri ali neverni ludje poſtano, kateri shivejo kakor ta shivina, miſlio, onu je vſhe ferordnanu, aku jeſt imam isvelizhan biti ali nikar TPo 1595, I,126 / Aku ti ne hozh verovat, de je en drugi leben po letim lebni, taku ti imaſh Isvelizharja sadoſti na Ceſsarju,,[!] na ozhetu inu Materi, na teh Arzatih. Sakaj lety ſo na leta leben inu poteleſno nadlugo ferordnani, &c. TPo 1595, I,71; 95 ta brumna ſerza obeniga vegſhiga oblagainja, ni viſsokeiſhiga nadleſheinja nejmajo, kakor ta greih. Vrſah, ony vidio to ſhtraifingo, katera je na ta greih ferordnana, to vezhno Smert TPo 1595, III,118 ℰ gl. ferordnati Prim. ferordnati [M. Č.] ferordnanje -a sam. s [fer'o:rdnanje -a]; P 1, K 1 (TPo 1595) – ed. rod.: ferordnanja; ⓜ izražanje volje, kako naj bo; odločanje: htimu je on [Bog] perpravil letiga Isvelizharja, de on te Ajde ima reſvejtiti, tu je, kBeſsedi inu kBoshymu ſposnainiu perpraviti, inu taku isvelizhane ſturiti. Takovu ima Chriſtus tem Ajdom, tem velikim greiſhnikom ſturiti, inu je ima ſturiti is Buga tiga Ozheta ferordnanja, ta je hozhe taku imejti TPo 1595, I,145 ℰ gl. ferordnati [M. Č.] ferordnati -am glag. dov. [fer'o:rdnati -am]; P 34, K 2 (DB 1584, TPo 1595) – sed. ed. 3. os.: ferordna; – del. na -l m. ed.: ferordnal; – mn.: ferordnali; ⓜ 1. kdo; h komu/k čemu, koga/kaj, s prisl. določilom načina določiti, nameniti za kaj; izbrati: Gdu ſe vſhe hozhe pred takovim Bogum bati, ali ſe pred nym preſtraſhit? kir hozhe inu ſheli, de bi nam vekoma dobru ſhlu, inu je ſam vſe ferordna inu perpravi, kar htimu ſliſhi TPo 1595, I,144; Bug ta Sveit taku lubi, de on njemu ſvojga Synu da, kateriga je on od vezhnuſti htimu ferordnal, de je on Krajl teh Greiſhnikou, inu tem iſtim ta Evangelium pridiguie TPo 1595, I,16; Kadar ſo ony takovu per komu naſhli, tar ſi je on bil kakerſhniga stanu ali djanja, tiga ſo ony h'Cerkounimu Slushabniku ferordnali ali poſtavili, inu nikar vezh ſturili, kakor te Starishe .. vkupe poklizali, inu te roke na njega polushili TPo 1595, III,5; Kadar je mene Bug taku poſtavil inu ferordnal, de jeſt kakor ena Dekla, kakor en Hlapez, kakor en sakoinik, koker ena hiſhna mati imam timu sakonu inu khiſheinju ſlushiti, taku jeſt hozhem tu rad ſturiti TPo 1595, I,98 / Gdu je tu, kar je na Semli ferordnal? Inu gdu je vus Svejt poſtavil? DB 1584, I,265a 1.1 kdo; s kom izraziti voljo, kako naj bo; odločiti: Satu ſe ta Sveti Iansh nej viſsoku ſa ſvoje ſhmaglive Smerti inu terpleinja volo kumral, temuzh kadar vidi, de je je Bug taku shnym ferordnal ali odlozhil TPo 1595, III,94 ℰ iz nem., prim. verordnen Prim. ferordnan [M. Č.] ferrahtan gl. ferahtan1, 2 ferrahtanje gl. ferahtanje ferrahtar gl. ferahtar ferrahtati gl. ferahtati ferrahtliv gl. ferahtljiv ferrahtlivu gl. ferahtljivo ferrahtovati gl. ferahtovati ferratan gl. fratan ferratanje gl. feratanje ferratar gl. fratar 96 ferratarija gl. fratarija ferratarski gl. feratarski ferratati gl. fratati ferrater gl. frater ferrateria gl. feraterija ferraterski gl. feraterski1, 2 ferratersku gl. feratersko ferratovati gl. fratovati fertig prid. nepregib. ['fe:rtig]; P 1, K 1 (DB 1584) – fertig; ⓜ ki je v svoji končni obliki; dokončan, gotov: Koku ſe pak vſi ſhtuki imajo prou isloshiti inu ſtaviti, tu hozhemo my ſhparati tja v'ta Nebeſki leben, ker bomo vus zimper taiſtikrat cillu ſturjen inu fertig vidili, Sdaj dokler ſe syda inu zimpra inu veliku leſſa inu kamenja, kir je h'timu potreba, ſhe nej rojenu, nikar de bilu s'zimpranu, taku nemoremo vſiga viditi: Sadoſti je, de vemo, de je tu Boshja hiſha, inu njegou laſtan zimper DB 1584, II,59b ℰ iz nem., prim. fertig [M. Č.] fertigati -am glag. dov. ['fe:rtigati[?]]; P 1, K 1 (DB 1578) – nedol.: fertigati; ⓪ narediti, izvesti kaj do konca; dokončati: Fertigati. Suershiti DB 1578, 180b ℰ gl. fertig [M. Č.] fertigovati -ujem glag. dov. [fertigo'va:ti]; P 4, K 4 (DB 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603) – nedol.: fertigov | a/á | ti; – del. na -l m. mn.: fertigo v ali; ⓜ kdo; k čemu, kaj narediti, izvesti kaj do konca; dokončati: Moiſtri ta Tabernakl alli Vtto tiga vkups'haiana delaio, hkaterimu ie ta Folk tulikain darou perneſſel, de ſe mu ie moralu braniti vezh pernashati. Inu kakoua dela ſo ty Moiſtri hti Vtti tiga vkups'haiana ſturili inu fertigouali DB 1578, 81a; Crajnſki. Fertigováti Slovenſki oli Besjázhki. sgotoviti, s'verſhiti DB 1584, III,CcIVa; Expedio. Germ. estledigen/ ledigmachen. Carniol. fertigovati MTh 1603, I,501-502 ℰ gl. fertig [M. Č.] fervegal se [del. na -l m. ed.] gl. ferbegati se feržmaan gl. feržmagan feržmaanje gl. feržmaganje feržmaati gl. feržmagati feržmagan (feržmagan, feržmaan) -a -o del. [fer'žma:gan -a]; P 8, K 7 (TT 1557, *P 1563, TPs 1566, DPa 1576, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584) – nedol. obl. m. ed. im.: fer ž m | a (Trubar)/ag/ág (DB 1584, I,297b) | an; – ž. ed. im.: f er ž magana; ⓜⓋ 1. ki je zaradi zelo negativnega odnosa, ki izvira iz prepričanja o njegovi 97 manjvrednosti, ničvrednosti, odklanjan, nepriznan; zavračan: Kadar nemore dle shiuit, ſe iame veliku toshit, Vſai ſe zhe ſtuperu Bogu vdat. Oli ſe boim de ta gnada, pred od niega vershmagana, Delezh mu bo vhaiala *P 1563, 175; Kakòr en ſen, kadar ſe edèn prebudy: Taku ti GOSPVD ſturiſh, de je nyh Pild [njihov privid] fershmágan v'Méſti DB 1584, I,297b 1.1 ki je zaradi takega odnosa deležen žaljivih besed; zmerjan, zasmehovan: Sakai on bode zhes dan tim Aydom, inu bode ſashpotouan, inu Fershmaan, inu ſapluuan, inu kadar ga bodo gaishlali inu umurili, taku na Trety dan on ſpet gori uſtane TT 1557, 228; Sakai on bude Aydom isdan, inu bude sashpotouan, fershmagan, inu sapluuan. Inu kada ga budo tepli tako ga vmore JPo 1578, I,76b ℰ gl. feržmagati Prim. feržmagati [E. T.] feržmaganje (feržmagajne, feržmaganje, feržmaajne, feržmaane) -a sam. s [fer'žma:ganje -a]; P 6, K 4 (TT 1560, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584) – ed. im.: fer ž m | a/ag | a | j n/n (TT 1581-82, II,51) | e; – rod.: fer ž maga | n j/ j n | a; ⓜⓋ 1. kazanje zelo negativnega odnosa do koga, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti, z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; sramotenje, zasramovanje: Sakai Criſtus tudi nei ſam ſebi dopal, temuzh koker ie piſſanu, Tih Fershmaaine, kir ſo tebe Fershmaali, ie na me palu TT 1560, 24a 2. dajanje neresničnih, zlonamernih izjav, s katerimi se komu jemlje ugled, in/ali izražanje, da je kdo kriv za kaj; obrekovanje, obsojanje: v kazalu Fershmagaine c 22. p. 92 DJ 1575, 232; Kateri ſe navadi cfershmaganja, ta ſe vſe ſvoje dny nepobulſha DB 1584, II,162b ℰ gl. feržmagati [E. T.] feržmagati (feržmagati, feržmaati) -am glag. nedov. [fer'žma:gati -am]; P 27, K 16 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TT 1560, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595) – nedol.: fer ž magati; – sed. ed. 2. os.: f er | ø[!] (TC 1550, 211(106b))/ ž | m | a/ag | a š; – 3. os.: fer ž m | ag/a | a; – mn. 2. os.: f er ž m | ag/a | ate; – 3. os.: fer ž maga j o; – vel. ed. 2. os.: fer ž maga j; – del. na -l m. ed.: fer ž maal; – mn.: fer ž m | a/ag | ali; ⓜⓋ 1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; zaničevati, prezirati: Gledaite, de ui kei eniga is letih maicinih ne uershmaate TT 1557, 52; Lubu deite, ſtreſi tuimu Ozhetu vnega Staroſti inu ga ne shalui, ie li dolgu shiu. Inu imei od negu[!] ſa dobru, aku glih enu Deite rata, Inu ga ne fershmagai, ſi li ti kunſtnishi TC 1575, 377; Se cillu nizh neraima, de ſe ta vbogi saſtopni fershmaga, inu ta sanikerni Bogati zhaſty DJ 1575, 42; Letako ie: Tym ſamoprauizhnikom ſe sdyo, da imaio sadoſta dobrih del, inu druge rauan ſebe fershmagaio, ker takouih del ne delaio, inu neiſo tako brumni kakor oni JPo 1578, I,70a, podobno tudi KPo 1567; Stvarnik zhes vſo Creaturo, Se puſti v'naſho Naturo, Nefershmaga v'boge Shene, Zhlovik rata v'teleſsu nje TfC 1595, CCCCXLIII 98 / De ſe taku ta sveti Angel poniſha, po tem Exempli ſvojga GOSPVDA Chriſtuſa, inu ſi ne puſty cilu niſhter ferſhmagati, de on ima tem vbogim Paſtyrjem taku eno leipo Pridigo ſturiti, katera ſhe oſtane, inu more oſtati mej témi Karſzheniki, noter do konza tiga svita TPo 1595, I,40 se mu ne zdi zamalo 1.1 kdo; koga kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno tož. vplivati na mnenje drugih o njem; sramotiti, zasramovati: Oni ſe bodo vndukai bali, gdi bi ſe ne imeili bati, ſakai Bug bode tih koſty, kir tebe oblesheio, konzhal, Ti bosh nee fershmaal, ſakai Bug ie nee ſauergal TPs 1566, 99b; Sakai Criſtus tudi nei ſam ſebi dopal, temuzh koker ie piſſanu, Tih Fershmaane, kir ſo tebe Fershmaali, ie na me palu TT 1581-82, II,51 1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; zavračati: O Vſigamogozhi Miloſtiui Bug/ kir tih reunih tar boſih vſdihane ne vermaaſh[! ] inu te ſhele tih ſhaloſtnih ſerz ne verahtaſh TC 1550, 211(106b); De ie tu nim od Buga odlozhenu inu poſtaulenu, de mogo koker ty niſishi Vudi pod Glauo, pod Starishi inu Goſpodary biti, nim ſuolo slushiti inu ſtrezhi, inu de ſe nim ne ſpodobi, de bi hoteli tim ſuiem Starishem, Ozhetom, Materom, Pridigariem, Goſpoſzhini, Goſpodariem, Shulmoiſtrom, inu gmain Moiſtrom, Ozhimom, Mazhehom inu Gerobom biti ſuper, pruti nim neuulni inu nepokorni ſe iskaſati, nih Nauuk inu ſapuuidi fershmagati inu rezhi, Du inu kai ſi ti? Iest tebe ne potrubuiem? TC 1575, 371; O Goſpud vslishi to shtimo moie molitue, inu nefershmagai tu klizaine moiga ſerza, sa Iesuſouo Criſtuſouo volo, Amen TkM 1579, 8a / Gledaite tedai, de ne fershmagate tiga kir gouori, Sakai aku ty, kir ſo tyga, kateri ie na ſemli gouuril, fershmagali, ne ſo vbeshali, veliku mane mi, aku timu, kir is nebes gouori, herbet obernemo, kateriga shtyma, ie tedai to ſemlo ſtresla TT 1581-82, II,304; po tuji prevodni predlogi SEhet zu/ das jr euch des nicht wegert/ der da redet. Denn so jene nicht entflohen sind/ die sich wegerten/ da er auff Erden redet/ Viel weniger wir/ so wir vns des wegern/ der vom Himel redet LH 1545, 2451 ℰ iz nem., prim. verschmähen Prim. feržmagan [E. T.] feržmagati se -am se glag. nedov. [fer'žma:gati se -am se]; P 2, K 1 (TPo 1595) – sed. ed. 3. os.: fer ž maga s e; – del. na -l s. ed.: fer ž magalu s e; ⓜ kaj; komu [smiselni osebek] izraža, da kaj s svojo neprimernostjo koga užali; zamalo se zdeti: Satu imamo my ja ſpodobnu Boga sa takovo bogato gnado is ſerza sahvaliti inu ſe tiga nikar toshiti, aku ſe lih ta Hudizh supar nas ſtavi, inu nas zhaſsi ſhtenta ali martra, Sakaj onu ſe njemu zhes vſo maſso viſsoku fershmaga, de bi my vbosi greiſhniki njega eniga takoviga offertniga, inu mogozhiga Duha, le ſkusi to beſsedo imejli vun isgajnati, inu supar ſvojo volo more vun puiti, Sa tiga volo miſli on ſe redle na nas maſzhovati, inu ſtrejla pouſod s'pregananjem inu s'drugimi iskuſhnjavami na nas TPo 1595, I,168 / Ali taiſti krat ſe ima rezhi: jeſt neiſim ſdaj doma, jeſt nemorem tem goſtem ſtreizhi, pojte tjakaj na vaſhe nyve, kvaſhim vollom, uvaſhe hiſhe, te iſte bodo vom dobru eno bulſho Vezherjo dali, kir ſte mojo vezherjo taku ſhihru inu prevſetnu ferrahtali, ſkatero ſim ſe bil na goſty perpravil, inu veliku na teiſte nalushil, Kir ſe je pak vam ferſhmagalu priti, taku jejte kar ſte ſe ſami skuhali, inu bodite veſseli, mojo Vezherjo pak neimate okuſsiti TPo 1595, II,133 ℰ gl. feržmagati [E. T.] ff črkje; P 1, K 1 (DC 1585) – ff; ⓪ 99 stalna zveza črk f in f, ki označuje soglasnik f; ff: ff ſſ ſt fi ſi DC 1585, A2a [E. T.] fi črkje; P 1, K 1 (DC 1585) – fi; ⓪ stalna zveza črk f in i, ki označuje zaporedje glasov f in i; fi: ff ſſ ſt fi ſi DC 1585, A2a [E. T.] fidrunga -e sam. ž ['fi:drunga]; P 3, K 3 (DB 1584, MD 1592, MTh 1603) – ed. im.: fidrunga; Ⓥⓜ hrana za živali; krma: Crajnſki. Kàrma Coroſhki. pizha, Fidrunga DB 1584, III,CcVa; Deutſch. Fütter. Latinè. pabulum. Windiſch. kàsma[!]. Carn: pizha, fidrunga. Italicè. paſcolo, paſtura MD 1592, E3a; Pabulum. Germ. Fueter/ viehfutter/ Waid. Sclav. fidrunga, kaſma[!], pizhe MTh 1603, II,188 ℰ iz. nem., prim. nvn. füdrung (die Fütterung) [E. T.] figa -e sam. ž ['fi:ga -e]; P 84, K 12 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TPs 1566, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603) – ed. im.: f i ga; →; – mn. im.: f i ge; →; ⓜⓋ SlovarSki Sklop Deutſch. Feigen. Latinè. ficus. Windiſch. fige. Cr. ſmokva. Italicè. fico MD 1592, D5b; Ficus, fructus. Germ. Feygen. Sclav. fige MTh 1603, I,540 1. nizko južno listnato drevo z dlanastokrpimi listi in sladkimi sadovi; figa, figovec, smokva: Preklei to nerodliuo figo, isloshi kakouo muzh ima ta Vera TE 1555, B1a; Ieſus pag odgouori inu praui knim [učencem], Riſnizhnu uom poueim, Aku ui bote Vero imeli, inu ne zbiulali, taku ui nekar letiga ſamiga ſto fygo ne bote ſturili, Temuzh aku vi letimu Hrybu porezhete, Vsdigniſſe gori inu verſiſſe vtu morie, taku bode ſe ſturilu TE 1555, H8b; Inu [Kristus] praui knemu [figovcu], Od ſehmal na tebi ne raſti nigdar uezh en ſad. Inu ta fyga ſdaici uſahne TT 1557, 62; On ie uidil Natanaela od dalezh ſidozhiga pod eno figo TR 1558, e4a; Inu sakaj ſta nas is Egypta pelala na letu hudu mejſtu, ker ſe nemore ſejati, ker nej ni Fyg, ni Vinſkih tèrt, ni Margranovih Iabolk, inu h'temu tudi nej vode h'pitju DB 1584, I,90b / Od te ſuhe fyge inu mozhy te verne Molitue TT 1557, 134 1.1 zelen ali vijoličast sad tega drevesa s sočnim, sladkim mesom; figa, smokva: Inu kadar on knemu [figovcu] pride, druſiga na nim ne naide, ſamuzh lyſtie, ſakai nei bilu obtim zhaſu de bi Fyge bile TT 1557, 133; Inu ony ſo prishli noter do tiga Potoka Eskol, inu ſo vndukai odresali eno Vinsko mladizo senim Grosdom, inu ſo io nih dua nesla na eni Pallici, htemu tudi Margrane inu Fige DB 1578, 125a; Te dobre Fige ſo ſilnu dobre, inu te hude ſo ſilnu hude, de ſe nemogo jéſti, taku ſo hude DB 1584, II,39a / Enu figouu dreuu, Mui Bratie, moreli olike, oli ena vinska terta fyge roditi? TT 1577, 118; Kakor bi rekal: Ieli moguzhe is Tarnia Grosdouye, inu is Lapuha Fige targati: Tako ie tudi moguzhe, kriuim prorokom key kai dobriga Vzhiti: Key nishtar dobriga vnotre nei, tukai nishtar dobriga vun negre JPo 1578, II,124b; 100 Sakai is tiga terne ſe te fige ne tergaio, inu tu groſdie ſe ne mendiba is tiga garmouie TT 1581-82, I,252; Da tiga eno prigliho: Nihzhe nej vmej vami taku norzhaſt, kadar on na tem polej en ternou garm vidi, de bi on htimu iſtimu shal, inu bi yſkal, aku bi on grosdje, ali fyge na nym naſhil: gviſhnu ne, sakaj takou ſad ſe yſzhe na enim drugim driveſsu, kateru nej taku bodezhe inu ſhpizhaſtu TPo 1595, II,179 / Latin. carica, ficus passa. German. dürre Feygen. Sclav. fige ſuche MTh 1603, I,221 2. okrogel živalski iztrebek; figa: Obtu ty kerszheniki ſe nemaio ſa volo blaga, zheſti oli Goſpoſtua tiga ſuita, od nikogar puſtiti ſepelati, de bi oni kai ſturili ſubper Boshyo volo inu ſapuuid, Sakai te Sludieue oblube inu pryteshi ſo falsh, leshniui neobſtoyezhi inu kratku terpe, Sludi zheſtu tim kir ſe nemu iſdado, oblubi dati velike shakle ſdenarmi, oli ſa denarie nim daie vogele inu konske fige TR 1558, E3b ● – Oli mi kerſzheniki imamo Hudizhu inu vſem nega Touarishom, kir te nega Lashee, kriue Vere Malykouane, terdio inu brano, fygo pokaſati, Vti nashi Veri mozhni inu ſtonouiti biti, to Boshyo beſſedo radi inu veden brati, poslushati inu slushati TPs 1566, bVIb izraziti zavrnitev ali prezir do koga ℰ iz nem., prim. die Feige [M. T.] figin -a -o prid. ['fi:gin -o]; P 6, K 2 (TT 1557, TT 1581-82) – s. ed. im.: f i ginu; – tož.: f i ginu; Ⓥⓜ ki se nanaša na figo↗ 1; figov, smokvin: v zvezi figino drevo Inu kadar on enu fyginudreuu, kateru ie lyſtie imeilu, od dalezh ſagleda, gre knemu gledati, aku bi on kai na nim nashel TT 1557, 133 figovec; Potle viutro gredo mumu, vidio tu Figinudreuu, de ie vſehlu bilu do kurena. Tedai Peter ſmisli inu praui knemu, Moiſter, pole tu Figinudreuu, kateru ſi ti preklel, ie vſehlu TT 1581-82, I,187 ℰ gl. figa [M. T.] figinudrevu gl. drevo, figin figov -a -o prid. ['fi:gov -o]; P 85, K 13 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603) – s. ed. im.: f i g ǀ o v u/o v o (Juričič)/vu[!] (DB 1584, III,13b); – rod.: figoviga; →; – tož.: f i go v ǀ u/o (Krelj, Juričič); – mn. im.: figo v a; →; Ⓥⓜ ki se nanaša na figo↗ 1; figov, smokvin: inu kadar ſta ſpoſnala de ſta naga/ ſta vkupe ſpletla figouu lyſtye inu ſta ſebi ſturilla bregeſhe TC 1550, (7b); Tedai ſo ſe nyu obeyu ozhi odperle, Inu ſta ſposnala, de ſta naga bila, Inu ſta Fygouu lyſtie vkupe ſashila, inu ſta ſebi Fyrtohe ſturila TT 1557, l4b / Tu Figovu lyſtje pak pomeni te Poſtave vuk, inu Zhlovejzhka vunanja della, s'katerimi ſe podſtopio Ludje grehe sakrivati, inu ſe pred Bugom pravizhni ſturiti DB 1584, I,3a / v zvezi figovo drevo Inu kadar on ugleda enu fygouu driuu na tim potu, gre knemu, inu na nim nishter ne naide, temuzh ſamu liſtie TE 1555, H8a figovec; Gledaite, pravi, eno figovo drevo inu druga dreveſa, kadàr ſo ſozhna, ſe zhimijo inu iameio seleniti, kako ſami vidite, taku posnate, da ie blisò Léto: Tako tudi vi, kada boſte vidili lete ſtvari, imate ſpumniti, da ie kralevſtvo Boshie pred rokami blisò KPo 1567, XVIIIb; Enu figouu dreuu, Mui Bratie, moreli olike, oli ena vinska terta fyge roditi? TT 1577, 118; 101 Rauno tako ie Figouo Driuo, priproſto driuo, katero ſe poprei ne seleni, tamuzh daſe selenie inu Sad vkup pokashe: Ter vuner vſako leito duoij Sad perneſe JPo 1578, II,125a; Koku je tu Figovu drivu taku hitru vſahnilu? DB 1584, III,13b; Deutſch. Feigenbaum. Latinè. ficus. Windiſch. figovu drevu. Italicè. ficaja, fico MD 1592, D5b; taku tu tebi ne ſhkoduje, sMiſli ti, de ſi enu figovu drivu, inu ena dobra Vinſka terta, ſatu ſe ne puſti kenimu Ternovimu garmu ſturiti TPo 1595, II,144; Ficus, arbor. Ger. Feygenbaum. Sclav. figovu drevu MTh 1603, I,539 / v zvezi figovo drevje Poprei preden ie tebe Filippus klizal, kadar ſi pod Fygouim dreuiem ſidel, ſem ieſt tebe vidil TT 1557, 258 figovcem; Inu [Gospod] je pobil nyh Vinſke tèrte inu Figovu drevje, Inu je drevje polomil v'nyh kraih DB 1584, I,306b figovce ℰ gl. figa [M. T.] finkušti (finkušti, vinkušti, vinkunšti, vinkusti°, vinkosti°) -i sam. ž mn. tudi ed. ['fi:nkušti -i]; P 64, K 17 (TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603) – ed. or.: vinku š t j o (KPo 1567, XXVIIb); – mn. im.: f/v | i | n/n s[!] (DB 1584, III,DdIIIa) | ku | š/n š | ti; – rod.: v/f | inku | š t/n š t/ s t | i/ih (Trubar)/ø (TC 1575, 218)/o v (TAr 1562, 96b); – daj.: finku š tom (TPo 1595, II,79); – tož.: finku š ti; – mest.: v/f | ink | u/o (Juričič) | š/ s | t | ih/eh (Juričič); – or.: vinku | š t/n š t | i (Trubar)/mi (JPo 1578, I,16a); Ⓥⓜ praznik na petdeseti dan po veliki noči; binkošti: Po Luciy po Vinkushtih Po Vpelnici, Malih Cryshih vſelei na to peruo Sredo Vſake Quatre ſemkai gredo TKo 1557, c2a; Vinkunshti/ ie ta Petdeſſeti dan po Velikinozhi TR 1558, N2b; Koker ſe ſa Greh ne dershi, kadar ena brũna shena oli dezhla Gologlaua, pres Peizhe vcerkou pride. Glih taku ſe ima dershati od Praſnikou, od Nedele, od Velikenozhi, od Vinkunshtou inu tim glih Cerkounih Ordning inu Poſtau TAr 1562, 96b; Na Veliki nozhni dan inu potle do Vinkusht poyo, Marya diuiza, bodi nasha pomozhniza, pruti tuimu Sinkuui &c. TC 1575, 218; Ty Fary inu Menihi vmei Velikonozhio inu Vinkushti, is nih breuira molio inu poyo, de Diuiza Marya ima oblast nee Synu TC 1575, 213; VTORAK PO VINKOſteh Euangelium Ioha: na 10. JPo 1578, II,77b; Crajnſki. Vinſkuſhti[! ] Slovenſki oli Besjazhki. Trejázi DB 1584, III,ddIIIa; Pentecoſte. Germ. Pfingsten. Carniol. Finkushti MTh 1603, II,234 / INu kadar ie bil ta dan tih Vinkushti dopolnen, So oni vſi bili ſano miſſelio vkupe venim meiſtu TT 1557, 333; Ieſt bom pag prebiual vtim Efeſu, do Vinkunshtih TL 1561, 53; bTRykrat v'lejti imaſh meni prasnovati DB 1584, I,49b / kot slovnični zgled Foeminina pluralia tantum. Vinkuſhti, Pentecoſtes, Fingsten BH 1584, 77 / ed. Soli tada Mlaiſhi Ioanneſovi nad Chriſtuſom ſe motili inu blasnili? Britkò ſo ſe motili. Sakai nijm, kakòr tudi Iogrom Chriſtuſovim pred Vinkuſhtio, ſe ie sdelu inu néſo ôteli drugako verovati, tàmuzh, da zhe Meſiaſ s'veliko Pompo inu mozhio priti KPo 1567, XXVIIb / Taku ima vaſha lubesan, kaj ſo te prave Finkuſhti, katerih ſe my Karſzheniki is ſerza imamo veſseliti, kakor katere ſo veliku zhaſtitiſhe, kakor teh Iudou Finkuſhti TPo 1595, II,83; 102 Taku imamo my vtem Novim Teſtamentu tudi ene druge inu buſhi Finkuſhti, kakor ſo une vtem Starim Teſtamentu bile TPo 1595, II,78 / kaj je on [Sveti duh], kaj je njegovu dellu inu opravilu, inu koku ſe my htimu imamo perpraviti, kadar my hozhmo htakovim ſrezhnim Finkuſhtom tudi priti, inu tiga Svetiga Duha prejeti TPo 1595, II,79 ℰ iz nem., prim. stvn. pfinkustin (der Pfingsten) [M. Č.] finkuštni (finkuštni, vinkuštni, vinkunštni, vinkustni°, finkustni°, vinkunstni°, vinkušstni, vinkuštin, vinkostni°) -a -o prid. ['fi:nkuštni -a]; P 71, K 14 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595) – m. ed. im.: f/v | inku š tni; – rod.: v/f | ink | u/un | š tniga; – tož.: v/f | ink | u/un/o (JPo 1578, II,66b) | š/ s/ šs (TO 1564, 53b) | t | ni/in (TC 1575, 521); – mest.: v/f | ink | u/un | s tnim; – mn. im.: vinkun š tni; – ž. ed. im.: finku š tna; – tož.: vink | u/un | s/ š | tno; – mn. im.: v/f | inku | š/ s | tne; Ⓥⓜ ki se nanaša na finkušti↗; binkoštni: Ieſus ob Vinkushtnim Prasniku gre Vieruſalem TT 1557, 268; Mi moremo vſag zhas, taku dobru ob Nedeli, ob Boshyzhu, ob Velikinozhi pres greha delati, koker ob enim Delouniki. Oli vſai, kadar ſo te nedele, inu ty drugi Boshyzhni, Velikinozhni, Vinkunshtni, inu tih Iogrou Prasniki, ſa volo de ty kerszheniki Stari inu mladi ludi vſak teden en krat oli duacrat vkupe vto Cerkou prido to beſſedo boshyo poslushati TR 1558, T14a; Na Vinkunshtni Pondelig, ſe pridiguie ta Euangeli, De Bug ie ſuiga Synu poslal na ta sueit, ſa tiga volo, de vſi ty, kateri Vnega Veruio ne vſamo hudiga konza TR 1558, d4b; Summa tiga Vinkunshtniga Euangelia TR 1558, O2a; Peiſni Vinkuſtne *P 1563, 40; NA TA DRVGI FINKVSTNI PRASNIK, EVANGELIVN[!], IOHAN. III. TPo 1595, II,89; ENA FINKVSHTNA PEISsen is Actor. 2. Cap. TfC 1595, CCCCXLV / v zvezi z dan Chriſtuſove ſmèrti muzh ſe ie vshe prikasovala, inu tako mozhnò iſkasovala, da ſo mogla ta kamanata ſerza tih Iudov ſe omezhiti, Inu teſhko falli, da ie doſti od tih bilu, kateri ſo potle na Vinkuſhtni dan, ſkusi to mozhno predigo ſvetiga Petra k'Veri Chriſtuſovi ſe podali KPo 1567, CLXVIb na binkošti; Suetiga Duha leipa Imena inu oprauila, pres nega daru ne ſaſtopimo, tiga S. Piſma inu prou ne veruiemo, od tiga vti Poſtili na Vinkushtin dan TC 1575, 521; Ali kako ie S. Duh na Vinkuſtni dan vnyh potaryen bil, tako ſo vukai shli inu ſo Chriſtuſa pred vſem Suetom ozhito ſposnali JPo 1578, II,63a; NA VINKOSTNI DAN, Euangelium Ioha: na 14. JPo 1578, II,56b; Peter na viukushtni[! ] dan vprizho vſeih Iogrou inu Iudou ozhitu pridiguie TT 1581-82, I,472; [Tretja božja oseba je] ſveti Duh kateri ſe je nad Criſtuſom v'Iordani v'eniga Goloba ſhtalti, inu potle na Finkuſhtni dan v'ſhtalti ognenih inu resdilenih Iesikou, ſe puſtil viditi DB 1584, I,aIIIa; TA PERVA PRIDIGA NA TA SVETI FINKUSHTNI DAN, OD TIGA PRASNIKA, INV OD SVETIGA DVHA TPo 1595, II,77 / Inu Iudas je ſhàl ſvoim folkom v'tu Méſtu Odollam: Inu ker je ſhe v'Finkuſhtnim tjedni bilu, ſo ſe ony ozhiſtili po Poſtavi, inu ſo ondi Sobboto dèrshali DB 1584, II,203a; Sakaj kaj Bug tem Preſtopauzem ſvoje beſsede pryti, je veidezhe, Slaſti, to vezhno Smert, inu vſo neſrezho. Satu ſo takove Iudouſke Finkuſhti inu Finkuſhtne pridige, ene ſtraſhne, ne priasnive Finkuſhti inu Pridige, per katerih nemore veliku veſselia biti TPo 1595, II,79; Sakaj ta Finkuſhtni dan je ta petdeſseti dan po Velikinozhi, inu je per teh Iudeh en suſsebni Prasnik bil, satu, de ſo ony na ta petdeſseti dan, potehmal ſo ony tu Veliku 103 nozhnu Iagne vEgypti jejdli, inu ſo is Egypta bily vlejkli na tej gorri Syna, te deſset Sapuvidi prejeli TPo 1595, II,78 ℰ gl. finkušti [M. Č.] firbic -a sam. m ['fi:rbic -a]; P 7, K 2 (TkM 1579, TPo 1595) – ed. im.: fyrbi c; – rod.: f | y/i | rbi c a; – tož.: fyrbi c; ⓜ ekspr. želja vedeti/izvedeti stvari, ki se jih ne spodobi vedeti: Vsami prozh od nas vus poteleſni Aifer, ſourashtuu, nyd, napuhneine, htimu tudi ta fyrbiz vnorskim inu neprydnim vprashainu, kateru sgul sdrashbo inu Kreig rody TkM 1579, 59b; Tu tretje hvale vrednu dellu je, de S. Lucas pravi: Ona [Marija k Elizabeti] je hitru ſhla, tu je, lipu poſhtenu, inu nikar taku is firbiza inu lizhkakoſti, kakor kej naſha mlada drushina v'Malin, h'pleſsu inn[!] na te Sejme ali ſhegnainja gre, od ene hiſhe do druge tezhe, pouſod klaffa, inu te ozhy ſem ter tja mezhe TPo 1595, III,128; Ampak tukaj ſe sazhne ena suſsebna neſrezha, de en vſakateri is ſramotniga inu ſhkodliviga fyrbiza inu prevsetnoſti, hozhe narpoprej sazhetj, sprevideinjem letiga inu uniga TPo 1595, I,82 ℰ iz nem., prim. stvn. firivizzi (der Vorwitz) [M. Č.] firbicig prid. nepregib. ['fi:rbicig]; P 1, K 1 (TPo 1595) – fyrbi c ig; ⓜ nespodoben, predrzen, nebrzdano radoveden: Taku ima ſhe mej otruci inu Drushino biti, de ſe nihzhe ſam ne maſzhuje, Temuzh is krotkiga, inu nikar is ſovraſhniga ſerza, tej Goſpoſzhini, tem ſtariſhem, ali Goſpudu inu frawi povejdati, kar ſe je kriviga ſgudilu, stem pomaga eden timu drugimu, na Telleſsu, denaryh inu blagej, ja tudi na tej Duſhi, de ti nikar vezh taku leen, nemaren, vtragliu, fyrbizig, neſveiſt ne boſh, temuzh de ſe pobulſhaſh TPo 1595, II,144 ℰ iz nem., prim. nvn. virwiczick (vorwitzig) [M. Č.] firmanje -a sam. s ['fi:rmanje -a]; P 9, K 2 (DB 1584, ZK 1595) – ed. im.: firmanje; →; Ⓥⓜ 1. zakrament potrditve v veri; birma: protest. Obtu taku firmanje nej niſhtèr drusiga, kakòr ena zhlovezhka poſtava, inu nej en Sacrament: potehmal ker ſe obenimu zhloveku neſpodobi Sacramentou gori ſtaviti ali doli devati, kakòr le timu ſamimu pravimu Bogu inu zhloveku Iesuſu Criſtuſu. Satu, kateri ſvoje mlade Otroke inu druge mlade ludy, te potrebniſhe ſhtuke naſhe Kàrſzhanſke vere, na katere ſo kàrſzheni, podvuzhy, inu h'pravim predigam vodi, taiſti prou ſtury po navuki letiga S. Piſma, inu je prou firma, tu je, potèrdi v'kàrſzhanſkim navuki inu veri, inu jim tiga drusiga Shkofliga firmanja nej potreba DB 1584, I,cIIb; Item najſi h'timu [škof] govory inu pravi: Ieſt te snaminujem s'krishom tiga isvelizhanja etc. Taku ſe vſaj nigder v'letim S. Piſmi nenajde, de bi Criſtus Iesus, tuiſtu ojle k'firmanju, kakòr k'enimu Sacramentu bil odlozhil DB 1584, I,cIIb; Saj ſem jeſt doſti krat ſliſhal, de bi imelu ſedàm Sakramentou biti? Odguvor. Smotnjauci inu Malikauci v'Papeſhtvi, ſo ja reis taku vuzhili, ali pres inu supar Boshjo beſsedo. Satu teh drugih pet ſhtukou, kakor Firmanje, Pokuro, Svetu Olje, Farſhke shegne inu Sakon nemamo sa take Sacramente dèrshati, kir ſe is Boshje beſsede tuiſtu nemore dopèrneſti ZK 1595, 137 1.1 podeljevanje tega zakramenta; birmanje: Sakaj nar poprej, najſi v'Firmanju Shkof enimu Ditetu ali zhloveku ſvoje shegnanu ojle na zhellu pomashe, kakòr en vunani element inu snaminje .. Taku ſe vſaj nigder v'letim S. Piſmi nenajde, de bi Criſtus Iesus, tuiſtu .. bil odlozhil inu poſtavil, kakòr je k'ſvetimu Kàrſtu vodo .. Veliku manje, de bi on bil te beſſede govuril ali vkasal govoriti, katere Shkof v'firmanju 104 govory .. Inu ſhe veliku majne ſe letukaj notri najde, de bi Criſtus bil h'takimu Firmanju pèrſtavil to oblubo ſvoje gnade inu odpuſzhenja gréhou, kateru je vſaj potrebnu k'ſlejdnimu pravimu S. Sacramentu Noviga Teſtamenta DB 1584, I,cIIb ℰ gl. firmati [M. Č.] firmati -am glag. dov. ['fi:rmati -am]; P 1, K 1 (DB 1584) – sed. ed. 3. os.: firma; ⓜ kdo; koga podeliti zakrament potrditve v veri; birmati: tož. protest. kateri ſvoje mlade Otroke inu druge mlade ludy, te potrebniſhe ſhtuke naſhe Kàrſzhanſke vere, na katere ſo kàrſzheni, podvuzhy, inu h'pravim predigam vodi, taiſti prou ſtury po navuki letiga S. Piſma, inu je prou firma, tu je, potèrdi v'kàrſzhanſkim navuki inu veri DB 1584, I,cIIb ℰ iz nem., prim. firmen [M. Č.] flanca -e sam. ž ['fla:nca -e]; P 6, K 4 (TL 1561, TO 1564, TT 1581-82, DB 1584) – ed. tož.: flan c o; – mn. tož.: flance; – or.: flan c ami; ⓜⓋ mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto; sadika: Ony ſo bily Lonzharji inu ſo prebivali *v'Netaimi inu v'Gederi, pèr Krajlu, k'njegovimu delu, inu ſo priſhli inu ondi oſtali <*Ali mej flanzami inu plotmy> DB 1584, I,222a / negotovo Inu jeſt hozhem nym eno ſlovezho *Flanzo obuditi, de némajo vezh lakote tèrpeti v'desheli, inu de nebodo vezh ſvoje ſramote mej Ajdi noſsili <*odraſſelk> DB 1584, II,76b pren. Sledna Cerkou inu Gmaina ima ſuie laſtne Shulmoſtre inu Shularie imeiti, utih ſe imaio te nuzne potrebne mladice inu flance mladi ludy gori redyti, koyti inu uuzhit TO 1564, 78a-78b; Vcerqui ſe moraio Flance pelzatij mladi Pridigary rediti TO 1564, 2a / Du ie tedai Paul? Du ie Apollo? Slushabniki ſo oni, skuſi katere ſte vi Verouali, inu tu iſtu, koker ie ta Goſpud vſakimu dal. Ieſt ſem flanzal, Apollo ie ſelyual, Ampag Bug ie ta raſſelk dal. Taku ne ta kir flance ſady, ie kai, ne ta kir polyua, Temuzh Bug kir ſturi de raſte. Sice ta kir flanza, inu ta kir ſelyua, ie eden koker ta drugi. En vſaketeri pag bo pryel ſui lon po nega dellu TL 1561, 31b, podobno tudi TT 1581-82 ℰ iz nem., prim. die Pflanze [E. T.] flancati -am glag. dov. in nedov. ['fla:ncati -am]; P 20, K 10 (TL 1561, TPs 1566, DJ 1575, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TfM 1595, MTh 1603) – nedol.: flan c ati; – sed. ed. 1. os.: flan c am; →; – vel. ed. 2. os.: flan c a j; – del. na -l m. ed.: flan c al; – ž. ed.: flan c ala; ⓜⓋ SlovarSki Sklop Deutſch. Pflantzen. Latinè. plantare. Windiſch. flanzati, ſaßajati, ſaſaditi. Italicè. piantare MD 1592, L4a; Inſero. Germ. einpflantzen/ einzweigen/ beltzen/ impfen/ propfen. Carniol. flanzati, pelzati MTh 1603, I,723; Planto. Germ. Zweigen/ Pflantzen. Sclau. ſaditi, ſaſaditi. Carnio. flanzati MTh 1603, II,278 1. nedov., kdo; koga dajati sadike v zemljo, da bodo rastle; saditi: tož. pren. Du ie tedai Paul? Du ie Apollo? Slushabniki ſo oni, skuſi katere ſte vi Verouali, inu tu iſtu, koker ie ta Goſpud vſakimu dal. Ieſt ſem flanzal, Apollo ie ſelyual, Ampag Bug ie ta raſſelk dal. Taku ne ta kir flance ſady, ie kai, ne ta kir polyua, Temuzh Bug kir ſturi de raſte. 105 Sice ta kir flanza, inu ta kir ſelyua, ie eden koker ta drugi. En vſaketeri pag bo pryel ſui lon po nega dellu TL 1561, 31b, podobno tudi TT 1581-82; Ti nje [grešnike] flanzaſh, de ſe okorené, inu raſteo, inu ſad pèrneſſó: ti dopuſtiſh, de ſe veliku od tebe hvalio, inu yh neſhtrajfaſh DB 1584, II,33b 2. dov., kdo; koga/kaj postaviti na primerno, ustrezno mesto: Perpelai nee [izvoljeno ljudstvo] noter, inu Flanzai ie na tei Gorri tuoie Erbſzhine, katero ſi ti GOSPVD ſebi hprebiualiſzhu ſturil, htuoij Suetini O GOSPVD, katero ie tuoia roka poterdila DB 1578, 62a; Ieſt hozhem pak mojmu Israelſkimu folku enu mejſtu poſtaviti, inu ga hozhem flanzati, de ima ondi prebivati, inu naprej pokoj iméti DB 1584, II,228a; Ieſt poloshim mojo beſſedo v'tvoja uſta, inu te sakryem pod ſenzo moih rok, de jeſt Nebu flanzam, inu Semlo gruntam inu k'Zionu rezhem: ti ſi moj folk DB 1584, II,21a / Ta kir ie tu Vhu flanzal, ne bo li slyshal? Ta kir ie tu oku ſturil, ne bo li vidil? TPs 1566, 172a 2.1 nedov., kdo; koga/kaj delati, da kdo/kaj začne kje obstajati, se razvijati: kakòr je Ieremias bil prerokoval, kateriga ſo ony slu martrali, kateri je v'Materinim teleſſu h'Preroku bil isvolen, de bi imèl ſtrebiti, ſtréti, inu resdjati, inu ſpet sydati inu flanzati DB 1584, II,173b; My ſposnamo, inu tvoja ſveta beſſeda nas vuzhy, de ſi ti ſam ta ſveti Sakon v'sazhetki Svitá gori poſtavil, de bi tvoja Kàrſhanſka Cerkou inu Gmajna, ſkusi taiſti ſporednu ſe flanzala, sydala, inu gmerala, ja de bi tudi vſi Stanuvi, Duhovni, Deshelſki inu Hiſhni is tigaiſtiga priſhli TfM 1595, CCLXXII ℰ gl. flanca [E. T.] flaša -e sam. ž ['fla:ša -e]; P 3, K 3 (MD 1592, TPo 1595, MTh 1603) – ed. im.: fla š a; – tož.: fla š o; ⓜ posoda za tekočino: Deutſch. Flaſch. Latinè. lagena. Windiſch. barigla, flasha. Italicè. fiaſco, zucca MD 1592, D8a; Raunu kakor de bi ti eno kandlo ali flaſho vrokah imel, inu bi pegeroval, da bi ſe tebi imejlu Vina noter vlyti, inu bi hotel vſaj prejd inu prejd s'roko ſem tar tam majati TPo 1595, II,218; Lagaena. Germ. ein Lägel oder Fläſch. Carniol. flaſha MTh 1603, I,771 ℰ iz nem., prim. die Flasche [E. T.] flašter (flašter, flaštar) -tra sam. m ['fla:šter -tra]; P 22, K 9 (TT 1557, DPa 1576, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603) – ed. im.: fla š t | e/è/a (JPo 1578, III,134b) | r; – rod.: fla š tra; – daj.: fla š tru; – tož.: fla š t | e/è | r; – mest.: fla š tr | i/u; – mn. im.: fla š tri; Ⓥⓜ 1. obloga na trdni, utrjeni površini, ki je namenjena za hojo, vožnjo; tlak: Poſtele ſo bile slate inu ſrebèrne, na Flaſhtru is selenih, belih, gelih, inu zhèrnih Marmelnou ſturjenim DB 1584, I,262b; Inu Krajl Ahas je prozh odèrl te ſtrany od Gruſhtou, inu je te Kotle osgoraj prozh djal, inu Morje je on prozh djal, is téh Bronzhenih Vollou, kateri ſo ſpodaj bily, inu je nje na kamenit Flaſhtèr poſtavil DB 1584, I,213b; Deutſch. Pflaſter. Latinè. pavimentum. Windiſch. flashtèr. Italicè. pavimento, suolo d'un luoco, terrazzo, mattonato, selciato, laſtrigato, battuto MD 1592, L4a / zemljepisno ime, v zvezi Visoki flašter Pilatus tedai kadar on ſaslishi leto beſſedo, pela Ieſuſa uunkai, inu ſede na ta Praudin ſtol, na tu meiſtu, kir ſe imenuie Viſſokiflashter, Iudouski pag Gabata TT 1557, 320 domnevno tlakovano dvorišče trdnjave Antonije v Jeruzalemu, kjer naj bi potekala Jezusova sodna razprava; Litóstrotos, Gabatá 2. kar se položi na kak del telesa v zdravilne namene; obkladek: 106 Boshya Beſeda ie tudi, kakor piſano ſtoij Vbukuah Modroſti na 16. Cap: praua Arznya: Neosdraulia ni Selye, ni Flashtar ali Shalba, tamuzh tuoia Beſeda Goſpod JPo 1578, III,134b; INu Iesaias je rekàl en Flaſhter is Fig vseti, inu na njegovo shleso poloshiti, de bi s'drau poſtal DB 1584, II,15b; Mekák flaſhtèr, hkiga, tra, Malagma, Weichpflaſter BH 1584, 50; Deutſch. Pflaſter/ züglin. Latinè. emplaſtrum. Windiſch. flashter. Italicè. empiaſtro MD 1592, L4a; Cataplaſma. Germ. ein pflaſterzuglin. Sclav. flaſhter MTh 1603, I,229 pren. Potle je Papeſh en Flaſhter is Maſhe naredil, kateri bi ſe bil imel zhes vſo shlaht neſrezho inu bolesni pokladati TPo 1595, I,190 ℰ iz nem., prim. das Pflaster [E. T.] flaštran -a -o del. ['fla:štran -a]; P 5, K 5 (TT 1557, DJ 1575, DPa 1576, TT 1581-82, DB 1584) – nedol. obl. m. ed. mest.: fla š tranim; – ž. ed. im.: fla š trana; ⓜⓋ ki je s trdno oblogo utrjen za hojo, vožnjo; tlakovan: on [hišni gospodar] vama pokashe eno ueliko uesho, ta ie Flashtrana inu perpraulena TT 1557, 144, podobno tudi TT 1581-82; ● – – Neverni rejs po lepu flaſhtranim potu hodio, kateriga konèz je paklenſki prepad DB 1584, II,161b izbirajo lagodno življenje ℰ gl. flašter Prim. flaštrati [E. T.] flaštrati -am glag. nedov. ['fla:štrati]; P 2, K 2 (MD 1592, MTh 1603) – nedol.: fla š trati; ⓪ kot slovarski zgled izdelovati oblogo na trdni, utrjeni površini, namenjeni za hojo, vožnjo; tlakovati: Deutſch. Pflaſtern. Latinè. pavire. Windiſch. flashtrati. Italicè. batter la terra per fermarla, laſtrigare, selciare MD 1592, L4b; Pavio. Germ. ein Eſterich ſchlagen. Carn. flaſhtrati MTh 1603, II,220 ℰ gl. flašter Prim. flaštran [E. T.] fletno (fletnu) prisl. ['fle:tno]; P 1, K 1 (DB 1584) – fletnu; ⓜ na lep način; prijazno: Inu [sv. Pavel] je [= njih, tj. Rimljane] cillu fletnu proßi sa eno pomuzh tém vbogim v'Ierusalemi, inu je sgul lubesan, od zheßer on govory, inu s'zhimer on okuli hodi DB 1584, III,81a ℰ iz nem., prim. srvn. vlaetec [M. T.] foglavž -a sam. m ['fo:glavž]; P 3, K 2 (MD 1592, MTh 1603) – ed. im.: fogla vž; ⓜ prostor (za živali), ograjen z vseh strani, navadno s palicami; kletka: Deutſch. Kefig. Latinè. cavea. Windiſch. kletka, foglaush. Italicè. gabbia MD 1592, H1a; Auiarium. German. ein vogelkefich. Sclav. kletka. Carniol. foglauſh MTh 1603, I,150 ℰ iz nem., prim. das Vogelhaus [E. T.] font gl. funt 107 franciskan -a sam. m [franci'ska:n -a]; P 1, K 1 (JPo 1578) – mn. im.: franciskani; Ⓥ pripadnik moškega cerkvenega reda, ki se imenuje po sv. Frančišku Asiškem; frančiškan: Gdo ſo varihi Chriſtuſouiga Groba? Rimski duor, inu nyh viſoke Shule, Stipendie, Kloſtri, Franciskani, &c. Ti leshe okolu Chriſtuſouiga Groba, shnyh Ariſtotelsko inu Soffiſtysko moiſtryo, Kloſtarskimi Regulami, Miniskimi Saniami zhlouezhkim snaideniem, inu obenimu brumnimu ſarzu nepuſte prit kſuetimu piſmu JPo 1578, II,5a ℰ iz lat., prim. franciscanus [A. L. R.] francožen gl. frančožen francoži gl. frančoži frančožen (frančožen, francožen) -žna -o prid. [fran'čo:žen]; P 3, K 2 (TO 1564, TC 1575) – nedol. obl. m. mn. im.: fra n | č/ c | o ž ni; ⓜ ki ima bolezen frančože↗; sifilitičen: uſi Curbary inu preshushtniki hud konez uſamo, bodo frãzoshni, obushaio, ſo od vſeh ſouurasheni inu ſauersheni, ſashpotouani, hudo Smert uſamo TO 1564, 136a; Sakai nim ſe ſdi, de ſtem tudi Goſpudi Boga mogo, koker ty eni ludie, kadar ſo na shiuotu gardi, garieui. grintaui inu franzhoshni, taku slepim guãtom ſe obleko. te ludi obnorio inu oslipe, de menio oni ſo tudi notri na shiuotu, koker is vuna lipi inu zhiſti TC 1575, 181 ℰ gl. frančoži [A. L. R.] frančoži (frančoži, francoži) -ev sam. m mn. [fran'čo:ži -ev]; P 10, K 6 (TC 1575, TT 1577, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603) – mn. im.: fran | č/ c | o ž i; – rod.: fran č o ž o v; – tož.: fran č o ž e; – or.: fran | č/ c | o ž i; ⓜⓋ nalezljiva spolna bolezen, ki jo povzroča bakterija spiroheta; sifilis: Ampak, kadar ludje nehote od greihou puſtiti, inu hote le vgreihih naprej ijti, taku yh Bug ſhtraiffa s'Buſhtvom, s'ſramotjo, s'franzoſhi, inu ſo vſo neſrezho, viner ty sanikerni ludje ne hote pres tiga biti TPo 1595, I,273; Vy ne poſluſhate Boshje Beſsédo[!], Satu vy nejſte od Buga. Sakaj kateri nej od Buga, ta je od Hudizha. Aku je pak od Hudizha, taku on ima ſvoje franzhoſhe, ſhlise, vſe paklenſke ſhtraiffinge inu neſrezhe nad ſabo TPo 1595, I,184; Morbus gallicus. Germ. Die Frantzosen. Sclau. Franzhoſhi MTh 1603, II,81, podobno tudi MD 1592 / Bug te Neuernike puſti vneſramne grehe, od katerih ſe poshtenu ne more gouoriti paſti. Inu zhes te Anticrishtoue Shcoffe, Farie inu zhes nih touarishe, tudi zheſtu teleſni torruui, tu ie, Franzoshi, Raki, Angliski put, inu druge zhudne boleſni, prydo TT 1577, 415 turi kot zunanji znaki te bolezni; Vinu inu Shene prenorio te modre, inu ty, kateri ſe na Kurbe obeſsio, ty ratajo divji: inu sadobe mojle, inu azhèrve DB 1584, II,160b / SVETNIKI. Zhes Shliſe ſo S. Bashtian inu Rohus. zhes Franzhoshe ie Ciriacus, zhes Merslizo ie S. Petronela inu S. Vrih TC 1575, 274 ℰ iz nem., prim. die Franzosen [A. L. R.] franski -a -o prid. ['fra:nski -a -o]; P 19, K 7 (TAr 1562, TC 1575, TT 1577, DB 1584, 108 BH 1584, MD 1592, MTh 1603) – m. ed. im.: franski; – ž. ed. im.: franska; →; – mn. im.: franske; →; – s. ed. im.: fransku; – rod.: fra n skiga; – mest.: franskim; Ⓥⓜ ki se nanaša na Francijo ali Francoze; francoski: Sdai ta mladi Franski kral, shnega Goſpo Materio inu shnega Stryzõ Kralom ad Nauarre, Inu ta vegshi deil tiga Frãskiga Kraleſtuua, ſto nasho Staro Vero dershe TAr 1562, 21a; Ampag ty Papeshniki, ſo vtih 50. leitih, od tih nashih veliku tiſſuzh, po nemshkih, Slouenskih, Lashkih, Franskih, Hyſpanishkih deshelah, konzhali inu groſouitu martrali TC 1575, 62; ty Anticrishtoui Neuerniki inu Nepokurniki, bodo le zhedale huishi, nezhiſti, ſmerdezhi vtih grehih vſi hudobi inu lotry od dan do dne, gori iemali, te Verne preganali, louili inu Martrali, koker tu mi ſdai Vfranskih inu Niderlenskih deshelah slishimo TT 1577, 504; mina valet decem coronis Gallicis, Mina vajljá deſet Franſkih Cron BH 1584, S38 / zemljepisno ime, v zvezi Franska dežela Vnuuizh ſe ie vti Franski desheli vezh koker Shtyri Stu Taushent Ludi, po Criſtuſeui poſtaui prou Obshlu, ty ne puido vezh htim Papeshouim Mashom TAr 1562, 21a v Franciji; Inu ta nee erdezhi shcarlatoui guant, pomeni to nedolshno kry tih prauih Vernih, kir ie ta Curba, slashami, ſylo inu Sfrataryo po vſem ſueitu groſouitu skuſi te neuerne Ceſſarie, Krale, Vyude, Meiſta prelila, koker ſe ie pouſod per nashih zhaßih inu vnuuizh Vfranski desheli ſgudilu TT 1577, 435; Taku tudi nej bil Papeſh ſvoim Rimſkim Stollom v'Rimi, ſhe nekuliku lejt poprej, temuzh v'Franſki desheli, kamer ga je bil poſtavil Clemens Papeſh ta peti, inu je ondi oſtal, dobru ſhtiri inu ſedemdeſſet lejt DB 1584, II,89b; Gallia. Germ. Franckreich. Sclavo. Franska deſhela MTh 1603, I,585-586 [A. L. R.] fraškarija -e sam. ž [fraška'ri:ja -e]; P 1, K 1 (TT 1577) – mn. tož.: fra š karye; ⓜ negotovo nekoristne, neuporabne, odvečne stvari; navlaka: Rauen tiga ie vedeozh, de ſo [papežniki] htimu S. Kerſtu nih Ole, Crishmo, ſul, sline, blatu perlushili, to Ieſuſeuo Vezherio iſpazhili, Ieſus ie rekal ſto zhiſto vodo kerſzhouati, Tu nega S. Tellu inu kry ieſti inu Pyti, Oni tu Bogu ſa shiue inu Mertue, ſa denarie, offruio inu [so] druge norske Malikouske Boshye slushbe Shegnouane ſul, vodo, ſuezhe, zuetie ſuinsku meſſu, Iaiza, inu druge frashkarye vtim kerſzhanſtui naredili inu perprauili, Skaterim ſe Bug groſſouitu ſerdi, Inu ty boſi ludi bodo ob nih blagu obrupani inu nih Dushe ſgublene TT 1577, XXIX [A. L. R.] fratan (fratan, feratan) -a -o del. ['fra:tan]; P 54, K 27 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TL 1561, *P 1563, TO 1564, KB 1566, TA 1566, TC 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, DC 1585, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595) – nedol. obl. m. ed. im.: fr/fe r | ata n; ⓜⓋ 1. od koga, skozi koga ki je s kršitvijo zaupanja predan ali izpostavljen nasprotniku, sovražniku; izdan: Sueti Paul venim liſti || Inu ty Euangeliſti || Odpraue Maſhe piſho || Kadar ye Ieſus fratan bill || Sa nas Martro ſterpit hotill TC 1550, 174(95b); Inu guishnu ta Syn tiga zhloueka gre tiakai, koker ie odlozhenu, Oli vſai vee timu iſtimu zhloueku, skuſi kateriga ie on Fratan TT 1557, 241, podobno tudi TT 1581-82; NASH GOSPOD IESVS Chriſtuſ vtei nozhi vkateri ie feratã bil, inu ſvoimi Iogri vezherial: 109 vsame kruh, sahvali, ga raslomi, inu da ſvoijm Iogrom KB 1566, A8b, podobno tudi ZK 1595; Sakai Goſpod Iesuſ Chriſtuſ, ta vezher kada ie fratan bil, inu ſvoiemi Iogri pàr misi ſedil, vsame kruh, sahvali, raslomi, inu ga da ſvoijm Iogrom KPo 1567, CXXXIX, podobno tudi JPo 1578; De vtim zhaſſu, kadar ie Ieſus skuſi Iudesha Iskariota fratan bil .. Ie poprei na ta iſti vezher, tu Iudousku velikunozhnu Iagne, po Moiſeſoui poſtaui inu Iudouski shegi, hotel ſuiemi Iogri ieiſti TC 1575, 171; Ali ve timu Zhloveku, ſkusi kateriga bo Syn tiga Zhloveka ferratan. Bujle bi bilu timuiſtimu Zhlovéku, de bi nikuli nebil rojen DB 1584, III,27b; VAſhe lubesni ſo doſehmal ſliſhale, koku je naſh GOSPVD Chriſtus od Iudeſha v'Verti fratan, inu od teh Iudou vjet TPo 1595, I,242 2. ki postane viden, opazen; razkrit: Knam ti liubi Ieſus pridi, Vſaki dan te zhakamo mi, Bi radi bili per tebi. Fratan ie vshe ta Antikriſt, Inu tudi vſa niega kunsht, Ie ſedai ſueitlu na dneui, Seto ſe on toshi vſelei *P 1563, 168 ℰ gl. fratati Prim. fratati [A. L. R.] fratar (fratar, feratar) -ja sam. m ['fra:tar -ja]; P 81, K 18 (TE 1555, TT 1557, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603) – ed. im.: fr/fe r | a/á | tar; – rod.: fr/fe r | atar | i/y/j | a/e (Trubar); – tož.: fr/fe r | atar | i/j/y | a/á (DB 1584, II,201); – mest.: fratariu; – or.: fratariom; – dv. im.: fratar | i/j | a; – mn. im.: fr/fe r | atar | ji/y; – tož.: fratarye; ⓜⓋ SlovarSki Sklop Crajnſki. Ferrátar Slovenſki, Besjazhki. Nevernik, sdajza DB 1584, CcIVa; Deutſch. Verräther. Latinè. proditor. Windiſch. nevernik, sdajca, ferrátar, sdauz. Italicè. traditore MD 1592, R3a, podobno tudi MTh 1603 1. kdor krši zaupanje in s tem preda ali izpostavi koga nasprotniku, sovražniku; izdajalec: Criſtus ie pelan Hpilatushu. Iudesha Fratarya ſgreua inu ſe obeſi TE 1555, B2b; Vſi ty, kir na nega Veruio, primeio tu odpuszhane tih grehou. Inu S. Steffan praui htim Iudom, Acto. 7. Kateriga Preroka ne ſo vashi ozheti pregnali inu vmurili? kir ſo prerokouali od letiga Prauizhniga? kateriga ſte vi fratary inu merdary poſtali TT 1557, i2b; Leta kelih, ie ta noui Teſtament vti mui kriy, katera ſe ſa uas prelyua, Nishtermane pole ta roka muiga Fratarie ie ſmeno [Kristusom] na miſi TT 1557, 241; Molytou Criſtuſeua ſubper Ishcariota inu fratarie TPs 1566, 270b; TA LII. PSAL. Troshta vſe Verne, De ſe ne boye tih Antichriſtouih Oblaſtnih inu Kunshtnih Hlapceu, kir na Duoreh prebiuaio, te Kralle inu Vyude pregouarieio, de te Verne loue, preganeio inu moree. Sakai taki Fratary ſo vſo nih Drushyno vſamo skorai hud Konez TPs 1566, 97b; Kai ſturi mey tim Iudaſ ferratar? Text pravi: Kadàr Iudaſ vidi ta Ferratar, da ie CHRISTVS obſoien bil k'ſmèrti, ga ie grevalu, inu pèrneſe nasai te trideſet ſrebèrnike tim viſhimſariom[!] KPo 1567, CLVII; Ta ferratar pak ie bil nim dal enu snamine, rekozh: Kateriga ieſt kushnem, ta iſti ie, tiga popadite, inu pelaite ga shiher DPa 1576, 16b; NIkateri to terplienie Chriſtuſouo pomishlaio, Letako. Da ſe le slo ſarde na te Iudouske velikefarie, neuſmiliene Iude, inu Iudeſa tiga ferrataria JPo 1578, I,134b; kadar Dan poſtane, [Jezus] poklizhe ſuie mlaishe, inu is tih te duanaist iſuoli, katere ie 110 Apoſtole imenoual .. inu Iudesha Iskariota, kateri ie en Fratar bil TT 1581-82, I,248; Chriſtus vmej ſvoiemi Iogri ima eniga ferratarja TPo 1595, I,227; On je le ſam, ta brumni GOSPVD, nejma ni Mezha ni Shpeiſsa. Timu pruti je Iudas ta Ferratar, s'enim taku velikim haufnom, supar njega TPo 1595, I,232; Sakaj kakor tu S. Lucas letukaj s'ſvitlimi beſsedami prizhuje, je on [Savel] en Merdrar ali Vboinik, inu en kry shelan peſs, inu en ferratar vſe[!] Karſzhenikou bil, kateri je Chriſtuſa ſhentoval TPo 1595, III,49 / Obtu ſo njega [Ptolemeja Makrona] njegovi Priateli satoshili pèr Eupatoru, inu ſo ga ozhitu imenovali eniga Ferratarjá, satu, ker je on ta Otok Cyprum, kateri je njemu Philometor bil porozhil, Antiohu timu shlahtnimu bil isdal DB 1584, II,201a izdajalca v vojni 2. s prilastkom kdor do česa ne izkazuje odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; izdajalec: Inu vſi ſo bily njemu ſovrash, kakòr enimu, kateri ſe je od ſvoje Poſtave bil sneveril, inu vſi ſo ga kleli, kakòr eniga Ferratarja inu ſovrashnika ſvojga doma deshele, inu je taku bil v'Egypt pregnan DB 1584, II,197b; Menelaus, en ferratar ſvoje domovine, je po ſyli Viſhi far poſtal DB 1584, I,)((1)IIIb; Taku ty, kateri vti Cerkouni slushbi ſidè, neiſo ty ſhlehtniſhi inu manſhi, temuzh nar vegſhi, ty bodo sa teh srebernikou volo njegove Cerque ferratarji inu nar hujſhi sovraſhniki TPo 1595, I,231 / S. Matei gouori Stemi Hiniauci. Poſuetna vshanza ali nauada ie, da Fratarye ali neuernike, Shkuartaio, inu na ſtire ſtrani Meſta ali Deshele rasuiſeyo JPo 1578, III,105a 3. slab človek nasploh: Glih taku ta dva Shaharja, Ker ſta bila sla fratarja, ſta ſe njemu ſhpotala :/: Eden pak ſe preobernil, Iesuſa sa miloſt proſsil TfC 1595, CLXXXIX, podobno tudi DC 1584 ℰ gl. frater [A. L. R.] fratarija (fratarija, feratarija) -e sam. ž [frata'ri:ja -e]; P 15, K 8 (TE 1555, TT 1557, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, MTh 1603) – ed. im.: fr/fe r | atar | y/ij/i | a; – rod.: fe r atarie; – tož.: fe r atario; – or.: fratar | y/ij | o; – mn. im.: fe r atarie; ⓜ SlovarSki Sklop Proditio. Germ. verrahtung oder verrahterey. Carnio. ferratarija, nevernikoſt. Sclau. ſdaianie MTh 1603, II,332 predaja ali izpostavitev koga nasprotniku, sovražniku s kršitvijo zaupanja; izdaja, izdajstvo: Criſtus ie pelan Hpilatushu. Iudesha Fratarya ſgreua inu ſe obeßi TE 1555, B2b; Tri ſtrashne rizhy ſo, inu ta zheterta ie groſsouita: Fratarija, Punt, prelitie nedolshne krij, katere vſe ſo huishi kakor ſmert DJ 1575, 108; Inu ta nee erdezhi shcarlatoui guant, pomeni to nedolshno kry tih prauih Vernih, kir ie ta Curba, slashami, ſylo inu Sfrataryo po vſem ſueitu groſouitu skuſi te neuerne Ceſſarie, Krale, Vyude, Meiſta prelila TT 1577, 435; Ali kadar ie Bog Ceſtiu Gallu Boiezhe Sarce ſtoril: Tako da ſe ie pres potrebe vſtrashil inu Suoisko prozh shal (nai ſi ie lahko mogal to Meſto Sfrataryo vseti). Tako ſo ty Iudye ſtem offartneishi inu nepokorneishi bili, da ſo sueſelyem krizhali JPo 1578, II,212a; Sakaj Antiohus je Egyptouſkimu Krajlu veliko deshel inu Meſt vsel, ſkusi veliko ferratario inu lotrio DB 1584, II,86a; Inu kadar ie Ioram Iehu sagledal, je djal: Iehu, je li myr? On pak je rekàl: Kaj myr .. tu je ferrataria DB 1584, I,208b; Tedaj bo ta Krajl pruti Puldnevi resdrashen h'boju, s'eno veliko mozhno Vojſko, ali on nebo 111 oſtal, sakaj ferratarie bodo supèr njega ſturjene DB 1584, II,103a izdajali ga bodo ℰ gl. feraterija [A. L. R.] fratarski -a -o prid. ['fra:tarski -o]; P 3, K 3 (TT 1557, TPs 1566, TT 1581-82) – m. mn. tož.: fratarske; – s. ed. tož.: fratar s ku; ⓜⓋ ki se nanaša na fratarje; izdajalski: Criſtus tim Viſshimfaryẽ inu Vuzhenikom na nih Fratarſku uprashane od zhinsha modru tar prou odgouori TT 1557, 235, podobno tudi TT 1581-82; Vletim Pſalmu Ckriſtus[!], Dauid, inu ta praua Cerkou Boshya, tu ie, vſi praui Verni Kerſzheniki, vſag zhas toshyo ſylnu Bogu, zhes nee fratarske Souurashnike, koker ie bil Doeg Reg. 21. 22. Iudas Ishcariot, Inu ty ſadashni Papeshniki, kir nuzh ter dan ſmishlauaio inu ſe vmei ſebo ſuetuio, koku bi te nedolshne, inu te praue Vere ludy, mogli vto Smert perprauiti TPs 1566, 201a ℰ gl. frater Prim. fratarsko [A. L. R.] fratarsko (fratarsku) prisl. ['fra:tarsko]; P 2, K 2 (TT 1577, TPo 1595) – fratar s ku; ⓜ na zahrbten način, kot ravnajo izdajalci; izdajalsko: Sakai ty Luterski, prauio oni [papežniki], ſo dolshni, de Turki nas premagaio, inu de taku hudu ſdai na ſueitu ſtoy, koker ſo vnuuizh Franski desheli naredili, De ſo te Luterske, tu ie, te praue ſtare Vere brumne ludi, taku fratarsku, nezhlouesku po sludieui voli, pomurili TT 1577, 423; Ieſt hozho de ti meni ſdaj veni ſkledi daſh, to glavo Ioanneſovo tiga Karſtnika .. Taku je ta lubi Ioannes ob ſvojo glavo pres vſe praude inu urtelna, fratarſku vjezho, sa ene hude sanikerne Kurbe volo priſhal TPo 1595, III,95 ℰ gl. frater Prim. fratarski [A. L. R.] fratati (fratati, feratati) -am glag. dov. ['fra:tati -am]; P 162, K 18 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595) – nedol.: fr/fe r | atati; – sed. ed. 2. os.: fr/fe r | ata š; – 3. os.: fr/fe r | ata; – mn. 3. os.: fr/fe r | ata j o; – vel. ed. 2. os.: fe r ata j; – del. na -l m. ed.: fr/fe r | atal; – mn.: fr/fe r | atali; – ž. ed.: fe r atala; ⓜⓋ 1. kdo/kaj; komu, proti komu, koga, s prisl. določilom sredstva s kršitvijo zaupanja predati ali izpostaviti koga nasprotniku, sovražniku; izdati: Tedai gre kiakai eden is tih duanaiſt, katerimu ie bilu ime Iudas Ishcariot, htim Viſshimfaryem, inu knim praui, kai hozhte vi meni dati, Ieſt hozho vom nega fratati? TE 1555, K8a; Riſnizhnu ieſt vom poueim, de is umei uas eden bode mene fratal TT 1557, 81; Vti Cerqui ſmeshnaue, lozhene, reſdilene ſazheno inu gori perprauleio, te preproſte vpraui Veri blaſno inu motio, oli kadar eniga ty hudi ludie obreko, reſneſſo, oblasheio inu frataio, oli kadar te velike teshke Duhouske iskushnaue zhes nas prido, koker de bi nas bil Bug oduergal, poſabil, ſe ſnami ſerdyl, ne hotel nom pomagati TPs 1566, 11b; taku ga [Judeža] ta lakomni Hudizh obſede inu prevsame, da fray sa eno malo rézh, sa trideſet denariov ſvoiga Moiſtra, Goſpoda inu Isvelizharia proda inu ferrata KPo 1567, CXLVIII; 112 Sludi ie pak bil noter shel vIudesha .. inu [ta] ie shel tia, inu ie gouuril s'vishimi Farij, inu s'Cehmashtri (tiga Templa) de bi ga fratal, inu ie rekal: Kai hozhete vi meni dati, Ieſt vam ga zhem fratati? DPa 1576, 2a; Ty Peami ſa volo Vſſa nih ſueiſtiga Pridigarie, ſo te Farye inu Menihe, kateri ſo Vſſa fratali, dolgu klali inu morili TT 1577, 352; Petar pak ſe ie obernul inu ie vgledal Vniga Iogra, kateriga ie Iesus liubil, sa nym Gredozh, kateri ie tudi pri vezhery na niegouih Perſeh slonil, inu rekal: Goſpod: Gdo ie ta kateri te frata? JPo 1578, III,15b; Ieſus pag praui knemu, Iudesh, ti ſteim kushouanem Fratash Synu tiga zhloueika? TT 1581-82, I,342; TEdaj je ſhàl tjakaj téh dvanajſt eden, s'imenom Iudas Iſhkariot, v'Viſhim[!] farjem, inu je djal: Kaj hozhete vy meni dati, jeſt vam ga hozhem ferratati? Inu ony ſo njemu pèrvolili trydeſset Srebèrnikou DB 1584, III,16b; Pole, Iudas sdaj pèrtezhe, Vojſko je pelal vunkaj: Iesuſa je s'kuſhom fratal, kakòr je snaminje bil dal DC 1584, CVIII, podobno tudi TfC 1595; je Iudas bil lakomen, je Denarje lubil: Satu, kir vſhe leta perleshnuſt naprej pade, de on is Goſpuda Iesuſa more denarje skupyti, ſhtema on tu sa eno zilu ſhleht inu lahko reizh, tiga nedolshniga zhlovéka ferratati .. Poprej ſo njemu [Judežu] ty Denarji, ty trydeſseti sreberniki taku lubi bily, de je njemu ena ſhleht reizh ſdela, tiga GOSPVDA fratati inu prodati TPo 1595, I,254-255 / Ieſt nezho od tebe imeiti, de bi ſe ti imel ozhitu reſodeti inu Fratati, ne ſam ſebe pruti enimu drugimu ſatoshiti, Temuzh hozho debosh timu Preroku pokoren TAr 1562, 69a / Ne ferratai Hlapza pruti negovimu Goſpudu, on bi te kei klel, inu ti bi moral dolshan biti DPr 1580, 59b / Kai poméni to Iudaſovo kuſhanie? Vſeh hynavcev ûk inu dianie, kateri pod tim Imenom velike ſvetuſti inu priasnoſti préproſte Ldi sapelaio: Premine kuſhovanie myra, v'ſovrashtvo ſàrca, Riſnico na lasho, inu prodaio alli ferrataio Chriſtuſa inu niega kàrſchenike snov povſod inu vſaki dã KPo 1567, CXLIXb; Vi tudi koker ty vashi Ozheti inu Starishi ſtoyte S. Duhu ſuper, inu moryte te Preroke, kir Pridiguio inu Prizhuio od prihoda tiga Prauizhniga, tu ie Ieſuſa, kateriga ſte vi fratali inu vmurili, koker ty vashi Starishi inu Ozheti TC 1575, 52-53; Predan ſe ony hote take oblaſti inu offerti shebiti[!], rajſhi bi sataili ja prodali inu fratali Chriſtuſa ſtukrat, ja oni bi rajſhi terpeli, de bi ſe Boshja beſseda s'nogami poterla, inu bi oben zhlovik isvelizhan ne poſtal TPo 1595, I,204 2. kdo; kaj ne izkazati do česa odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; izdati: SImon pak, kateri je bil ta Shaz inu ſvojga doma deshelo taku ferratal, je hudu govuril od Onia, kakòr de bi on bil tu hudu naredil, kateru ſe je bilu Heliodoru pèrgudilu DB 1584, II,196b 3. kdo; kaj razkriti kaj, kar bi moralo ostati zaupno, skrito; izdati: Inu ta Moshá ſta k'njej djala: Aku my miloſti inu svejſzhine nad tabo neſturimo, kadar nam GOSPVD leto Deshelo da, taku ima naſha duſha, sa vas te ſmèrti biti, aku le ti naſhe dolgovanje neferrataſh DB 1584, I,120b; En Opraulavez ferrata, kar ſkrivniga vej: Ampak kateri je s'vejſtiga ſerza, ta tuiſtu ſkrye DB 1584, I,320b 4. nedov., kaj; koga delati kaj vidno, opazno; razkrivati: tož. Inu zhes en majhin zhas, ſo tjakaj ſtopili, ty, kir ſo ondi ſtali, inu ſo djali h'Petru: Riſnizhnu ti ſi tudi eden od téh, Sakaj tvoj Iesik tebe ferrata DB 1584, III,17b ℰ iz nem., prim. verraten Prim. fratan [A. L. R.] frater (ferater, frater) -ja sam. m ['fra:ter -ja]; P 10, K 6 (*P 1563, KPo 1567, JPo 1578, DB 1584, TPo 1595, TfC 1595) 113 – ed. or.: fe r/fr | ater | i/j | om/e m; – mn. im.: fe r aterji; – tož.: fe r aterje; ⓜⓋ kdor krši zaupanje in s tem preda ali izpostavi koga nasprotniku, sovražniku; izdajalec: [Jezus] je per Vezheri Iogre ſpishal ſtelom nu skryo, inu nih noge umiual ſpohleushino. Po pridigi gre van pungart slu reshalen, Iudou ye zhakal sfrateriẽ, sazhne molit *P 1563, 119, podobno tudi TfC 1595; Taku mèrtvi ſovrashniki ſo bili Chriſtuſovi, da néſo sadoſti imeli, kàr ſo ſvoie hlapce s'Iudeſam Ferrateriom bili poſlali, ſo mogli ſami shnimi tezhi, kakòr eni vſtekli volcie KPo 1567, CLb, podobno tudi JPo 1578; Kadar je Machabeus tu bil svejdil, je on te Kapitane vkup ſpravil, inu je nje satoshil, de ſo ony ſvoje Brate sa denarje predali, inu Sovrashnike puſtili prozh priti, inu je puſtil nje vmoriti, kakòr Ferraterje DB 1584, II,201a; Hdrugimu de ſe my tudi tiga troſhtamo, de on [evangelij] unim pomaga, nikar le supàr Antioha inu Ajde, temuzh tudi supàr ferraterje inu neverne Iude, kateri ſo k'Ajdom bily vſkozhili, inu ſo pomagali ſvoj laſtan folk, ſvoje Brate, pregajnati, moriti DB 1584, II,178a; Natu je S. Stephan nje oſtru ſvaril inu nje imenoval terdovratne ludy, kateri neobreisana ſerza inu vſheſsa imajo, kir to Boshyo ſapuvid neiſo nigdar derſhali, vſelej timu ſvetimu Duhu suparſtali, inu nad Chriſtuſom koker tudi nad teh Prerokih, ferraterji inu vbojniki poſtali TPo 1595, III,31 ℰ iz nem., prim. der Verräter [A. L. R.] fratovati (fratovati, feratovati) -ujem glag. nedov. [frato'va:ti fra'tu:jem]; P 27, K 10 (TE 1555, TT 1557, TO 1564, TPs 1566, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TPs 1579, TT 1581-82, DB 1584) – nedol.: fe r atovati; – sed. ed. 2. os.: fr/fe r | atu j e š; – 3. os.: fr/fe r | atu j e; – mn. 3. os.: fratu j o; – del. na -l m. ed.: fr/fe r | ato v al; – mn.: fr/fe r | ato v ali; ⓜⓋ 1. kdo; koga s kršenjem zaupanja predajati ali izpostavljati koga nasprotniku, tož. sovražniku; izdajati: Tedai uas bodo iſdaiali vto reuno shaloſt, inu vas bodo morili, inu bote ſouuraſheni od vſeh Ludi ſa volo muiga Imena. Inu tedai ſe nih veliku ſmotio, inu eden tiga druſiga bode fratoual, inu ſe bodo ſouuraſhili vmei ſebo TE 1555, K1a; De bi ſnami red prou Verouali, Bogu slushili, inu Vnebeſſa prishli, Nas taku ſylnu ſouurashio, kelno, zhes nas lasheio, ouadaio, fratuio inu pregãeio TPs 1566, bVIa; Vſtanite gori, puidimo, pole kateri mene [Jezusa] fratuie, ta ſe perblishuie DPa 1576, 16b; budete ſourasheni od VSEH LIVDY, sa moiga imena voliu. Tadai ſe nyh hozhe veliko sblasniti, inu bude edan drusiga mei ſabo Fratoual, inu ſe budeio ſourashili mei ſabo JPo 1578, II,209a; Sludi Turski, Papeshou Bug, Ie prauim Vernim ſourash hud, Zhes nee lashe, fratuie, Louìt, morit, vtopit ſeshgat. Suim hlapcem vkaſuie TPs 1579, A3a; Iesus pak je djal k'njemu: Iudaſh, ferratujeſh li Synu tiga zhlovéka s'kuſhovanjem? DB 1584, III,45a; Tedaj bodo ony vas isdajali v'reuno shaloſt, inu vas bodo morili: Inu vy bote morali ſovrasheni biti, sa mojga Imena volo, od vſéh folkou. Inu tedaj ſe bo nyh doſti smotilu, inu ſe bodo mej ſabo ferratovali, inu ſe bodo mej ſabo ſovrashili DB 1584, III,15a / dov. [K]oga ui iſzhete? Oni nemu odgouore, Ieſuſa Nazarenskiga. Ieſus rezhe knim, Ieſt ſem. Iudesh pag kateri ie nega Fratoual, ie tudi undu shnimi ſtal TT 1557, 316 2. kdo; kaj ne izkazovati do česa odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; izdajati: 114 Ti némaſh ſkusi mojga folka vrata notèr pojti, v'tem zhaſſu nyh reve .. Ti némaſh ſtati na Raskrishiſzhi, de bi te njegove vbyal, ker vbeshé: Ti némaſh njegove oſtanke ferratovati, v'tem zhaſſu te britkoſti DB 1584, II,114b ℰ gl. fratati [A. L. R.] funt (funt, font) -a sam. m ['fu:nt -a]; P 75, K 12 (TE 1555, TT 1557, TL 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603) – ed. im.: funt; →; – mn. im.: funti; – rod.: f | u/o (DB 1584, II,192a) | nto v; – daj.: funtom; – tož.: funte; ⓜⓋ SlovarSki Sklop Deutſch. Pfund. Latinè. libra. Windiſch. funt, libra. Italicè. libra, peſo di vna libra MD 1592, L4b; Latin. as, libra. Germ. ein Pfundt/ Apotecker pfundt. Sclavon. libra. Carniol. funt MTh 1603, I,130; Pondo. Germ. ein Pfundt. Sclav. libra. Carniol. funt MTh 1603, II,291 1. v antiki utežna mera, približno 0,5 kg; funt, mina: Inu ſo ktimu tudi prishli Nikodemus, kateri ie poprei po nozhi bil Hcriſtuſu pryshal, inu ie prineſal Myrre inu Aloe skupei okolu ſto funtou JPo 1578, I,132a; Tedaj je Maria vsela en funt shalbe, od zhiſte drage Narde, inu je Iesuſove noge shalbala DB 1584, III,54b; POtle je Simon Numenia supet v'Rim poſlal, de je en velik slat Szhit tjakaj neſsil, taushent afontou teshak, inu de je to Saveso ponuvil DB 1584, II,192a; Inu nekoteri téh viſhih Ozhetou, kadar ſo bily priſhli k'Hiſhi tiga GOSPVDA v'Ierusalem, ſo s'dobro volo offrali h'Boshji Hiſhi, de bi ſe poſtavila na nje mejſtu, inu ſo dali po premagajnu k'Shazu, h'timu dellu, edèn inu ſheſtdeſſet taushent Slatih, inu pet taushent funtou ſrebra, inu ſtu Farſkih Sukin DB 1584, I,252a; Inu Krajl Salomo je puſtil ſturiti dvejſtu Szhitou is ner bulſhiga Slata, ſheſtſtu koſſou Slata, je on djal k'vſakimu Szhitu: inu tryſtu Tarzh is ner bulſhiga Slata, vſelej try Funte Slata k'eni Tarzhi DB 1584, I,190b 1.1 priprava za merjenje mase česa; utež: Vy neimate kriuu rounati v'Praudi, sVatalom, sVagainem, sMéro: Praua Vaga, praui Funti, praui Starij, praue Kandle, imaio per vas biti DB 1578, 102b; Ali imam li jeſt krivo vago inu krive funte v'shakelci sa prou dèrshati? DB 1584, II,118a 2. v antiki utežna mera, približno 30 kg; talent: Inu je vsel nyh Krajla Krono od njegove glave, katera je na vagi imela en funt slata, inu shlahtnu kamenje, inu je bila Davidu na njegovo glavo poſtaulena DB 1584, I,174b; Ti imaſh tudi vejditi moj Syn, de ſim jeſt deſſet funtou ſrebra, (kadar ſi ti ſhe bil enu dete) poſſodil, Gabelu, v'tém Méſti Rages, v'Medij DB 1584, II,149a 3. v antiki denarna enota različnih vrednosti; talent, mina: Inu kadar on ſazhne raitati, pride nemu eden naprei. ta ie bil nemu delshan deſet tyſſuzh funtou TE 1555, H1a; Ta beſsédiza talentum, katero my en funt, po s'lovenſku tolmazhujemo, je per teh ſtarih ena gviſhna ſumma denarjeu bila, okuli 600. kron. Satu deſset taushent funtou ſture eno neſmaſsno veliko ſummo, okuli ſheſt taushentkrat ſtu taushent kron TPo 1595, II,277; Ta beſsediza, Denarius, katera ſe zhaſsi vinar, zhaſsi groſh tolmazhuje, je ena ſtara Rymſka Moneta, katera je zheterti deil eniga ſlatiga velala: Takovih groſhou ſtu, pruti deſset taushent funtou, ker en vſakateri funt 600. Kron ſtury, je ena cilu ſhleht ali maihina ſumma TPo 1595, II,279 115 / Chriſtus ie priglihal ta dalg, kateri edan Zhlouik kdrugimu ima, ſto Denariem: Ta dalg pak, kateri ie Zhlouik Bogu dalshan, ie priglihal deſet Tauſent Funtom: Leto ie dobro edna drugazhya Summa. Sato, ako vshe ti, letiga maihaniga neozh odpuſtiti: Tako ti guishno tudi Bog neozhe tega vekshega odpuſtiti JPo 1578, II,107b 3.1 kovanec v takšni vrednosti: Inu kakershni dar, ſtan oli poklizane, ta zhlouik ima, tu vſe ie le od Buga en zhas danu inu poſaienu, de ima Bogu inu ſuimu blishnimu shnim ſueiſtu slushiti, koker Criſtus vtih Perglihah od tih liber oli funtou, katere ie ta Goſpodar bil ſuim Hlapcẽ dal, de bi shnimi imeili kupzhouati inu dobiuati TC 1575, 369; Tako iſto ima vſaki Predigar ſuoiei Slushbi skarbno ſtrezhi, nato da ta kashtiga vniga leniga neisueſtiga Hlapza, kateri ie ſuoiega Goſpodi Funt sakopal, zhes niega nepride JPo 1578, II,110a / Sto Pergliho, od tih Centou oli Funtou, vuzhi, de vſaki ſuiem darum, ſtanu[!], ſuio oblaſtio, ima ſueiſtu slushiti Bogu inu ludem, ſice bode groſnu shtraifan TT 1557, 76-77 4. prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; dar, talent: ed. Vely de ty Pridigary nih daruue inu funt, prou hpridu nuzaio, koker Criſtus ſam, Matth. 25. Luc. 19. 12. gouori, Inu de vuzhe, tu kar ſo od Criſtuſa, Iogrou ſlishali, inu de ſe pred vnuznim vprashanem, dishputiranem varuio, skaterimi ſe offertuio, inu dalezh od te praue Vere ſaido TL 1567, 66a; ſim jeſt [Janž Znojilšek] tudi nekateri krat od Goſpuda Feliciana Truberja, kakor njegoviga ranciga Ozheta ſtari Diſcipulus ali Mlaiſhi, opominan inu proſhen bil, de bi jeſt njemu tudi s'tem maihinim inu ſhleht meni od Buga danim inu poßojenim Darum inu Funtom imel perſtopiti, inu takovo njegoviga Ozheta rainciga Poſtillo pomagati pregledovati TPo 1595, I,):():(5b ℰ iz nem., prim. das Pfund [E. T.] geypski [mest. ed. ž.] gl. egipski gfarlih gl. farlih1 gfarlikost gl. farlikost hebenov gl. ebenov hercog gl. ercog herpergovati gl. erpergovati jedin gl. edin1, 2 jedini gl. edini jediniga rojeniga [rod. ed.] gl. edinirojeni1, 2 jedinorojeni gl. edinorojeni2 jedinost gl. edinost jedinstvo gl. edinstvo jegipski gl. egipski jesih (esih, jesih) -a sam. m ['je:sih -a]; P 89, K 18 (TE 1555, TT 1557, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603) – ed. im.: e/ j e | s i h; →; – or.: j e/e | s ihom; ⓜⓋ tekočina kislega okusa iz vina ali druge alkoholne pijače, ki se uporablja za pitje ali kot začimba; kis: 116 kadar oni prido htimu meiſtu, kir ſe praui Golgota .. dado nemu esſih pyti ſeltzhio ſmeshan, Inu kadar on pokuſſi, nei hotel pyti TE 1555, L7a; Kadàr ie IESVS védil, da ie vſe dopèrneſeno bilu, inu Piſmo dopolnieno, rezhe: Sàm sheian. Inu ſtala ie poſoda polna eſſiha: Tadaici tezhe edan od nijh, vsame Gobo, inu napolnijo s'eſſihom inu s'Isopom, inu ſtakne na eno ſtoshie, inu podſtavimu k'ûſtom, inu mu daa pijti KPo 1567, CLXIIIIb; KADA ſo prishli na meſto, katero ſe imenuie Golgata, Koſteno meſto, ſo ga vndi na Krish raspeli, inu ſo mu dali Ieſsiha, alli Vina Smyrro inu Sholzhio smeshaniga, inu kadar ie pokuſil, nei hotel pyti JPo 1578, I,128a; Ti ſi tudi vtuoij ner vegshi sheij, Sieſsihom inu Sholzhom napoien, inu svelikim beteshom ſi ti Dusho puſtil, de ſi nash dolg plazhal, inu de bi my skusi tuoie Rane osdrauleni bily TkM 1579, 71a; Boas je k'njej rekàl: Kadar bo jédy red, taku ti ſemkaj pèrſtopi, inu jej od tiga kruha, inu omakaj tvoj vgrishlej v'Eſsih DB 1584, I,148a; Eſsih, Myro, Sholzh je on pil, na Golgati je Krishan bil, inu dva Rasbojnika :/: Eden na njega deſnici, ta drugi pak na levici, ſta bila nevernika TfC 1595, CLXXXVIII; Acetum. Germ. eſſig. Sclav. jeſich MTh 1603, I,26 / Kadar en Mosh ali Shena po ſebi eno Oblubo ſtury GOSPVDV, de ſe hozhe s'dèrshati, ta ſe ima od Vina inu mozhniga pitja s'dèrshati: Vinſkiga eſsiha, ali eſsiha is mozhniga pitjà néma ontudi[!] pyti: tudi niſhter kar je is grosdja narejenu, on néma ni ſeroviga ni ſuhiga grosdja sobati DB 1584, I,81b / Ampag muie ſerce ie bilu koker ſanem riſnim ieſsihom obloshenu, Inu ie mene bollu vmuih obyſtih TPs 1566, 132a; Kakòr aEſsih sobem, inu Dim ozhem deje: taku ta vtraglivi tém ſtury, kateri ga poſhleo DB 1584, I,320b; Kateri enimu hudimu ſerzu Pejſni poje, tu je kakòr en resdèrt gvant posimi, inu Eſsih na krajdi DB 1584, I,326a ℰ iz nem., prim. der Essig [E. T.] kfarlikost gl. farlikost verahtan gl. ferahtan2 verahtanje gl. ferahtanje verahtati gl. ferahtati verbegati se gl. ferbegati se verbežar gl. ferbežar verbežer gl. ferbežer verderbati gl. ferderbati verderbnust gl. ferderbnost vermaati gl. feržmagati veržmaati gl. feržmagati veržmagan gl. feržmagan veržmagati gl. feržmagati vgeypski [mest. ed. ž.] gl. egipski, v vinkunšti gl. finkušti vinkušstni gl. finkuštni vinkušti gl. finkušti vinkuštin gl. finkuštni 117 vinkuštjo [ed. or.] gl. finkušti vinskušti gl. finkušti visokiflašter gl. flašter, visok 118