tmurni kto XLVTI - št 23 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, petek, 25. marca 1994 Sodba v aferi Elan: Koder in Aljančič sta obsojena Po treh letih in pol je kranjsko temeljno sodišče izreklo kazni: Pavlu Kodru tri leta in dva meseca, Urošu Aljančiču pa leto in pol zapora ^ -*nj, 24. marca - Senat le«neljnega sodišča v Kran-A *>°<* v°dstvom sodnika •»atona Subica je včeraj po j'jaratonski sodni obravnavi, Je trajala skoraj tri leta ne*danjega Elanovega fi- nančnega direktorja Pavla Kodra in takratnega predsednika poslovodnega odbora Uroša Aljančiča v njuni odsotnosti iz upravičenih razlogov, izreklo sodbo, v kateri ju je spoznal za kriva. Pavel Koder ie bil obsojen za dve kaznivi dejanji in sicer za neupravičeno uporabo in uničenje oziroma ponarejanje poslovnih listin. Za prvo kaznivo dejanje mu je sodišče prisodilo dve leti in pol, za drugo pa 1 leto zapora, kar je sodišče združilo v enotno kazen treh let in dveh mesecev zapora. Uroš Aljančič je zaradi napeljevanja Pavla Kodra h kaznivemu dejanju neu- {>ravičene uporabe poslovnih istin obsojen na poldrugo leto zapora, oba obsojenca pa bosta morala poravnati tudi vse stroške, ki so nastali s postopkom. Sodni senat je v obsežni obrazložitvi sodbe izpodbil vse zagovore obtoženih in njune obrambe, pri katerih so vztrajali tudi na sredini zadnji obravnavi, kot tudi v zaključnih besedah. Na zadnji obravnavi je sodnik Anton Šubic prebral prevedeni zapisnik iz zaslišanja ene od ključnih prič Mirka Kunčiča iz Zveze slovenskih bank v Celovcu, kjer je Elan z dvema pogodbama za kredita za Aljančiča in Mladena Sirola zastavil 6,7 milijona šilingov. Zaslišanje Kunčiča je bilo na posebno zaprosilo opravljeno pred avstrijskim sodiščem. Več o razpletu afere Elan na 22. strani. • M.G. ! ^etacija Smolnikarja v Depali vasi razburja slovensko javnost ! Vojaška policija prekoračila pooblastila ^istrska komisija je ? sredo o dogodku v Depali vasi že poročala predsedniku vlade, ki naj bi o tej zadevi I Wepala danes, svoje pa sta povedala notranji in obrambni minister, ki sta obtoževala drug drugega* fc0|Mijana, 24. marca Pravic odbora za Oglasil se ie zaščito človekovih oj .--» ki ga vodi Igor Bavčar. Od g«asednika vlade dr. Janeza Drnovška tojl*j°Prcdlog za razrešitev obrambnega ^J«stra Janeza Janše. Nekoč smo zasta-jjJL^oje moči in osebno varnost za j^to pravic Janeza Janše, sedaj pa ^navijamo, da je nekdanji varovanec govoren Ob' za enako vrsto nasilja, rambni minister je prestopu tisto ««]o, ko je treba odločno stopiti v bran Jmcljev demokratične ureditve in pravne ^ve, so zapisali. Skupini slovenskih l*vnih delavcev, ki so od predsednika publike Milana Kučana zahtevali do-J*2* a njegove trditve ali pa odstop, je Prtasednik favno odgovoril Zapisal je, da je v svojem nastopu izpostavil načelo "kdor ni z nami, je proti nam*, ki deli ljudi na "naše in ne nase." Poliučne nasprotnike se spreminja v sovražnike. Tako razumevanje politike ne more koristiti prihodnosti države in slovenstva. Ustrezne službe, ki so ga na to opozorile, morajo take namere tudi preprečiti. Med vami in menoj ne more biti veliko razlik glede ocenjevanja, kaj pomeni vzdušje nenehnega ločevanja. Ministra Ivo Bizjak in Janez Janša sta včeraj in danes izrekla kopico medsebojnih obtožb o vmešavanju delavcev enega ministrstva v drugega. Oba sta, kot sta povedala na časnikarskih konferencah, na to pisno opozarjala predsednika vlade, rešitev pa tudi na političnem kolegiju ni bilo. Bizjak je dejal, da obrambno ministrstvo ovira preiskave kriminalistom in se vtika v njihovo sfero, Janša pa je danes povedal, da so iz notranjega ministrstva novačili posameznike iz obrambnega za izdajo informacij, da o teh problemih ne more odločati predsednik vlade sam, ampak državni zbor in da naj varnostne službe nadzira organ pravosodja in tožilstva. Vojska ima nadzor, policija pa ne. Janša je dejal, da so delavcem, ki so sodelovali pri aretaciji v Depali vasi, odvzeli pooblastila. Kaj je ukrenil dr Drnovšek, do 14. ure še ni bilo znano. Seja vlade se je začela šele opoldne in ne ob devetih, kot je običaj. • J. Košnjek Steki ma se širi f si obvezno na vrvice No V U*.,...........- . ... pre|skan i!eto5nJih dveh mesecih in pol so pri 62 od 156 steklino ydonia^b in divjih živalih na Gorenjskem odkrili obveji, ' ,° na zahtevo veterinarske inšpekcije velja omejeno gibanje za pse in mačke. (na sprehodu) obvezno na vrvici. Vse spuščene pse bodo po 1. aprilu na Gorenjskem, ki je v celoti opredeljeno za s steklino okuženo območje, začeli loviti in jih potem osem dni zadržali v higienskem obratu na Kokrici. Če pa jih lastniki v tem času ne bodo prevzeli (seveda po, predhodni povrnitvi stroškov), bodo morali opraviti evtanazi-jo - usmrtitev z injekcijo. Ukrepi kontumaca za pse in mačke pa ne bodo edini. Obvezno bo cepljenje vseh pašnih živali, ki se pasejo brez nadzora (goved, konji, ovce, koze). Hkrati pa bo v vseh gorenjskih občinah opravljeno tudi preventivno cepljenje lisic, za kar bodo namestili kar 17.000 vab, vsaka pa stane 1,8 nemške marke. Več o steklini in ukrepih v Gorenjskem glasu v torek. • A. Žalar ranj, 24. marca - Na območij <*lotne Gorenjske, najbolj pa l.^ofjeloški občini, se steklina 5>lro in nevarno širi. Zato so na ^aašnji novinarski konferenci Zivinorejsko-veterinarskem fty°du v Kranju predstavniki jy°da in veterinarske inpšek-pojasnili, da za celotno ^močje Gorenjske (vseh pet JJttt) od 1. aprila naprej velja rojeno gibanje za pse (m tudi 2 J^šne mačke) in obvezno j^Pljenje psov proti stekleni. ■^Pijenje psov bo posebej ob-TOeno, lastnikom pa priporoči0 tudi cepljenje mačk. Pse Potepuške ali v 1-7-«"* mi spuščene S°2nani ,pnmeru ne velJa ve« dovoSut °Vskl zakon' ki ne 2nn_prosto »banje J*ov Pjtf Pa 3n?etrske$a območja, .^S i?lko strožJe« omejeno ^ti 1' ka.r. Pomem, da morajo ustniki pse izven dvorišč MAKLER BLED d.0.0. PRODAJA NEPREMIČNIN V petek, 1. aprila 1994 v Gorenjskem glasu VSE ZAZIDLJIVE PARCELE NA GORENJSKEM! Gorenjska^ Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM V ŠEFIH HRANILNICE-GLOBUS KRAS J Višje (in nižje) cene elektrike Ljubljana, 24. marca - Vlada je na današnji seji podražila ceno elektrike za 20,6 odstotka. Ker pa 1. aprila začne veljati letna tarifa za obračun električne energije, bo cena kilovata aprila za 19,6 odstotka nižja, kot je bila marca. Vendar pa bodo računi za elektriko ob enaki porabi le za 10,6 odstotka nižji, ker hkrati z letno tarifo elektrikarji drugače obračunavajo moč porabljene energije. Vsem, ki praznujete, čestitamo za materinski dan Uredništvo Pomladno razpoloženje - Foto: J. Pelko ERN lip bled doc lesna Industrija 64260 btod, l|ubl)anaka c. 32 VWA IA VSB Žlv-USME i NOTRANJA, VHODNA IN GARAŽNA VRATA ODLIČNA KVAUT6TA, V6UKA IZBIRA v TRGOVINAH LIP BLED NA BLEDU IN MURSKI SOBOTI tel.064-77161 tel.069-22941,22942 Hokejski upi tekmujejo na Bledu -Z nedeljskimi finalnimi obračuni se bo končalo letošnje evropsko mladinsko prvenstvo skupine C v hokeju na ledu, ki te dni poteka v blejski športni dvorani. Med deseterico ekip so do včeraj najbolje igrali Latvijci, Slovaki in Slovenci, z zmago nad ekipo Estonije (na sliki) pa so naši mladi hokejisti že dosegli prvi zastavljeni cilj. Polfinalni in finalni boji bodo na Bledu potekali še danes, jutri in v nedeljo. • VJS., slika: J.Pelko NE POZABITE! V nedeljo, 27. marca, ob 16. uri vabljeni na JAVNO ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE na Letališče v Lescah! O Policist mag. Pavle ČELIK je napisal zanimivo knjigo o množičnih nemirih v Sloveniji Policija, demonstracije in oblast Mag. Pavle Čelik, rojen v Volci nad Poljanami, opisuje svoje videnje nemirov in demonstracij v zadnjih tridesetih letih v Ljubljani, deloma tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih. Čelik je bil 4. marca lani razrešen s položaja poveljnika slovenske policije. Nad 300 strani obsegajoče* knjigo je izdala Delavska enotnost in je pisana tudi kot priročnik za ravnanje policije, saj opisuje avtor svoje praktične izkušnje v teh dogodkih, ki jih je doživljal kot komandir postaje milice, ravnatelj kadetske šole, načelnik slovenske policije in zveznega odreda policije in kot sociolog. Čeliku policija ni bila samo služba, ampak tudi hobi. Ko je avtor v torek predstavljal svojo knjigo, je navedel nekaj primerov ukre- Eanja slovenske policije, ki so ili tudi za takratni demokratični del Evrope nekaj posebnega, zgodili pa so se v socialistični Sloveniji: dogovor med milico in študenti o mirni organizaciji demonstracij leta 1968, trud policije, da sta se štrajka v Trbovljah in na Jesenicah mirno razpletla, upor kaznjencev v Dobu in primeri, ko je morala policija, tudi s pristankom politike, ukrepati razumno in ne nasilno. Pavle Čelik je bil zraven in je zato njegovo pisanje verodostojno. Pavle Čelik, avtor knjige Policija, demonstracije, oblast. Jesenice leta 1969 Milka v železarni "Petnajstega aprila 1969 je prekinila delo celotna dopoldanska izmena v obratu martinarna v železarni Jesenice. Tudi popoldanska in nočna skupina je storila isto. Zahtevati so zvišanje plač za 300 do 400 dinarjev. Naslednji dan so tekli razgovori z vodstvom železarne, vendar brez uspeha. Generalni direktor Peter Kune je popoldne zaprosil za pomoč milico, saj so stavkajoči ovirali delo drugih. Na kraj so že popoldne prispele okrepitve milice in sicer 181 miličnikov iz Ljubljane in tacenske šole. Ob 18. uri se je pet vodov razvrstilo za poseg. Mah pred deveto uro zvečer je republiški sekretar za notranje zadeve Slavko Furtim odobril izpraznitev martinarne. Prostor so obkolili trije vodi, četrti je zasedel prostor martinarne in peti je bil v rezervi. Vse je teklo brez odpora m ob 22. uri je nočna izmena začela delati. Zjutraj se je milica povsem umaknila iz železarne. UJV Kranj je vodila poseben dnevnik in v njem so zapisali tudi oceno: oborožitev z avtomati ali puškami v takih primerih ne pride v poštev," je zapisal Pavle Čelik in dodal, da sta bila organizatorja stavke delavca iz Bosne in Hercegovine, Muslimana. Sodnik za prekrške ju je kaznoval z 20 oziroma 30 dnevi zapora. Disciplinsko sodišče tovarne pa je obravnavalo 10 delavcev, šest se jih je pritožilo Titu, da so prizadeti le Muslimani. Strah me je Na vprašanje, kaj meni o dogodku v Trzinu (primer Smolnikar) je Pavle Čelik dejal, da ve le toliko, kolikor je prebral v časopisih. Me je pa strah kot bivšega policista in državljana Slovenije. Nihče ne more zagotoviti, da bo Smolnikar edina žrtev. Kateri so praktični nauki nekdaj prvega moža slovenske policije? Ali bo policija dekla oblasti ali bo avtonomna. Po Čelikovem prepričanju je bila policija avtonomna med letoma 1968 in 1972, v obdobju med letoma 1985 in 1990. Delovala je po načelu pravičnosti in legalnosti, sedaj pa se policiji spet ponuja možnost avtonomije. Kakšen bo vpliv javnosti na policijo, oblast in morebitne protestnike? Vsi morajo upoštevati stališča javnosti, sicer bo oblast zgubila na volitvah, policija bo zgubila na zaupanju, demonstranti pa v javnosti ne bodo imeli zaveznikov. Dr. Vid Pečjak: Slovenci ne divjamo po ulicah Priznani slovenski strokovnjak za psihologijo dr. Vid Pečjak, ki je napisal odmevno študijo Psihologija množice, je ob izidu Čctikove knjige dejal, da ta knjiga pove, da smo Slovenci tudi narod zborovanj, vendar se ponavadi zbiramo v manjših skupinah. Slovenci smo bolj sami zase in nismo narod, ki bi se zdivjal na ulici. Kaj lahko na področju javnih protestov pričakujemo v prihodnje? Pavle Celik napoveduje možnost demonstracij glede vključevanja v Evropsko unijo. Aktualno bo nacionalno in socialno vprašanje, naj pa utegnejo prvi opozoriti kmetje. Razrešiti bo treba dileme, kaj je z udeležbo otrok v demonstracijah glede na evropsko konvencijo o pravicah otroka, kdo je odgovoren za morebitno škodo pri protestih, kako naj ravna policija v primerih državljanske neposlušnosti, če neposlušnost ogroža interese drugih družbenih skupin, za Čelika pomembno vprašanje pa je vpliv politike v policiji. Normalno ie, da je notranji minister strankarski človek, sicer pa naj bo politike čim manj. Za profesionalno policijo je to pravilo, za pomožno pa ne, zaradi česar pride lahko do trenj. Izdelati pa bi bilo treba tudi jasna pravila policijske službe. • JJKošnjek Nedeljski dogodek v Depali vasi razkriva ozadje delovanja in tekmovanja med slovenskimi varnostnimi in obveščevalnimi službami Vojaška policija prestopila mejo dovoljenega Groba aretacija bivšega morisovca Milana Smolnikarja, ki so jo v nedeljo zvečer v Depali vasi med Domžalami in Trzinom izvedli pripadniki specialne brigade Moriš in Vomo (Varnostni oddelek ministrstva za obrambo) in podrobnosti, ki sedaj prihajajo na dan opozarjajo na najmanj to, da je treba delovanje raznih varnostnih in obveščevalnih služb spraviti v zakonske okvire in poostriti parlamentarni nadzor nad njimi. Ljubljana, 25. marca - Da na tem področju ni nekaj v redu, se je treba spomniti nekaterih do- Sodkov v bližnji preteklosti, iajdba orožja na mariborskem letališču, pričanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo in sodni proces v Mariboru pričajo, da gre tudi za tekmovanje in prestiž med slovenskimi varnostnimi in obveščevalnimi službami in da dobiva med njimi, po kadrovskih pretresih in reorganizacijah Visa oziroma Sove, primat varnostna služba obrambnega ministrstva. Predsednik republike Milan Kučan je s svojo dvakrat izrečeno izjavo, da so v Sloveniji pri premagovanju nasprotnika dovoljena vsa sredstva, vključno z likvidacijami, šokiral slovensko javnost in povzročil tudi proteste ter zahteve po ngovem odstopu, še posebno zato, ker je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek dejal, da je stanje na tem področju v mejah normale, vendar so le dva dni kasneje na političnem kolegiju vlade opozorili, da je to področje treba urediti. Kdo je koga nadzoroval Obrambni minister Janez Janin je po grobi aretaciji Milana Smolnikarja (ta je S. oktobra leta 1991 prišel v specialno brigado Moriš, julija lani pa jo je zapustil zaradi nesoglašanja z razmerami v obrambnem ministrstvu) dejal, da je v svojem ministrstvu uvedel interno preiskavo, in da je bil Smolnikar vohun, ki je iskal in grozil sodelavcem v ministrstvu ter hotel rušiti ministrstvo za obrambo in ministra, organiza- Prvo naj reče vlada Stranke so reagirale različno. Združena Usta socialnih demokratov je najprej zahtevala razrešitev Janše. Če premier tega ne bi predlagal, bi stranka vložila interpelacijo ali ustavno pritožbo. Vsredo je ZL mnenje spremenila. Skupaj s krščanskimi in liberalnimi demokrati so se odločili, da bodo počakali na mnenje vlade. Če ustreznega ukrepanja ne bo, bodo vsestranke zahtevale izredno sejo državnega zbora. Obravnavo primera Smolnikar na tokratni seji so odložili Slovenska ljudska stranka zahteva ugotovitev odgovornosti vlade, predsednika države, ministrstev in ministrov ter državnih organov. Primer ima korenine v preteklosti Liberalna demokracija Slovenije obsoja poseg vojaške policije in pričakuje ustrezne ukrepe. Slovenski krščanski demokrati obsojajo nasilje in vpletanje vojske v civilne zadeve, Demokratska stranka, ki nadaljuje tradicijo bivših Demokratov, pa meni da bi moral vsak minister, v katerega resor ju se zgodi kaj takega, odstopiti Republikanska zveza Slovenije Adolfa Starmana že dve leti opozarja na napake ministra Janše, zato naj ga vlada takoj odstavi odpravi pa naj vse specialne policije. Slovensdka nacionalna desnica meni da je bil incident uprizorjen za odstranitev Janše, ker so bile vse druge možnosti izrabljene. To dela podtalna organizacija, ki hoče očrniti jedro in smisel osamosvajanja. Janša je zadnja trdnjava, ki preprečuje starim strukturam prevzem oblasti Slovenska domoljubna stranka in borci vojne za Slovenijo pri tej stranki pa odobravajo Janšev poseg, ki je prvo spomladansko čiščenje protidemokratičnega in pritislovenskega plevela. Socialdemokratska stranka Janeza Janše zavrača pavšalne obtožbe. Interpelacija zoper Janšo je že dolgo v zraku in bi zaradi razmerja sil v parlamentu uspela. Vse stvari je treba raziskati, sicer pa bo stranka prva v obrambi demokratične in pravne države. nedeljo in ponedeljek zjutraj ponujali v podpis neke izjave in da mu je eden od vojašian ?oboistov dejal: "Ubili te bom0-i, Drnovšek in Kučan boste skupaj kopali grobove." Mini* ter za notranje zadeve Ivo Bizjak je zavrnil trditve obrambnega ministrstva, da notrani« ministrstvo ni hotelo prevzeti Milana Smolnikarja in dejal, & so delavci obrambnega mims-trstva prekoračili pooblastila Postopek so hoteli sami izpelia-ti do konca. Bizjak je povedal, da zadnje leto sodelovanje med njegovim in Janševim m»ni*" trstvom ni bilo zgledno. Ko so raziskovali kazniva dejanja, 8j katera so sumili, da so vpleteni ljudje iz obrambnega mfmS' trstva, so pogosto naleteli n» velike težave. Navedel je Pn' mer trgovine z orožjem, vlomne tatvine v civilne objekte znotraj vojaških območij, ekplozijo po« Jelinčičevim avtomobilo, UW? iniciativo, podjetje Orbis. Bizja* ie osebno pozval Janšo k sodelovanju, vendar se to ni zg0","^ 15. februarja je ministrstvo vladi posredovalo poročilo o problematiki sodelovanja med nuni?" trstvoma za obrambo in notraflJ zadeve. Ugotovili so, da voja^ na terenu izvajajo dejavnosti, *» niso v njihovi pristojnosti. ODj staja posebna skupina, pta* minister Bizjak, sestavljena » več enot, večinoma pa iz M°r' isa, ki je izvajale nekatere taksa aktivnosti v Ljubljani. Prve ugotovitve vladne komisije Predsednik vlade dr. Jan«* Drnovšek je imenoval tai^l$i' trsko komisijo, ki bo raziskala primer v Depali vasi. Vodi J minister Lojze Janko, v njej P" so ie Lojze Peterle, Miha Kozinc in dr. Božidar Voljč. Komisija, slišati je, da glede vsega njej ni bilo enotnosti, je v sred poročala predsedniku vlade. &. misija je ugotovila, da so pripa°" niki varnostnega organ obrambnega ministrstva pre*°5v ačili pooblastila, od nunistro* Janše in Bizjaka pa zabte^ dodatno poročilo. Komisija v° ia, pa je morala poiskati dokaze za izjavo predsednika države. Po njegovem naj bi bili v to dejavnost vpleteni tudi ljudje iz notranjega ministrstva. Dokumenti, tudi tisti, s katerim naj bi minister Janša zahteval nadzor nad nekaterimi novinarji, pa naj bi bih ponaredki, saj žig ni pravi, prav tako pa na ministrstvu ne uporabljajo Mnenje dr. Ljuba Bavcona Dr. Ljubo Bavcon pravi, da varnostni organ vojske in vojaška policija lahko odkrivata in preprečujeta kazniva dejanja v upravnih organih, pristojnih za obrambo. Ko gre za delavce v teh organih, imajo ti delavci enaka pooblastila, pravice in obveznosti po zakonu o kazenskem postopku kot osebe organov za notranje zadeve. Če pa gre za osebo zunaj upravnih obrambnih organov, morajo zadevo takoj prepustiti ministrstvu za notranje zadeve. Lahko nudijo le ustrezno strokovno pomoč. To v primeru Smolnikarja ni bilo upoštevano, saj so vojaški organi vedeli da imajo opravka s civilno osebo. Pooblastila so bila kršena, saj vojaki zalotene osebe niso samo pridržali temveč so ji vzeli prostost ter jo pri tem telesno poškodovali in poškodovali njeno vozilo. General Slapar zaupa policiji General Janez Slapar je v pogovoru za četrtkovo Republik0 dejal, da bi bila specialna brigada in šesta uprava ministrstvo pripravljeni tudi na državni udar. Tako so generalu povedal* nekateri bivši in aktivni pripadniki Poveljnik jim je rekel, m ajo biti usposobljeni tudi za to. Aprila 1993 se je MoriS l spuščati v politične ocene dogodkov. Neka uniformirano mora začet struktura naj bi napisala pismo predsedniku Drnovšku, da bo šla vojska, če bo zamenjal obrambnega ministra, na cesto-Mislim, da za udar ni dovolj sil ne sredstev. Osebno tudi povseffl zaupam slovenski policiji kije odgovorna za varnost države^ tem primeru Smolnikar je vojsk teritorialne obrambe. umazala ugled uniform1 STRANKARSKE NOVICE Krščanski demokrati Radovljica Bazen ni najbolj potreben Radovljica, 24. marca - Mestni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Radovljica v izjavi za javnost, ki jo je podpisal predsednik dr. Avgust Mencinger, sporoča, da so obravnavali aktualne probleme v radovljiški občini in se zavedajo vedno težjega socialnega položaja občanov, zato so presenečeni nad predlogom vodstva Plavalnega kluba Radovljica, da bi obenem z referendumom za novo občino glasovali tudi o samoprispevku za gradnjo novega pokritega bazena v Radovljici. Zaradi uspehov plavalk in plavalcev je bazen najbrž potreben, vendar ga ne bi smeli graditi na račun nasilja manjšine nad večino. Prav tako je v občini oziroma krajevni skupnosti še veliko bolj potrebnih stvari, samoprispevek pa je, milo rečeno, krinka za nesposobnost predlagateljev samoprispevka. Imamo državne ustanove, ki financirajo vrhunski šport, prav tako pa bi se ob uspehih plavalcev našel marsikateri sponzor. Stranka je proti postavljanju takšnih ah drugačnih spomenikov, ki nimajo dolgoročne eko- več pisalnih strojev. Vojaška policija in Moriš je posredoval, ker je šlo za vojaško in civilno osebo, za vojaške dokumente in kontinuirano obveščevalno dejavnost. Smolnikarjev odvetnik Stojan Zdolšek je podal zoper storilce nedeljske aretacije v Depali vasi ovadbo, povedal pa je tudi, da v BMW ni bilo razen Smolnikarja nobene druge osebe in nobenih papirjev razen Osebnih dokumentov. Milan Smolnikar, ki je v sredo v spremstvu policije zapustil bolnišnico, je novinarjema Mladine, kista edina v spremstvu odvetnika smela k njemu v bolniško sobo, povedal, da je dva od šestih vomov-cev in morisovcem spoznal po glasu, da so ga odpeljali na sedež voma v Ljubljani in mu v pospešila pripravo ustrezne 1 konodaje. Kaj bo predlagal p'^ mier, še ni znano. Premier naJ. £ se udeležil sestanka poslanS* skupine LDS, na kateri » zahtevah, naj dr, Drnovšek Pr dlaga razrešitev oDramu^fj ministra. Jeziček na tehnU" glede tega predloga ntegs'JL biti krščanski demokrati. »J, stranke je za zaščito Janše« . Ja za razrešitev. SKD o«j , anievi stranki že po»afJi. združitev, kar pa so mokrati zavrnili. Zato nek«» ne vidijo razloga, da bi Jan*0 J naprej ščitili. Zna se zgoditi, J bo glasovanje o razrešitvi, bodo poslanci SKD glasovali rf svojem prepričanju, saj J*' < takem primeru glasovanje w no. • J.Kosnjek Zamenjava že na tokratni seji Ljubljana, 21. marca • Predsednik vlade dr. Ja°e,z Drnovšek je predsedniku državnega zbora Hermanu Rjg" niku predlagal, da bi že na tokratni 19. seji državnega fbot razrešili sedanjo ministrico za delo, družino in sociain*-zadeve Jožico Puhar in na njeno mesto imenovali R^ Klinar. V obrazložitvi je premier med drugim zapisal, da i Klinarjevi kot predsednic* jeseniškega izvršnega sveta vsffiL s skupnimi napori vseeno obvladati hude napetosti zadoj' treh let (odpadki, vojna, begunci, težave v železar«"' brezposelnost) in poiskati vsaj nekaj začasnih rešitev. /T^(TViTP?T17RITT(SrtnT #^1 A G Uredntfka politika: neodvisni nestrankarski poUtično-infomativni poltcdnik s poudarkom na dogaji ^^JJSlMNJoD SJJiJl \3LjJ\.3 Valjavec / Odgovorna uradnica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože ¥ Ustanovitelj in izdajatelj ■ Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žal ar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd L^, a j - !-nnr-v„^, ~r a o 1 UrednBtvo, naročata«, odamo trženj« Zoisova L Kranj, telefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; f Časopisno jpodjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - mdividualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne stoW» KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. ^y IZGORENJSKIH PARLAMENTOV Radovljiška skupščina je potrdila vrednost točke za nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča Zagotovljen del sredstev za obnovo starega mestnega jedra Na predlog sveta KS bodo Radovljičani eno leto plačevali za 50 odstotkov povečano Prispevno stopnjo za uporabo stavbnih zemljišč. Kadovljica, 23. marca - Zbori radovljiške občinske skupome so osnutek sklepa o določitvi vrednosti točke za nadomestilo za »porabo stavbnega zemljišča sprejeli po skrajšanem postopku. Ker so seje zborov potekale v ločenih prostorih, s Medsebojnem usklajevanju odločili, da »preJmfJ« Radovljica, po kateri bodo dodatno zbrana sredstva namensko uporablj V krajevnih skupnostih Radovljica, Lesce, Bled, Ribno, Begunje, Zasip in Gorje so v preteklem letu na takšen način * zbirali sredstva za izgradnjo celotnega sistema čiščenja odpadnih voda. Kljub temu je bilo v razpravi slišati nekatere pomisleke glede metode zbiranja denarja in mnenja, da bi povelje nadomestila lahko zamenjal samoprispevek. O slednjem se bodo, z namenom zbiranja sredstev za izgradnjo ; cef jičai ,.^r pa Je povedal načelnik Uprave za so se šele po •jcvanju odločni, da sprejmejo pobudo KS Radovljica, po kateri bodo jena za ureditev starega mestnega jedra. urbanizem Jože Čebašek, predračunska vrednost obnove Linhartovega trga v Radovljici približno 170.000 nemških mark. Kolikšen del te vsote bodo zbrali Radovljičani sami, zaenkrat še ni znano. Sicer pa so vsi trije zbori potrdili tudi letošnji občinski proračun v višini 1.300.000.000 tolarjev in prižgali zeleno luč a in ureditve cerkvene- koPališČ^ .. g dvorišča, RadovljiČanTodlo-30 konec maja. Sicer pa je, kot projektu izgradnje blejskih razbremenilnih cest. Potrdili so namreč tudi spremembe in dopolnitve srednjeročnega družbenega plana občine in tako soglašali s severnim in južnim tridesetmetrskim kori- dorjem, v okviru katerega bodo tekle načrtovane ceste. Pri tem so se odločili tudi za to, da mora biti zaključek severne razbremenilne ceste dodelan tako, da se izogne kraju Rečica. Načrtovalci bodo morah rešitev predložiti Skupščini. Delegati so delo začeli s skupnim zasedanjem, na katerem so poleg informacije o delu izvršenega sveta obravnavali tudi informacijo o pripravah na referendum o lokalni samoupravi. Navzoči na zborih občanov so se odločili za sedem referendumskih območij: Begunje, Bled, Bohinj, Gorje, Kropa, Lesce in Radovljica. Po mnenju Marka Bezjaka bi morah zbor krajanov v Radovljici ponoviti, saj so na njem sprejeli sklep o referendumskem območju, ki naj bi vključevalo tudi Kropo, Lesce in Begunje, slednji pa so se kasneje odločili, da nastopijo samostojno. Na skupnem zasedanju je skupščina podprla tudi stališče o podaljšanju mandata sedan- {'im občinskim skupščinam do tonca leta, vendar s priporočilom, da se po izteku prvega mandata, od junija dalje, ukvarjajo le z akti, ki bodo omogočali vzpostavitev novega sistema lokalne samouprave. V nadaljevanju so zbori na ločenih sejah in po medzbor-ovskem usklajevanju med drugim sprejeli se dva odloka o zavarovanju vodnih zajetij, za Bistrico in Voje ter Kroparico, črni potok in Spik, spremembe odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, o povprečni gradbeni coni stanovanja in osnutek odloka o ravnanju s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del. • M. A. ^eja jeseniškega izvršnega sveta Razcvet malih podjetij ^enice, 24. marca - V jeseniški občini že več kot 230 zasebnih ^Jetij, zato se sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo r^zema za ustanovitev Zavoda za pospeševanje razvoja malega 8 Podarstva. Zavod naj bi v celoti financirala občina. kj^a minuli seji jeseniškega lenega sveta so kar nekaj ^a razpravljali o predlogu o tanovitvi Zavoda za pospešene razvoja malega gospodstva in osnutek odloka o rjanovitvi Zavoda, ki ga je ^Pravil sekretariat za gospo-nix^tv° ,n negospodarstvo jesene občine v^redlagatelji ustanovitev Za-0l??' ki naj bi ga financirala jeio a' m drugim utemelju-s tem, da je v občini vedno 2a ^sebnih podjetij in v njih pJP°slenih delavcev. Zasebna IJJ^Jetja so lani ustvarila kar ojoPdstotkov vse akumulacije v sejCiru- Od leta 1991 pa v okviru jj^r^ariata za gospodarstvo in .gospodarstvo uspešno deluje občinski podjetniško-informa-cijski center, ki na različne načine spodbuja razvoj obrti in podjetništva. Zavod naj bi postal koordinator dejavnosti na področju razvoja podjetništva v občini s strokovnimi kadri, ki bi znali spodbujati podjetniško miselnost v okolju. Zagotavljal naj bi ugodna finančna sredstva za financiranje podjetniških programov, razpoložljive poslovne prostore in zemljišča za gradnjo poslovnih objektov, poskrbel za svetovanje in izobraževanje ter informacijsko mrežo. Ustanovitelj zavoda naj bi bila občina, ki naj bi za zaposlenega delavca v zavodu in za dejavnost zagotovila sredstva. Člani izvršnega sveta sicer niso imeli popolnoma negativnega stališča do ustanovitve takega Zavoda, imeli pa so nekaj pomislekov. Med drugim je član izvršnega sveta Vinko Pogačnik dejal, da je v občini res veliko manjših podjetij, ki pa žal zaposlujejo le 1,5 delavca, struktura drobnega podjetništva pa se kaže večinoma v svetovalnih, turističnih, gostinskih in trgovskih dejavnostih. Čeprav se ob teh podjetjih prikazuje izredno visoka akumulacija, je na drugi strani tudi res, da štirinajst podjetij nekdanje Železarne ustvarja ogromno vrednost in plačuje drŽavi visoke prispevke: skupaj kar 25 milijonov nemških mark in če se odšteje izguba v teh podjetjih, je državi še vedno namenjeno kar sedem milijonov nemških mark, medtem ko letna realizacija teh podjetij znaša kar 256 milijonov nemških mark. Zavzel se je zato, da občina ne bi bila edini ustanovitelj tega Zavoda, ampak bi morah sredstva za delovanje Zavoda pridobiti tudi iz drugih virov. Tudi Polde Zupančič je v imenu obrtnikov in Obrtne zbornice dejal, da bi morali z ustanovitvijo Zavoda za pospeševanje razvoja malega gospodarstva nekoliko počakati, saj se pripravljajo novi zakoni o zasebništvu in podjetništvu in težnje, da bi razvoj podjetništva sodil v okvir Obrtne zbornice.. Jeseniški izvršni svet je tako sprejel sklep, da razlogov za ustavitev nadaljnjega postopka za ustanovitev Zavoda za pospeševanje razvoja malegagos-podarstva v občini Jesemce ni. Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo naj dopolni gradivo in se natančneje opredeli za organizacijsko obliko Zavoda ah podjetja in predlaga razvojne, kadrovske in finančne rešitve. Dopolnjen predlog bodo na izvršnem svetu ponovno obravnavali. • D.Sedej kofjeloška vlada ostaja nemočna Mreža zdravstvenega varstva je in ni ^jsklajenost državnih institucij za zdravstvo preprečuje začetek prve j ebne splošne zdravniške prakse, čeprav je občina koncesijo podelila. ^ka, 24. marca - Tudi tokratna razprava o možnostih za je konč i a ">rve sp'osne zdravniške prakse v občini Škofja Loka se Otteio a v '*hirinru zdrastvenih normativov, Id naj bi določali z« 2(| zdravstvenega varstva, odločilno pa je, kaj priznava Zavod "^orni V*f,Veno varstvo Slovenije pri financiranju. Po doslej znanih potre h" naj bi v primeru začetka dela zasebne prakse, denar oen za to, odšteli Zdravstvenemu domu Škofja Loka. Kar žalostno in po svoje govorno je dejstvo, ki ga je Priznal direktor Osnovnega pastva Gorenjske Jože Veter-5J» da je za določitev mreže 'Nravstvenega varstva znana ^r cela vrsta normativov: mini-ma»ni, ciljni, normativi za splošno medicino in normativi za Jonsko medicino ter povrh JJ nekakšna kombinacija, ki jih y*l v enem delu tudi najodgovornejši ne razumejo in so na glavnih organih tudi različno l°lmačeni. Razlike so občutne: ^minimalnih normativih, ki yel]ajo od lanskega marca, naj J bil en zdravnik splošne medicine na 2150 prebivalcev 8larih nad 19 let, kar pomeni, da ?*) bi v občini Škofja Loka gostovalo 12,8 zdravnika (oz. i^P. saj je potrebno prišteti Še Medicinsko sestro in del za druge službe), medtem ko bi po ciljnih normativih isti občini pripadalo 16,6 zdravniške ekipe. S stališča uvajanja družinske medicine je predlagana ena ekipa na 2100 prebivalcev (vseh starosti!'), kar bi pomenilo za občino Škofja Loka 18,6 zdravniške ekipe, po nekakšni kombinaciji (ki je nihče ne Eozna) pa 15 ekip. Predstav ni-i Osnovnega zdravstva Gorenjske - žal najbolj pristojnega od Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije dr. Draga Petriča ni bilo - so trdili, da ta zavod prizna do največ 20-odstotno preseganje minimalnih normativov, kar z drugimi besedami pomeni, da v škofji Loki, kjer dela 14 ekip, "prostora" za novo ekipo ni. Po vsem tem se zastavlja predvsem vprašanje, kako je Po podatkih Osnovnega zdravstva Gorenjske se zased" ba ujema s priznanimi mini* motnimi normativi le v občini Kranj, v Tržiču ie presežena za slabih 7 odstotkov, na Jesenicah za osem, v Škojji Loki za devet in v Radovljici za enajst To pomenit da naj ne bi bilo nikjer potrebno zdravstvenih kadrov krčiti, do uveljavitve novih normativov pa nikjer tudi ni možnosti širitev. Hkrati to tudi ?omeni, da SO gorenjske ob* ine dokaj enakomerno "pokrite". Teza dr. Toneta Koširja iz inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, ki jo ie na seji večkrat omenit predsednik izvršnega sveta, da je mogoče v okviru Gorenjske najti možnost ie za So ekipo za "podhranjmo" oflo Loko, v luči teh podatkov ne zdrži bilo mogoče, da je dr. Branka Bizjak, ki želi začeti z zasebno prakso v prostorih zdravstvene postaje v Gorenji vasi, dobila soglasje pristojnih državnih or- Sanov in ji je bilana tej osnovi v kofji Loki izdana tudi koncesija. Začetek dela bi namreč pomenil, da bi Zdravstvenemu domu Škofja Loka ta sredstva odštevali, ali pa, če bi začela brez pogodbe, da bi bila lahko to le samoplačniška ambulanta. Jasno je, da Zdravstveni dom ne bo želel oddati prostorov v svojo škodo, samoplačniška ambulanta pa v sedanjih ekonomskih razmerah v Gorenji vasi nima nobenih možnosti. Še tako je dr. Bojan Gregorčič, vodja postaje v Gorenji vasi opozoril, da sedanji dve zdravniški ekipi več kot zadoščata za tamkajšnje prebivalstvo. Izvršnemu svetu tako ni preostalo drugega, kot da ie informacijo o tem sprejel, kljub temu da bi vsi želeli, da se z začetkom zasebne splošne prakse tudi na to področje vnese nov veter. Prijave na interni razpis za oddajo prostorov je namreč pokazal, da od sedanjih zdravstvenih delavcev nameravajo na pot zasebništva le štirje zobozdravniki in dva specialista (ginekologinja in okulistica). Za že večkrat predlagani koreniti rez: odvzeti vse prostore zavodu Osnovno zdravstvo Gorenjske ("saj so občinska last") in zanje razpisati oddajo in koncesije, pa se niso odločili. Za to je potreben čas. • S. Žargi V ponedeljek zasedanje škofjeloške občinske skupščine Poročila in šola v Poljanah Skorja Loka, 24. marca - V ponedeljek se bodo sestali vsi trije zbori škofjeloške občinske skupščine na rednem 34. zasedanju, Id utegne biti, če ne bo podaljšan mandat občinskim skupščinam, predzadnje zasedanje. Poleg poročil o delu nekaterih organov v preteklem letu naj bi obravnavati dograditev šole v Poljanah, priprave na izgradnjo škofjeloške obvoznice, predvideno pa je tudi poročilo o zborih občlanov za novo lokalno samoupravo. Kot vsako leto ob tem času, naj bi tudi letos obravnavali poročila o delu Javnega pravobranilstva, Občinskega sodnika za prekrške, Policijske postaje, Uprave inšpekcijskih služb ter občinskih upravnih organov in izvršnega sveta, kar vse skupaj utegne biti zelo rutinska zadeva. Več razprave se pričakuje o zagotovitvi četrtine sredstev za dograditev šole v Poljanah, ki po vrstnem redu naložb v družbene dejavnosti še niso na vrsti, ter o terminskem planu priprave lokacijskega načrta obvoznice za v Poljansko dolino, kjer je iz predloženega razvidno, da kljub temu, da je varianta "preboja" znana že več kot desetletje, v tem času ni bilo napravljeno praktično ničesar in da bodo načrti zahtevah še najmanj leto in pol. Omenimo še, da naj bi se z odlokom preimenovalo naselje Hrib pri Zmincu v Sv. Petra Hrib, poročilo o poteku in predlogih zborov občanov za referendumska območja za glasovanje o novih občinah pa bo predloženo na seji. • š. Ž. S seje radovljiškega Izvršnega sveta Konec nereda pri turistični taksi Radovljica, 22. marca - Radovljiški izvršni svet je na svoji redni seji v ponedeljek med drugim razpravljal o akciji {»reverjanja plačevanja krajevne turistične takse od nočitev v anskem letu v počitniških domovih pravnih oseb, kar precej časa pa so se člani zadržati tudi pri poslovanju Stanovanjskega sklada. V občini so z akcijo nadzora nad plačevanjem turističnih taks, vodenjem poslovnih knjig odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v počitniških domovih, prekinili anarhijo, ki je na tem področju vladala zadnjih nekaj let. Stanje seveda še ni popolnoma urejeno, zato je Izvršni svet sprejel sklep, da morajo posredniki plačevanja turistične takse ob nakazilu na občinski proračun poslati tudi specifikacijo po subjektih, ki so dolžni plačevati takso. Poleg tega bodo morale vse pravne osebe, ki v radovljiški občini oddajajo prenočitvene zmogljivosti, pošiljati mesečne podatke o nočitvah upravi za gospodarstvo in družbene dejavnosti. Za objekte, ki so v lasti tujih pravnih oseb oziroma lastnika ni v Sloveniji, bodo v občini ugotovili bodo zbrali podatke o terjatvah m jih tudi poskušati izterjati, če pa to ne bo mogoče, bodo terjatve vknjižili v zemljiško knjigo. Kar precej časa so člani Izvršnega sveta porabili za obravnavo in sprejem poročila za lansko in programa za letošnje leto, ki ga je pripravil Stanovanjski sklad. Predvsem se niso mogli zediniti ali je poslovanje sklada dobro ali slabo, razlikovala pa so se tudi mnenja glede prednostnih gradenj in adaptacij ter namembnosti posameznih objektov, ki jih bodo dokončali v tem letu. Izvršni svet se je odločil, da bodo namembnost objektov določili kasneje. Sicer pa letošnji program porabe sredstev iz Stanovanjskega sklada predvideva slabo tretjino sredstev za nakupe, adaptacije ali subvencije najemnin za socialna stanovanja, štirideset odstotkov za posojila za novogradnje, prenove in večja vzdrževalna dela, petnajst odstotkov za posojila za pridobitev neprofitnih stanovanj, desetino za posojila za nakup stanovanj mladim družinam in ostanek za zakonsko obvezno rezervo. • M. Gregorič Seja IS občine Kranj Ne -10, plus 100 odstotkov Na dnevnem redu seje izvršnega sveta občine v torek so bila v glavnem poročila posameznih služb' za minulo leto. Največ razprave pa je bilo na poročilo o varnostnih razmerah in delu Policijske postaje Kranj v minulem letu. Kranj, 24. marca - Čeprav so na seji izvršnega sveta v torek obravnavati Poročilo o delu Javnega pravobranilstva Gorenjske v Kranju, o delu občinskega sodnika za prekrške Kranj, Informacijo o delu Glasbene Šole Kranj, ie bilo največ razprave pri poročilu o varnostnih razmerah in delu Policijske postaje Kranj v minulem letu. Res je, da so člani izvršnega sveta (in novinarji) gradivo pod oznako zaupno in uradna tajnost dobili šele na samo sejo, vendar so bili nad nekaterimi deli iz poročila-člani še posebej zaskrbljeni Največ pripomb in mnenj je bilo na podatke s področja prometne varnosti, saj je bilo lani v občini zaradi prometnih nesreč kar 23 mrtvih (leto prej 12). Med vzroki za številne prometne nesreče je povsod opredeljen tako imenovani človeški faktor, pri skoraj vsaki nezgodi je bil "prisoten" tudi alkohol, za nesreče pa so bile "krive" tudi ceste. Kritična in hkrati razmišljajoča je bila še posebej razprava člana Zdravka Gorjanca, ki je poudaril, da je akcija - 10 odstotkov uspela, vendar v ravno obratnem smislu, saj ji je treba dodati še eno ničlo in predznak plus. Ob razlagi komandirja Policijske postaje Kranj Jožeta Mencina, da so v Policiji povečali tako imenovane represivne ukrepe, pa je menil, da tudi zakon marsičesa ne bo rešil. Stanje bi morali analitično oceniti in se potem odločiti za akcije. Sicer pa celotna problematika kaže na izredno nizko raven prometne kulture pri nas. Ob zaključku obravnave celotnega počila, o čemer bomo še pisah, pa je predsednik izvršnega sveta Peter Orehar zaključil, naj poročilo obravna vsak občinski organ posebej in potem skuša predlagati ukrepe s področja svojega dela in dejavnosti. Kar pa zadeva prometno varnost, vrsta nalog sodi v program Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. • A. Z. GORENJSKI GLAS • 4 STRAN PO GORENJSKEM Petek, 25. marca 1994 Ni res Če 470 krajanov sicer na zgradi povsem nove mrliške vežice na pokopališču, marveč le obnovi nekdanjo mrtvašnico, ki je služila predvsem kot spravilo orodja in potrebne opreme, danes pa je njen izgled takšen, da lepo dopolnjuje celotno področje v tem delu vasi, jim za trud, delo in lastni delež najbrž gre priznanje. Če je teh 470 krajanov v zadnjih dveh, treh letih obnovilo 2,7 kilometra glavnega cevovoda krajevnega vodovoda in 100-kubični rezervoar in jim zato ob lanski suši ni bilo treba dovažati pitne vode, jim prav gotovo gre podpora za naprej, da bi probleme, tudi na komunalnem področju, ki jim jih v hriboviti krajevni skupnosti resnično ne manjka, lažje reševali. Osem do devet odstotkov sredstev iz občinskega proračuna za reševanje preskrbe s pitno vodo tudi ni majhen znesek, vendar so zato morali sami z delom in denarjem ter materialom prispevati in vložiti kar dva milijona tolarjev. Ugotovitev, da se v tej krajev ni skupnosti tako in tako nič ne dogaja, samo ob teh dveh delovnih primerih izzveni kot žaljiv in, upajmo, zaradi nevednosti, predvsem nepremišljen očitek. Verjamem, da ga je težko razumeti in si ga v krajevni skupnosti razlagati zgolj kot preslabo poznavanje razmer in dogajanj, saj gre za oceno, ki bi jo že zaradi funkcije in mesta odgovornosti težko pričakovali. Pa vendar, kakorkoli že, velja morda vseeno ponosno poudariti, brez nepotrebnih takšnih ali drugačnih zamer, da za krajevno skupnost Lučine ne velja in zato tudi ni res. • A. Žalar Ponovni zbori občanov Naklo in Visoko potrdila referendumsko območje Naklo, Visoko, 24. marca - Na ponovnem zboru občanov so se v KS Naklo odločili za referendumsko območje v okviru sedanje KS, v KS Visoko pa so se krajani Visokega In Milj opredelili za referendumsko obomčje KS Visoko, krajani Luž pa so se večinsko odloČili za referendumsko območje nove občine Šenčur, Predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros je v torek, 22. marca, ponovno sklical zbore občanov v krajevni skupnosti Naklo in na Visokem ter Lužah v krajevni skupnosti Visoko zaradi določitve referendumskih območij za določitev občine. V Naklem se je zbora udeležilo 106 krajanov iz krajevne skupnosti. Ob ponovnem glasovanju so se kar 10$ odločili za referendumsko območje v okviru sedanje krajevne skupnosti Naklo. Ob potrditvi že prve odločitve pa v Naklem le naprej nikomur ne odrekajo možnosti, da se jim pridruži v okviru referendumskega območja. Podobna prvemu zboru, vsaj kar zadeva krajane Visokega in Milj v krajevni skupnosti Visoko pa je bila tudi odločitev tega dela na ponovnem zboru. Celo več. Ponovnega zbora se je udeležilo 8 1 krajanov z Milj in Visokega in za referendumsko območje v okviru krajevne skupnosti Visoko se jih je ponovno odločilo 61. Na zboru, ki ga je predsednik občinske skupščine sklical v torek tudi na Lužah, ki sicer spadajo v sedanjo krajevno skupnost Visoko, pa se je večina ocf več kot 50 zbranih krajanov pri glasovanju opredelila za referendumsko območje nove občine Šenčur. Predsednik krajevne skupnosti Visoko Rajko Bakovnik, je ob nedvoumnem izidu glasovanja na Visokem poudaril, da oba ponovna sklica zborov na območju krajevne skupnosti izražata voljo krajanov. • A. Žalar KRAJEVNA SKUPNOST GORENJA VAS RAZPISUJE javni razpis brez omejitev za Izbiro izvajalca za obnovo krajevnih in lokalnih cest v KS GORENJA VAS. Dokumentacija razpisnih del je na razpolago na krajevni skupnosti Gorenja vas pri g. IVU PETROVCIČU (tel. 681-588). Orientacijska vrednost del znaša 9.000.000 SIT. Investitor si pridržuje pravico določiti morebitni manjši ali večji obseg del od razpisanega glede na razpoložljiva finančna sredstva. Ponudba se lahko odda tudi za posamezen objekt ali skupino objektov. PLAČILNI POGOJI: 30 % pogodbenih del se nakaže avans v 15 dneh po podpisu pogodbe, ostalo v 30 dneh po uspešni primopredaji del. Ob teh plačilnih pogojih so cene absolutno fiksne. ROK I IZVEDBE: april - avgust 1994 Obnova krajevne ceste v LESKOVICO mora biti zaključena do 30. 5. 1994. Od izvajalca del pričakujemo kreditiranje v višini najmanj 35 % pogodbene vrednosti za dobo enega leta. V ponudbi navesti pogoje kreditiranja in obrestne mere (R+r). Ponudbo za javni razpis predložite na KS Gorenja vas do ponedeljka, 11. 4. 1994, do 13. ure, ko bo v pisarni KS odpiranje ponudb. Ponudba mora biti zapečatena in označena: "Ne odpiraj, ponudba za obnovo cest v KS GORENJA VAS". Ponudniki bodo obveščeni o izidu v 30 dneh po odpiranju ponudb. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena in strokovna usposobljenost izvajalca in rok izvedbe. KRAJEVNA SKUPNOST GORENJA VAS Krajevna skupnost Lučine Tudi letos precej zahteven program Čeprav hkrati zaskrbljeni, so v krajevni skupnosti Lučine v škofjeloški občini zadovoljni, da so se začela dela na regionalni cesti. Da pa lani in v zadnjih letih niso marsikaj tudi sami v krajevni skupnosti naredili, pa se predsednica KS Ivica Oblak ne strinja. Lučine, 24. marca - Pravzaprav je bil obisk v krajevni skupnosti Lučine v škofjeloški občini že nekaj časa v načrtu. Zato odločitev na nedavnem zboru občanov v krajevni skupnosti, ko so se opredelili za svoje referendumsko območje za novo občino in mnenje, Id se je ob tem pojavilo, da se v tej krajevni skupnosti ni kaj posebnega dogajalo oziroma delalo, nista bila glavni razlog za obisk. Res pa je, da sta ga oba dogdka na neki način pospešila. Kar zadeva opredelitev na zboru za svoje referendumsko območje, je predsednica Ivica Oblak v pogovoru poudarila, da v kratkem pripravljalnem obdobju na zbor U-članski svet KS ni podpiral taksne opredelitve, glede dela v minulem in zadnjih letih pa je oceno o (ne)delavnosti prepustila presoji. Čepav imajo za letos začrtan dokaj zahteven program in uresničitev lanskega m bila niti najmanj "nič posebnega", se v tem trenutku res najbolj ukvar- , iajo z obnovo regionalne ceste, ki se je začela na odseku od rudnika proti Lučinam v dolžini 2,2 kilometra minuli mesec. "Res nas skrbi, kako se bo program iztekel. Da se resno zavzemamo za to dobrih pet kilometrov dolgo cesto, je znano že nekaj let. Lani smo se v krajevni skupnosti, ko je kazalo, da bomo morda dočakali začetek del, bili pripravljeni celo na referendumu odločati za krajevni samoprispevek, da bi na ta način "podprli" rekonstrukcijo te Eomembne rcgionalkc za nas i sosednje kraje oziroma občino. Pa se je potem zapletalo pri dogovarjanju in podpisu pogodbe za 20 milijonOov tolarjev v republiki. Pogrešali smo tudi večjo zavzetost v občini, razen tega pa smo se, čeprav včasih izgleda, da se spopada s problemom samo sosednja KS Gorenja vas, tudi mi vključili v razprave o rudniku in načrtovanih opredelitvah. Kako se tudi ne bi, saj z rudnikom oziroma sosednjo skupnosti. "Res je, da iz občinskega proračuna dobimo za komunalo tiste tri odstotke in da smo za obnovo 2,7 kilometra dolgega vodovoda in obnovo 100-kubičnega rezervoarja dobili iz občine 8 do 9 odstotkov proračunskega denarja. Vendar smo sami primaknili 2 milijona tolarjev in dela v zadnjih dveh, treh letih končali. Tako občini nismo bili ne organizacijsko, ne mrliške vežice. Tudi 1,6 kilometra cest v krajevni skupnosti so poasfaltirali, krajani pa 80 prispevali dve tretjini denarja. In redno vzdrževanje komunal; nih in drugih naprav v tej hriboviti in sorazmerno majhn' krajevni skupnosti (po številu prebivalcev, po površini pa ne. saj jo sestavjajo vasi Lučin?' Brebovnica, Prelesje, Zadobje in Goli vrh) tudi m enostavno. Mrliško vežico so lani uredili brez proračunskih sredstev iz občine, marveč le s prispevki in delom krajanov. Zdaj, ko so se dela na rcgionalki v spodnjem delu začela, kaže, da bo že na 2,2 kilometra dolgem odseku za temeljito ureditev zmanjkalo denarja. V zgornjem dehi pa je potem še približno toliko dolg odsek. V Lučinah upajo in si želijo, da se ne bo tudi s to cesto zdaj dogajalo tako, kot se s tisto na Sovodnju. KS Gorenja vas mejimo kar na šestih kilometrih." Zadeva okrog podpisovanja pogodbe o cestnih delih pa se je vlekla toliko časa, da je "kolebanjem" naredilo konec slabo jesensko vreme oziroma konec leta. Zdaj so se dela začela in državni sekretar gospod Dvornik je februarja povedal, da je zdaj zagotovljenih 40 milijonov. V Lučinah pa so zaskrbljeni, ker nimajo pravega odgovora, ah je v teh 40 milijonov vključenih tudi lanskih 20, ali pa lahko računajo tudi z lanskimi in jih bo letos tako skupaj 60. "Menda je lanskih 20 neporabljenih milijonov "šlo nazaj ali pa kar ostalo" v ministrstvu za finance. Če je temu tako, potem z letošnjimi 40 milijoni ne bo moč narediti vseh načrtovanih in potrebnih del na 2,2 kilometra dolgem odseku. Teren je namreč zahteven, veliko težji, kot so ocenjevali geologi In denarja bo zmanjkalo. Nas pa skrbi, da se bo zgodilo podobno, kot se že nekaj let dogaja s cesto na Sovodnju. Škoda, res škoda, da smo lani vsi skupaj zamudili vlak, ko smo bili vsi zagreti, celo z lastno udeležbo, da se vse skupaj začne. Vendar, krivda ni bila pri nas." Nič manj odločna v oceni pa ni predsednica Ivica Oblak pri oceni o lanskem delu v krajevni materialno breme ob lanski suši, ko so morali gasilci marsi-kam voziti vodo. K nam jim je ni bilo treba. Zdaj pa moramo urediti še pravilnik, kar zadeva oskrbovanje in upravljanje, pa za požarno oziroma za vodo za namakanje nameravamo še poskrbeti." Ivica Oblak Nič manj skrbno in zavzeto pa v krajevni skupnosti ne skrbijo za urejenost okolja. Dva zabojnika za odpadke, ugotavljajo sta premalo in načrtujejo nabavo še dveh. Povsem brez proračunske podpore pa so se lani sami lotih obnove objekta in ga preuredili v Nenazadnje so si gasilci, ki #j8l načrtujejo nabavo avtomobil*' uredili prostore za orodje, 10 tudi s Šolo na kulturnem področju dobro sodelujejo. L» socialo, ker nimajo Rdečeg* križa, pa skrbijo v KS sami- * * tudi obnova kapelic oziroflj3 znamenj v krajevni skupnosti; kjer so sodelovali krajani, J|j zanemarljiv prispevek v delu i° denarju. Če pa pogledam načrte letos, bomo tudi morali *• resno in trdo zagrabiti za del • Načrtujemo ureditev 4 avtobu*' nih postajališč, položitev asfa" na okrog tisoč metrih cC*' zagotovitev rezervne vode, **' bavo še dveh zabojnikov ' odpadke in poleg re??\ vzdrževalnih del in razlit*! prireditev tudi očiščevalno a* djo v bližnji prihodnosti. Kar pa zadeva odločitev *jj različna mnenja, da ne re,r. kar polemike, o svojem re>c endumskem območju za u° občine, moram povedati, da v kratkem pripravjalnem 0. dobju v svetu KS nismo o6*°?0 li za lastno referendum**, območje. Na zboru občanov, se ga je udeležil tudi predsedn» izvršnega sveta občinske »kup? čine Vmcencij Demšar, pa J bila potem izglasovana tak* odločitev. " • A. Žalar TV Železniki na 8 kanalu V Železnikih oziroma v precejšnjem delu Selške doline od sredine januarja letos na 8 kanalu VHF frekvenčnega območja vsak dan gledajo zasebni TV program podjetja Avac Železniki, 24. marca - Začetki samostojne komercialne televizije v Železnikih, ki jo danes ie lahko spremljajo na enkranih lastnih televizorjev v precejšnjem delu Selške doline (tja do Bukovice), segajo v leto 1987. Takrat je namreč Jože Reja, predmetni učitelj telesne vzgoje na osnovni soli v Železnikih začel z video kamero snemati različne dogodke. GLAS Posneti material na VHS kasetah se je kopičil. To so bile različne prireditve, nenavadni dogodki, pogovori, srečanja z ljudmi, posebnosti, zanimivosti... "Kar kakšnih 800 ur progra vlogami, soglasji, dokler nisem najprej januarja lani ustanovil podjetje in zbral tudi že prvo ekipo mladih sodelavcev. Potem je prišlo tudi dovoljenje za frekvenco na 8 VHF kanalu in 14. januarja je stekel tudi Jože Reja dan od 9. do 21. ure, ima okrog 10 tisoč gledalcev, ki petkrat na dan lahko spremlj ajo video stra- cejšen del že posnetega dok mentarnega gradiva iz dolin » pa je Jani Marenk. ht. "Imamo tudi ekipo, UuP' tetjsko seveda, ki jo sestavljaj Mujam Gorenc, Maja Jel«"r Tajana Prezelj, Tomi Blaz^ Blaž Kuhar, Leon Rihtarš«c • Stane G°n ""za iM vse teme«? seveda kem dej da bi z p klamami .j sponki. Jani Marenk ma se je nabralo in pred tremi program," je pred dnevi razla-leti se mi je porodila ideja o TV gal Jože Reja. Železniki. Začel sem s pismi, TV Železniki oddaja vsak ni, sicer pa ves dan risanke, ob 19. in 20. uri lokalni program. Jože je odgovorni urednik, glavni urednik programa, ki ga poleg krajevnih aktualnosti sestavlja tudi pre- Pr.°Vi vse bolj bogatih in studio, »U jj kletnih prostorih šole, ^ čimbolje opremili. Začete* . težak, vendar zanimiv, volJe Y jim ne manjka. • A. Zala« V jeseniški bolnišnici ob pomanjkanju sester pravijo: kega razpisa se pošteno ustrašimo Medicinske sestre naj M menda "uvozili" iz Slovaške in Makedonije. Jesenice, 24. marca - Že nekaj časa po slovenskih bolnišnicah bijejo plat zvona: hudo manjka srednjih in višjih medcmskin *«ter, ob tem pa je poseben paradoks to, da jih je na Gorenjskem kar 40 prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. V zdravstvu bi »orali predvsem pošteno urediti plačilna razmerja. Res ie Podpora za nezaposlene majhna, vendar, je prav, da se daje nadomestilo tistim, ki odklanjajo delo v poklicu, kjer tako primanjkuje kadra? Olga Blažič je petindvajset *t zaposlena v zdravstvu, od tega je glavna medicinska sestra jeseniške bolnišnice dvanajst let. Takole nam je osvetlila problem, o katerem se tako veliko piše in govori: Ko se pojavi razpis, se Pošteno ustrašimo "Problem se stopnjuje zadnjo tri leta in tudi v naslednjih •«ih ne bo nič bolje, morda še uabše. V jeseniški bolnišnici j*« kljub pomanjkanju sred- jjtev prvič razpisali osem štipen- *1 na višji šoli, petim našim sestram pa omogočili vpis na $lner nega bolnika. Medicinske 'trtre odhajajo bodisi iz samega Olga Blažič Poklica bodisi v osnovno j^stvo, nekaj pa jih je pred flvema letoma odšlo v sosednjo Ostrijo. Vzroki? Zelo različni, Povsem pa težko in odgovor- 1,0 delo, psihično in fizično **Porno. To je kot začaran manj kot je sester, bolj 50 obremenjene. Medicina načuje in zahteva vedno več f>a»ja. To je ženski poklic z jfrazito neprijetnim delovnim |»som za ženo in mater, v 'Umusu pa ob sobotah, nedel- *'in praznikih. ^Nobene možnosti pa ni, da bi delo bolje plačano: pri nas > "^arno sestre, ki imajo tudi sto n*dur, pa ne morejo ostati ?°ma niti se jim nadurno delo e Plača. Le kdo ne bi razmislil? t °olj vabljivi so drugi poklici * }l.osnovno zdravstvo, kjer ni Revnih medicinskih posegov ?.oi težkih bolnikov. Ko v ptavstvenem domu objavijo ^Pis, smo v bolnici pošteno r^trašeni, saj vemo, da se prijavile tudi naše medi- cinske sestre in da bodo zanesljivo tudi sprejete, saj imajo dovolj kvalitetne prakse. Zaslužijo od 40 do 50 tisoč tolarjev Moje osebno mnenje je, da čas medicinskim sestram ni naklonjen. Včasih razmišljam, če smo mladim res privzgojili toliko vrednot, ki jih zahteva prav ta poklic. Iz šole sicer prihajajo z veliko teoretičnega znanja, vendar se moramo v bolnišnici z mladimi kar dosti ukvarjati, da dobro opravljajo svoje delo. Če za kakšen, potem za poklic medicinske sestre velja, da morajo zares čutiti veselje do poklica. Problem pomanjkanja sester čutijo po vsej Evropi, a pri tako akutnem pomanjkanju, kot je pri nas, lahko ugotovimo le eno: prepozno smo se problema lotih! Če v Kliničnem centru Zdravstveni kabineti brez - vode! Zdravstveno šolo Jesenice danes v sedmih oddelkih obiskuje 224 dijakinj in dijakov iz vseh gorenjskih občin in je edina zdravstvena šola na Gorenjskem. Tako kot vse poklicne šole na Jesenicah pa tudi ta dela v nemogočih prostorskih razmerah. Za- (mislite si: nobeden od kabinetov ^Hf. srednjih šoi nima - vode! Stavba je flnfeg stara, za adaptacijo ni denarja. W JH H| Tako tudi praktični zdravstveni Jf |HHH| pouk poteka brez vode, kar si Is flHBBH komaj lahko predstavljamo, saj je Andrej Pikon vsaj Četrtina zdravstvenega pouka povezana prav s higieno in z vodo. Ravnatelj Centra srednjega usmerjenega izobraževanja profesor Andrej Pikon pravi: "Zdaj, ko ni več prihoda sester iz južnih republik," gredo naše mdicinske sestre res za med. Naša šola, Id vzgaja ta kader, se je kar nekajkrat selila in nikoli ni bila v idealnih prostorih. Bila je v prostorih bolnišnice, v gimnaziji, na ŽICu. Zdaj, ko se bo preuredila gimnazija, bi radi, da bi z manjšo adaptacijo preuredili tri učilnice in dva kabineta prav za zdravstveno šolo. Ko bo potekala adaptacija, bo na gimnaziji pouk moten, zato smo predlagali, da bi dijaki obiskovali pouk dopoldne na naši šoli, v zameno pa naj bi nam preuredili prostore za zdravstveno šolo. Denarja za nujne preureditve naša šola nima, prosili smo nekaj podjetij za denar, a uspeh ni bil velik-" čaka razpis kar 300 sester, to vendarle pomeni, da je bilo v Preteklosti marsikaj narobe, amo spomnimo se, kakovehe-mentno so pred dvema letoma hoteli zapreti edino zdravstveno šolo na Gorenjskem. Čeprav sestre premalo zaslužijo - pri nas v povprečju od 40 do 50 tisoč tolarjev - čeprav bežijo zaradi preobremenjenosti, neplačanih nadur in tako dalje, je z našega zornega kota kljub vsemu čudna in nesmiselna ta politika, da na Zavodu prejemajo nadomestilo - čeprav skromno. Če jih v nekem poklicu toliko manjka, se vendarle ne bi smelo zgoditi, da se prejema družbena pomoč za nezaposlene, če pa se tako zelo iščejo prav ti poklici. Skratka: alarm prihaja prepozno in še nekaj časa bo v bolnišnicah hudo primanjkovalo tega kadra." In če zdaj povzamemo še nekaj drugih mnenj. Menda se {"e v Ljubljani pojavila ideja, da >i medicinske sestre "uvozili" iz Slovaške in Makedonije, naše pa bodo po vsej verjetnosti še vedno odhajale. Ob prvi priložnosti čez Karavanke, kjer jih vsake toliko časa rade volje zaposlijo in jim poleg dobre plače nudijo ugodna posojila, tudi stanovanjska, v zdravstvene domove, v storitvene dejavnosti, v zasebno zdravniško prakso. In kot odkrito .pravijo nekateri: v zdravstvu bo treba končno pošteno urediti plačilna razmerja med zaposlenimi in tako bodo ostale vsaj tiste, ki so resnično predane svojemu ?oklicu... • D.Sedej - Foto: J. elko kanje knjižice, ki ima po njegovi zaslugi lepši videz kot originalna izdaja. Ko je bila knjižica natiskana, je tri tisoč izvodov podaril Zvezi slepih Slovenije, vehko pa tudi drugim ljudem. 12. julija lani je podaril v last Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije 91.200 izvodov knjižic in s tem postavil temelje na novo nastali skupini za publiciranje in tisk literature o slepoti, ki naj ozavešča slovensko družbo o ljudeh z drugačnimi potrebami. Jureta Svoljšaka smo obiskali, kajti na Slovenskem take literature nimamo in je zato eden redkih, če ne edini, ki je poskrbel, da je knjižica sploh prišla na slovenski trg. "Na srednji šoli za slepo in slabovidno mladino v skofji Loki sem začel z gibanjem Življenja široka cesta - trenutek svetlobe. Z recitalsko skupino smo nastopali po Sloveniji in v zamejstvu in spoznaval sem, da ljudje o slepoti malo ali nič ne vedo. Ko mi je prišla v roke nemški izvod knjižice Ne tako - ampak tako, sem razmišljal, kako koristno bi bilo, ko bi tudi na Slovenskem izšel prevod," pravi Jure Svoljšak. Visoko priznanje za Jureta Svoljška Knjižice so obležale na podstrešju bodli* Loka'24"marca'Jure Svoljšak iz Virmas pri Skofji Loki je iako °^ Vfa* do vrat' da ie "šel prevod knjižice Ne tako - ampak 80j'*daj pa je preprosto 100 tisoč izvodov obležalo nekje na |0y trfšju Zveze društev za slepo in slabovidno mladino "•griT^* Take "'terature aploh m, zato je za prevod prejel • "do, a kaj, ko knjižice nočejo poslati ljudem. cij^ad za nagrajevanje inova-iivlI a.Področju usposabljanja, 'eto* a m dela >nvalidov je drJ- ma*ca sklenil, da med grari!?11 nagrajenci prejme na-V;r£Vudi Jure Svoljšak iz in v,** .pri Skofji Loki. Učitelj Poslen°J,te,J Jure Sv°lJSak' za-in cukna Srednji šoli za slepo Uka vidno mladino Škofja težavje 2 nemalo preprekami m Prevonl1 °rganiziral in izvedel tako tkanje knjižice "Ne spisal tako"' u J° Je mi" "ttozemski pisatelj Her- sedmik Dick» izšla je že v SCnV*etovnih iezikih. v ^sluo, t m Povodu pa po govitr Ureta Svoljšaka m nje-tisor -Pnjateljev v nakladi sto ^to ttVodov- Knjižica vsebuje družen- Vetov za prijaznejše nirni of kS s,ePimi I" slabovid-ysem sebarni, namenjena pa je K kal"?1?- da se bomo seznani-PotreK0 2lveti, se družiti in po Na«'poma8ati slepi osebi. ni*itv??Jenec je imel pri ures-Vend' VoJe >deje nemalo težav, **kultete P°moči Filozofske za ger- Vl H lez»ke in književnost Plačno ,e bila knjižica brez-Je^ J>revedena v slovenski *°tal' « Vehkimi težavami je nainujnejši denar za tis- Jure Svoljšak "Knjižica s preprostimi besedami, vsem razumljivo in s sličicami pripoveduje, kako naj bi pristopili in pomagali slepemu človeku. A moja pot do uresničitve je bila žal polna Iureprek, čeprav sem zelo hva-ežen tistim, ki so mi kljub vsemu pomagali pri lektorstvu, prevodu... Za finance pa sem dobesedno hodil od vrat do vrat in na eni izmed teh poti sem se srečal zgospodom Fran-cijem Feltrinom iz Slovenske ljudske stranke. Kljub temu da me je prvič videl, mi je obljubil pomoč in stranka mi je poleg dvajset ostalih sponzorjev tudi zelo pomagala. Razumevajoča do mojega dela ie bila tudi moja družina, veliko moralno Rodporo mi ie nudila Tatjana lurn... Zataknilo pa se je po izdaji: 3.000 knjižic sem poklonil članom Zveze društev sle- 5in, žal pa ugotavljam, da jim iveza knjižice ni posredovala. Ostale knjižice naj bi dala med ljudi tudi ZDSS, a knjižica ie še vedno zaprta v prostorih ZDSSS - menda nekje na podstrešju. Zagotovili so mi, da bo v okviru Zveze društev začela delovati skupina za publikacijo in tisk za literaturo o slepoti, a sestanka še vedno ni bilo, sam pa menda "nimam pravice", da bi ta sestanek sklical. Moje zamisli pa so bile samo v tem, da bi vendarle ljudi na primeren način obveščali in ozavešcali o tistih, ki živijo drugače— Padel je v vodo tudi moj dogovor z Oskarjem Kogojem, ki mi je bil pripravljen oblikovati propagandni material..." Jure Svoljšak kljub grenkobi, da je knjižica ostala na pol poti, poudarja, da to ni nagrada le za njegovo delo, ampak za vse, ki so mu pomagali. Sicer pa to sploh m njegova prva nagrada: dobil je priznanje za projekt Življenja Široka cesta ter kot najmlajši dobitnik najvišje defektološko priznanje Antona Skale za njegovo dosedanje delo. To, da knjižica leži nekje na podstrešju, pa je po vseh Erizadevaniih Jureta Svoljša-a milo rečeno, nerazumljivo in vse obsodbe vredno! * D.Sedej - Foto: J.Pelko Sporazum med Zadrugo in Domplanom Dvojne položnice poslej drugače Predstavniki Stanovanjske zadruge Gorenjske Kranj in podjetja Domplan so se v sredo s podpredsednikom IS Kranj s sodelavci vendarle sporazumeli o dvojnih položnicah. Kranj, 24. marca - Zaradi dvojnih položnic, ld so jih prejemali lastniki in najemniki stanovanj na Planini v objektih, kjer je upravitelj Stanovanjska zadruga Gorenjske Kranj, za ogrevanje in toplo vodo je bilo že nekaj časa precej negodovanja. Zdaj bo zapletom najbrž vendarle konec, saj so se v sredo pri podpredsedniku IS Kranj Ferdu Rauterju (na sestanku pa sta bila tudi sekretar za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in sekretarjeva pomočnica) direktor Stanovanjske zadruge Gorenjske Kranj Franci Teran in direktor Domplana Kranj Janez Frelih s sodelavci sporazumeli o načinu obračunavanja. Na sestanku je bilo sicer precej vroče, kot Je povedal podpredsednik Ferdo Rauter, vendar bosta Zadruga in Domplan s posredovanjem IS občine Kranj sklenila pogodbo o ureditivi medsebojnih razmerij glede dobave toplotne energije. Do sklenitve pogodbe pa bodo lastniki in najemniki stanovanj v objektih, kjer je upravitelj Stanovanjska zadruga, dobivah položnice z imenom in priimkom zavezanca za plačdo tople vode in ogrevanja s prometnim davkom, ki jih bo izdajala PE Energetika kot dobavitelj energije. PE Energetika bo vse položnice med 10. in 12. v mesecu dostavila Stanovanjski zadrugi, zadruga pa jih bo potem skupaj s svojo položnico za poravnavo drugih obveznosti razposlala lastnikom oziroma najemnikom stanovanj. Na položnicah za energetsko oskrbo bo obračunano plačilo za ogrevanje, toplo vodo in prištet prometni davek. Plačila obveznosU, vključno z ogrevanjem, zadruga bo potem od vsakega 28. v mesecu do 30. v mesecu nakazala PE Energetika v Domplanu Prepozna plačila položnic za toplo vodo in ogrevanje pa bo zadruga nakazala PE Energetika najkasneje v treh dneh, ko bodo lastniki oziroma najemniki stanovanj plačali ogrevanje zadrugi. • A. Žalar Akcija Most med bolnikom in zdravnikom Za vse ljudi pri nas in v svetu Kranj, 24. marca • Že kar nekaj časa poteka naša skupna akcija z Radiom Kranj pod naslovom Most med bolnikom ta zdravnikom. Veseli smo vaših predlogov in sporočil in še naprej bomo predstavljali medicinske sestre iz naših zdravstvenih ustanov in bolnišnic Dobili pa smo tudi naslednje pismo in sodili, da ne bi bilo prav, če ga ne bi objavili. Čeprav naša bralka ni neposredno glasovala, so,njene besede vendarle velika spodbuda in marsikomu tudi uteha, da so med nami ljudje s tako humanim nazorom in dobrim srcem, kot je naša bralka Katica Rozman iz Predoselj. Takole piše: "Najprej lep pozdrav akciji Most med bolnikom m zdravnikom, posebno pa vsem, ki sodelujejo v tej akciji in zlasti ustanoviteljem. Pri tem vam udareno želim, da bi bih* vedno zdravi in srečni Zdi se mi in prepričana sem, da je v naši prelepi Sloveniji vse več prehlajenih, ki Idhajo in kašljajo in čakajo na bolje: po dežju sonce pride. Z veseljem se pridružujem tej vaši akciji s tem, da si drznem glasovati: ZA VSE LJUDI PRI NAS IN V SVETU, ld gradijo tako in take mostove nad deročimi vodami, po katerih hodijo večni popotniki * bolniki. Hvala za razumevanje in ie enkrat prisrčno pozdravljeni. Tudi vaša akcija je Most med bolnikom m zdravnikom!** Pomoč starejšim na domu Jesenice, 24. marca - V program javnih del v jeseniški občini {e bilo vključenih 52 ljudi, čeprav so najprej pričakovali, da >odo vključili 107 delavcev. Izvršni svet Jesenice je za uresničevanje programa lani namenil 3 milijone in 700 tisoč tolarjev proračunskih sredstev. V javnih delih so vzdrževali ceste, čistili brezine Save in njenih vodotokov, vodili po železarskih zbirkah in razstavah, organizirali družabništvo v domu upokojencev, nudili humanitarno pomoč in pomoč ter oskrbo na domu za starejše in invalidne osebe. Še posebej so bili z javnimi deli zadovoljni na Centru za socialno delo, saj je deset brezposelnih pomagalo starejšim in bolnim na domu - oskrbovali so 31 starostnikov in invalidov. Ta oblika pomoči poteka že drugo leto. Center pa ocenjuje, da so potrebe po tovrstni pomoči zelo velike, zato nameravajo javno delo letos Še razširiti in vključiti še več brezposelnih. * D.S. Bled, 25. marca - Na Bledu je včeraj potekal simpozij o ulkusni bolezni, ki se ga ie udeležilo okoli 120 splošnih zdravnikov iz Slovenije. Ti so predstavili svoje izkušnje in spoznanja o zdravilu za zdravljenje ulkusne bolezni v tabletah ulfamid. Zdravilo izdeluje novomeška tovarna Krka in je v Sloveniji preizkušen in registriran že od leta 1987. Ulfamid sodi med zaviralce izločanja želodčne kisline in je v svoji skupini vseh zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje najmočnejši, saj se daje v najmanjšem odmerku in pri večini bolnikov samo v enkratnem dnevnem odmerku. Ulfamid je izredno varno zdravilo, je povedal predstavnik Krke prof. dr. Jože Drinovec. Pomočnik generalnega direktorja Jože Colarič pa je povedal, da zdravilo prodajajo tudi na Češkem, Stovaškerrfln Poljskem. Obolevnost za neinfekcijskimi obolenji prebavil v Svetu in svetu narašča tudi zaradi pogostnosti razvad, kot so kajenje, alkohol. Pri bolnikih, ki so nagnjeni k ulkusni bolezni, ima pomembno vlogo tudi stres. Po svetovnih statistikah ima težave zaradi razjede dvanajsternika enkrat v življenju 10 do 15 odstotkov prebivalcev, zaradi razjede na želodcu pa od 3 do 4 odstotke. Nasprotno podatkom o obolevnosti so kazalci o hospitalizaciji ulkusnih bolnikov ugodni, število v bolnišnici zdravljenih zaradi razjede na želodcu oziroma na dvanajsterniku se v zadnjih letih zmanjšuje, saj so terapevtske možnosti vse boljše. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava fotografa Janeza Marenčiča. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik akad. slikarja Tuga Sušnika. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja Arhitekturne projekte arhitekt Aleš Šeligo. V. prostorih Zavarovalnice Triglav, Bleiweisova 20, je na ogled razstava slik gorenjskih slika/lev. V Cafe galeriji Pungert razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec. V prostorih knjižnice kranjske Gimnazije razstavlja grafike na temo Tristo ljubezenskih Peter Jovanovič. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja slikar Andrej Dolinar. V galeriji Kosove graščine je odprta razstava grafičnih listov iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. V razstavnem salonu Viktorja Gregorača na Javorniku - Koroška Bela je na ogled razstava Naravne skulpture Janeza Vrha. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike in risbe akad. slikar Lojze Cemažar. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Edi Gnilšak. V prostorih Gorenjske banke razstavlja slikar Leopold Gros iz Lesc. PRIREDITVE TEGA TEDNA~ KRANJ: TSD 94 - V Prešernovem gledališču bo danes v petek, ob 19.30 v okviru TSD 94 predstava Lutkovnega gledališča Maribor Kralj Friderik zobati avtorja Marjana Pungartnika. Jutri, v soboto, ob 19.30, bo s predstavo Evalda Flisarja Tomorrow (Jutri bo lepše) nastopilo gledališče Mania Productions Company iz Londona. V nedeljo, 27. marca, ob 19.30 bo Komorno gledališče Ljubljana uprizorilo Evalda Flisarja Tristan in Izolda. V ponedeljek, 28. marca, ob 19.30 bo na sporedu zadnja predstava na TSD94 - Ivan Cankar - Pohujšanje v dolini šentflorjanski - gostuje Frever teater Ljubljana in Cankarjev dom Ljubljana. KRANJ: FOLKLORA - Na OŠ Jakob Aljaž ]bo danes, v petek, ob 18. uri Občinsko srečanje f otroških folklornih skupin. KRANJ: KONCERT - V kinu Center bo jutri, v soboto, ob 20.30 koncert Dixieland * ^ ' banda Kranj ob ansamblovi petnajstletnici. KRANJ: MONODRAMA - V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo v nedeljo, 27. marca, ob 22.30 igralec Tone Gogala nastopil z Andrejem Smoletom avtorja Matjaža Kmecla. JESENICE: KOMEDIJA - V Gledališču Tone Čufar bo danes, v petek, ob 19.30 igralska skupina DPD Svoboda iz Boh. Bistrice uprizorila komedijo Jana Variota Vzorni soprog. Zadnja Vaša naša matineja v gledališču pa bo v nedeljo, 27. marca, ob 10. uri. Na sporedu bo pravljična igrica Žogica nogica. Z isto igrico bodo danes, v petek, ob 17. uri razveselili otroke tudi na uri pravljic v gradu Grimšče na Bledu. ŠKOFJA LOKA: GLEDALIŠČE - Na Loškem odru bo jutri, v soboto, ob 10. uri v okviru sobotne matineje nastopila skupina WE Najdihojca s predstavo Astrid Lindgren Piko obiščejo tatovi Ob 19.30 pa bo v okviru srečanja S Tespisovim vozom po Gorenjskem dramska skupina DPD Svoboda Bohinjska Bistrica nastopila s komedijo Jeana Variota Vzorni soprog. TRŽIČ: KONCERT - V dvorani Glasbene šole Tržič bo danes, v petek, ob 19. uri na javnem samostojnem koncertu nastopil Jure Rozman - klavir, iz 2. razreda Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Na programu koncerta bodo na sporedu skladbe J.S. Bacha, Haendla, Beethovena, Moszkowskega in Hačaturjana. BOH. BELA - DPD Svoboda Boh. Bela bo uprizorila komedijo Branislava Nušiča Družinski zapleti zaljubljenega pesnika 26. marca ob 19. uri v Kulturnem domu Korotan Jezersko. PREDOSIJE: KOMEDIJA - V kulturnem domu Predoslje bo jutri, v soboto, ob 20. uri nastopilo Kulturno društvo Komenda s komedijo Neila Simona Bosa v parku v režiji Mirka PogaČarja. MLADI FOLKLORISTI Kranj - Na tradicionalnem vsakoletnem srečanju otroških folklornih skupin iz kranjske občine se bo letos predstavilo osem skupin. Danes zvečer od 18. ure naprej bodo v prostorih Osnovne šole Jakob Aljaž pokazali, kaj so se naučili iz bogate ljudske zapuščine: otroška FS vrtca pn OŠ Simon Jenko pod vodstvom Jožice Debelakove, otroška FS KUD Primskovo pod vodstvom mentorice Mateje Debelak, otroška FS vrtca pri OŠ Simon Jenko pod vodstvom mentorice Jožice Debelak, starejša FS OŠ Jakob Aljaž pod vodstvom Jožice Debelak, otroška FS vrtca Najdihojca z mentorico Zdenko Šlehta, srednja FS OŠ Jakob Aljaž z mentorico Jožico Debelak in še dve folkomi skupini pod vodstvom Jožice Debelakove - starejša FS OŠ Jakob Aljaž in srednja FS OŠ Jakob Aljaž. EKO ŠPEKTAKEL Kranj • V večnamenskem prostoru kranjske Gimnazije ie minuli petek 3. razred te šole organiziral prireditev z ekološkim predznakom. Take so bile, namreč ekološko obarvane - domala vse točke prireditve, za katero so bile vstopnina tri stare baterije. Po uvodnem nagovoru je sledila glasbena točka, ki jo je na "fraitonarici" izvedla profesionalna glasbenica Beti. Nato so poslušalci zvedeli nekaj o Greenpeacu, potem je Tomi E«nemal (nekoliko neposrečeno) Elvisa, hkrati pa igral na taro. Znana glasbenika Andrej in David sta občinstvo očarala z igranjem na klarinet in klavir, glasbeni del pa je zaključil harmonikar. Sledila je modna revija, na kateri sta manekena predstavila oblačila slovenskih smetarjev za to leto. Znova je sledil glasbeni del in to z nastopom pevcev, ki so zapeli Slovenec sem in Triglav, moj dom. Po Eko Zdravljici in napovedi ekološkega vremena za Slovenijo je občinstvo lahko uživalo ob uprizoritvi Povodnega moža. Prireditev je zaključil nastop dua saksofona in klavirja (Darja in Nena). Prireditev je omogočila cela vrsta sponzorjev: Biotehna, ETP, Iva z oblekami za voditelja, Jerebika, Lekarna pri kranjskem orlu, Lučka, Pot in Ringo. • 3* Otroško gledališko srečanje Gorenjske OTROCI BI IGRALI VEC Jesenice - Na odru Gledališča Tone Čufar se je sredi tega tedna odvrtelo letošnje Kekčevo srečanje, za katerega j« selektor Peter MJlitarov izbral štiri otroške gledališke predstave, dodatno pa kot mentorsko predstavo še nastop gledališke šole CKD Kranj. Seveda v tej sezoni ni na otroških gledaliških odrih nastalo tako malo predstav, našteli bi jih vsaj trinajst, toliko si jih je selektor tudi ogledal. Čeprav je bilo predvideno, da bo ta gledališka bera na jeseniškem odru na ogled v dveh dnevih, pa so se organizatorji zaradi različnih težav ne nazadnje tudi finančnih odločili le za en dan. S tako okrnjenim gledališkim dogajanjem vsekakor niso mogli biti zadovoljni ne mentorji gledaliških skupin niti otroci, ki s predstavami niso mogli nastopiti na gorenjskem srečanju in končno, kot se je izkazalo na zaključnem pogovoru med mentorji in organizatorji srečanja, niso bili zadovoljni niti slednji. Kadar pa so stvari tako očitne - selektor je imel pripombe tako na sam izbor tekstov za gledališke predstave, na premalo raznolike načine, ki jih pri ustvarjanju gledališkega otroškega dogodka izbirajo mentorji - je seveda treba kaj spremeniti. Že prihodnje leto bo gorenjsko srečanje otroških skupin trajalo dva dneva. S tem se je strinjal tudi predsednik Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske Matija Mil-činski; mentorji so namreč poudarjali, da je srečanje pač priložnost, na katerem se lahko ob kar največ predstavah drugih skupin tudi marsikaj naučijo. To a W Jesenice - Letošnje srečanje gorenjskih gledaliških skupin s šolskih odrov je zaključila predstava Pokojnik Gledališke šole CKD Kranj v režiji Lojzeta Domajnka. pa je vsekakor dobrodošlo, ne nazadnje tudi zato, ker je gledaliških seminarjev zanje premalo. Izredno ustvarjalna izmenjava mnenj na zaključnem pogovoru je tudi pokazala, da bi morda bilo jeseniško srečanje tudi priložnost za seminar, za katerega pa se bo tema izbirala v strokovnih krogih Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Brez dvoma pa seminar enkrat letno nima tolikšnega uspeha, kot bi ga lahko imelo redno izobraževanje. V nekaterih občinah so pred časom Zveze kulturnih organiza- Uspeh slovenske fotografije BENEŠKA DRAMATIČNOST Kranj - Slovenska fotografska zveza res ni imela po včlanjenju v FIAP še zelo veliko priložnosti nastopati kot nova fotografska organizacija nove države: pomembnejša priznanja za fotografijo so slovenski fotografi zadnje čase prejeli na Japonskem in v ZDA in zdaj še v Veliki Britaniji na 8L mednarodni razstavi fotografije v angleškem Southamptonu. Ugledna mednarodna fotografska priteditev v Southamptonu s skoraj stoletno tradicijo je bila že doslej srečen kraj za slovenske fotografe. Tokrat je priznanje - zlato medaljo • v kategoriji barvnih diapozitivov s prosto temo prejel dr. Tomaž Kunst, član Foto kluba Medicus iz Ljubljane. Uspeh je toliko pomembnejši, ker je dr. Kunst s svojimi štirimi barvnimi diapozitivi konkuriral v kategoriji med skoraj 350 za razstavo izbranimi diapozitivi. Sicer pa je na razstavi v štirih kategorijah sodelovalo nekaj manj kot tisoč avtorjev iz 48 držav. Na tiskovni konferenci, ki jo je dr. Kunst priredil v začetku tega tedna na Brdu pri Kranju, je o njegovem fotografskem izrazu govoril tudi dr. Cene Avguštin. Med drugim je omenil tudi avtorjevo razvojno pot iz realistične v bolj ekspresivno smer. Ta je ne nazadnje izražena tudi z nagrajenim barvnim diapozitivom na temo Beneškega karnevala. "Uspeha na taki prireditvi sem seveda vesel," je na tiskovni konferenci med drugim povedal dr. Kunst, "med drugim tudi zato, ker nagrada obenem pomeni tudi uveljavljanje slovenske umetniške fotografije v svetu. Tudi take promocije so nam potrebne. Da pa niso nepomembne, kaže med drugim tudi navzočnost našega veleposlanika na otvoritvi razstave, njegovo zanimanje in pomoč obema slovenskima razstavljalcema. Tudi intervju na BBC London govori o tem, kako je lahko promocijsko uspešna fotografska predstavitev na tujem. Ne nazadnje pa sem se kot predsednik kluba Medicus v Southamptonu dogovoril za izmenjalno klubsko fotorazstavo." Dr. Tomaž Kunst, sicer zdravnik po poklicu, se s fotografijo ukvarja že iz šolskih dni. Več uspeha kot na domaČih fotografskih prireditvah je doslej imel v tujini. V Nemčiji je na primer pred tremi leti osvojil naziv mojstra fotografije, medtem ko mu za vzpon po fotografski lestvici na domačih tleh nekaj priznanj še primanjkuje. • Le a Mencinger cij že pripravljale seminarje ob koncu tedna, na katerih so mentorji s strokovnjaki različnih gledaliških področij obdelali temo, ki jih je najbolj zanimala. Seminarje je za gorenjske mentorje pred časom organiziral ZKO Kranj. Srečanje gledaliških skupin pa naj bi v prihodnje ne bilo le priložnost, na kateri se največ naučijo le mentorji. Mladi nastopajoči sicer vidijo tudi predstave svojih vrstnikov, vendar pa bi zanje lahko naredili še kaj več. Ideja, da bi postalo srečanje nekakšen gledališki semenj, na katerem bi otroci v različnih delavnicah - gledališke scene, ples, petje, posrkali s takega srečanja se kaj več. Še posebej, ker za takšne tematske delavnice jeseniško gledališče tudi ima prostorske možnosti. Večina gledaliških predstav še vedno nastaja na šolah, kjer pa imajo do te dejavnosti različen odnos. Na nekatenfl, na primer na radovljiški je seveda povsem drugače, to Pa se jasno pokaže tudi na števila mentorjev in gledaliških skupin na šoli. Vendar pa bi kazalo šolskim gledališkim skupinam omogočitiveč nastopanj na pt>: vih odrih, saj večnamenski šolski prostor običajno gledališki predstavi ne ustreza. *z' kušnje, ki jih imajo nekatere skupine, na primer Modra vrtnica iz Trboj, so pokazale, da se otroci, ki spoznajo gledališki oder v svoji krajevni skupnosti, vsekakor lažje znajdejo na pravem gledališkem odru, kot je na primer v Čufarjevern gledališču. Seveda pa vsaka predstava niti ni primerna. za veliki oder, zato v letošnjem izboru seleketor ni upošteval predstav, ki so bile namenjene majhnemu, razrednemu krogu gledalcev. Prav ta vrsta gleda; ušča pa je seveda enako zafl»" miva za mlade gledalce, zato naj bi že prihodnje leto na gorenjskem srečanju tudi za take zasedbe poiskali primernejši prostor. Slika gorenjske otroške ustvarjalnosti bi bila zato vsekakor popolnejša. Že na prejšnjih srečanjih seje izkazalo, da so nastopi na odnn izven centra še kako privlačni za mlade skupine - ne le zata ker naletijo tam na pozornej><> in tudi gledališko razgledaj mlado publiko, ki zna s svoj0 pozornostjo soustvarjati pre^ dstavo. Razlog je morda iska» tudi v tem, da se šole izven centrov večkrat odločajo *a gostovanja drugih šolskih gle" daliških skupin, menorji pa zato lažje otroke pripravijo na sprejemanje predstave. • *ye" Mencinger, foto: Janez Pelko GNILŠAKOVE FOTOGRAFIJE. Radovljica - V pasaži radovljiške graščine je te dni na ogled fotografska razstava nestorja Fotografskega društva Radovljie3 84-letnega Edija Gnilšaka. Med najpogostejšimi motivi izkušenega fotografa so krajin*' hišami in posameznimi manj opaznimi objekti in naravtunn posebnostmi. Po oceni dr. Ceneta Avguština je Edi Gnilšak n tem področju dosegel vrh svojega fotografskega oblikovanja' Njegove fotografije se odlikujejo po raznolikosti in izvirnost' izstopa pa motivni svet s poudarkom na barvnih vrednota!1' uglašenost kompozicije ter skrbna tehnična obdelava. * jr Prevedeno v slovenščino BEAUMARCHAISOVA FIGAROVA SVATBA Ljubljana - Najstarejša slovenska založba, Slovenska matica, je, francoskem kulturnem centru Charles Nodier predstavila P1^' celoviti prevod Figarove svatbe. Delo Je prevedel Igor Lamp**' izšlo pa je s pomočjo domačega ministrstva za kulturo iu francoskega ministrstva za zunanje zadeve. Delo ima za slovensko gledališče posebno vrednost, saj ga je fjj pisanje komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi uporabil Aru? TomaŽ Linhart. Kot pravi prevajalec in avtor spremne študij\< Igor Lampret, je bila podoba Beaumarchaisa v slovenski ustvarjena za potrebe primerjanja z Linhartovim Matičkom ukrojena tako, da je dopolnjevala in ponazarjala Post°Pj,, ponašitve ter z njim dokazovala primat Matička nad FiSar° j« Postala je sestavni del dokazov in dokazovanja uspešne evrope zacije slovenskega gledališča, z njo pa se je Beumarcba^ spremenil v kronsko pričo lahkotnosti zmage in vključevanja Evropo. "Na začetku svojega Predgovora Figam BeaumarcD. zapiše, da je treba njegovo igro presojati v skladu z nJe0!,so nameni. In mogoče bi v tej luči kazalo pogledati tudi na ^ razmeroma dolgo, s polemikami nabito historično zapore } interpretacij med Linhartovim Beaumarchaisom in Beaumaf aisovim Linhartom, v katerem je skoraj sleherni udeleženec ved j znova prepričan, da je izrekel zadnjo besedo in da je polemi* ^ njim končana. V resnici pa se šele začenja: z vsako n0^ uprizoritvijo in interpretacijo, ob avantgardah in retrogardab, ponašitvah in potujitvah, z razmislekom o celoti, ki raZ^L predvsem vprašanje našega odnosa do tradicije. Nobena, Še fa^f podrobna primerjava Matička in Figara, ne more izničiti ^ Linharta, ne Beaumarchaisa, še manj Matička in Figara- t-s imata pravico do svoje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. *"tj ob Linhartovem Beaumarchaisu in Beaumarchaisovem Linha ^ se soočamo s svojim izročilom v soobstoju z drugimi, tako k°* j redkokateri temi. To izročilo je odprto. Nenehno stojimo P izzivom njegove obnove in preseganja." • M. A. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KROPA V FOTOGRAFSKEM OBJEKTIVU V Kovaškem muzeju v Kropi je na ogled privlačna razstava fotografij Krope in okolice, ki so jih v lanskem in letošnjem letu posneli člani Fotokluba Radovljica. Radovljiški fotografski klub je v današnjem trenutku eden najbolj dejavnih fotoklubov pri nas, zato je tudi tokratna razstava njenih članov slikovita, zaokrožena in hkrati raznolika celota. Združila je namreč tako prispevke že znanih fotografska men kot začetnikov in tako najmlajših kot najstarejših fotografov. Na ogled so dokumentarno zasnovane fotografije in takšne, ki jih bogati izpovedna nota, široki panoramski pogledi ]»a naselja in krajino in iskanja nltovno zanimivih in izpovednih detajlov. Prevladujejo posnetki Jtarega jedra Krope in Kamen Gorice, med motivi iz okolice Pa je fotografe pritegnila predvsem sakralna arhitektura, enakovredna vloga pa pripada tudi razpoloženjsko ubrani krasni. Ker pa so fotografi želeli ujeti značaj teh krajev z vsemi njihovimi vrlinami in napakami, so se pogosto podajali tudi v manj reprezentativne dele, v katerih je staro izginilo, novejši posegi pa s starim marsikdaj niso najbolje usklajeni. Vsekakor so fotografi uspeh poiskati kar nekaj novih motivov ah pa se že znanih motivov polotiti na nov način, kar je bil tudi poglavitni namen organizatorja, Kovaškega muzeja iz Krope. Fotografije na razstavi je izbrala žirija, ki se je pri vrednotenju fotografij osredotočila predvsem na njihovo vsebinsko in likovno pričeval-nost in iskala tiste, pri katerih ti dve nepogrešljivi komponenti vsakega uspelega fotografskega posnetka nastopata na usklajen način. Nekatere formalne pomanjkljivosti je pri vsebinsko uspelih in osebno interpretiranih posnetkih, zato hote tudi prezrla in vrednotila predvsem vsebino in izvirnost pristopa. Žirija je podelila tudi nagrade, ki so ločene za črno-bele in barvne fotografije, vrsta najbolj uspelih fotografij pa bo vključena tudi v muzejsko fotografsko zbirko. Kot fotograf, ki profesionalno obvladuje fotografski medij, se predstavlja Ivan Pipan. Nadvse širok razpon motivov, ki vključuje tako urbano kot nedotaknjeno krajino, arhitekturo, detajl, itd. bi bil namreč več kot zadosten tudi za zgledno samostojno razstavo. Svetlobo kot odločujoči fotografski dejavnik je v pripovednem smislu znal najbolj izrabiti Aleš Se rajnik, ki je s pomočjo temačne atmosfere svoje motive privedel do ekspresivnosti in dramatičnosti. Matej Rupel in Aleš Dolinar sta iskala motive, v katerih je prisotna likovna urejenost. Iskanjem privlačnosti ambienta so se posvetili Boštjan Pintar, Nikolaj Zalokar in najstarejši med sodelujočimi, Edi Gnilšak, eksperimentu zgolj Simon Res-man, iskanju nasprotij med starim in novim pa Benjamin Vrankar in Matej Šuštar. Vrsta predvsem najmlajših avtorjev je iz tokratnega izbora nagrajencev sicer izpadla, kar pa nikakor ne pomeni, da niso na najboljši poti, da se v prihodnosti razvijejo v kakovostne fotografe. Vsekakor je bila prav z raznolikostjo sodelujočih avtorjev pogojena tudi raz-nolikost pristopov do fotografiranja Krope, Kamne Gorice, Jamnika, Dobrave in drugih vasi in njihove okolice, ki so v objektivih fotografov zaživeli v zanimivi in nadvse pestri podobi. Damir Globočnik NAJMLAJŠA OPERNA ŠOLA Jjjjubliana - V malo znani pa pedagoško in umetniško dovolj pomenljivi operi Kitajke Le Ciensi skladatelja Christopha »ubalda Glucka (1714 -1787) je v nedeljo zvečer v ljubljanski Open in baletu v diplomski predstavi študentov pevskega oddelka ljubljanske Akademije za glasbo, nastopilo kar nekaj mladih pevk in pevcev. ji^bljanska Akademija za v0 00 Je predstavo pod vodst-do? v°dje opernega studia . °centa dr. Henrika Neubauer-un!Je^ser) omenjeno predstavo , ™nla prvič pri nas ob 280-. ujici skladateljevega rojstva in v "j^tnici njene krstne iz-^5°e- Komorna opera v enem ^Jem dejanju je zasedena s petimi 'vlogami in tako J° v vrsti pevcev Editi Garče-J&. Marjanu Trčku, Marjetki ■ °%>ršek in nemi vlogi odrs- strežaja Julieti Kubikovi slišali in videli kot gostjo - neke vrste našo bližnjo rojakinjo Ireno Svoljšak. Gre za operno enodejanko, ki praktično prikazuje opero v operi. Delo je nadvse primerno za študij mladega pevskega naraščaja, ki pa ga seveda že doslej poznamo iz različnih zborovskih vlog pa tudi v petju manjših opernih vlog do velikih solističnih partov (M. Trček) so se prenekateri že izkazali; tudi Irena Svoljšak, doma iz bližnje Sore (pri Medvodah), sicer pa ^_Prof. FERDO MAYER (1927 -1994) AKADEMSKEMU SLIKARJU V SPOMIN Ko se je na pozno jesen svojega življenja v Lom pod toriiČem preselil akademski slikar in profesor Ferdo Mayer, '^Prinesel s seboj v idilično odmaknjenost in (skoraj) ^dotaknjenost svojo svetovljansko, umetniško in človeško lrin°- Malce nezaupljivo (kot vsakega prišleka) so ga P°čeffca domačini sprejemali, a sčasoma je s svojo toplino, oprtostjo in predvsem poštenostjo našel pot mednje, jnjifljenjska pot prof. Ferda Mayerja se je začela 8. marca 27 v Podovi pri Mariboru. Po osnovni šoli na Pragerskem je §vfšil gimnazijo v Mariboru in nato še v Gradcu v Avstriji Sl'f}° umetnosmo šolo. Bil je v prvi povojni generaciji J^ateljev ljubljanske likovne akademije, leta 1950 diplomiral nato uspešno dokončal specialko za slikarstvo pri prof. . "tonu Gojmiru Kosu. Kot edina Slovenca sta med številno $°slovansko skupino umetnikov dobila štipendiji za Pariz SviEFi 5 ^tane(om Kregarjem. Sledila je še štipendija za do ko, kasneje pa je talentirani Ferdo Mayer študijsko pPolnjeval znanje v domala vseh vidnih likovnih središčih jp r°]stni Maribor se je vrnil poln evropske širine in on *enos*i in že s prvimi samostojnimi razstavami krepko PlatZOr^ nase' P°Sumen zamah, krepko koloristično polnjenje tla. i"1 samosvoJ likovni izraz je uspel presaditi na domača vin,, ovna kritika ga je budno spremljala in mu določila mesto v sodobni slovenski likovni umetnosti. j60°fYcc*' se je tudi pedagoškemu delu; najprej na mar-l97o\ ^° *eta MS*) m nflto m kamniški gimnaziji (1954 -soj! °d leta 1979 4° upokojitve 1987 je ustvarjal kot ^ostojni kulturni delavec. ie o 7° od nJeS°vib 51 samostojnih razstav doma in v tujini sod k ^° 5vo/e mejnik v njegovem izpovedovanju. Bil je prvi Celo s^ovenski umetnik, ki ga je Avstrija povabila v hlad>ec' da odtaJa a svojim slikarskim izročilom tedaj še ^gifn?OSedske odnose- Uspel je in tako na široko odprl pot ktitika*™ Se^ razp^scda ' naklonjeno! - vsa strokovna likovna °bčuti^eye Je te^° svoJ° P°t- Osebno skromen, umemiško Pfern x fln?a^,rfln» človeško pa predvsem pošten in 'klan ,.en m nikdar sodil v kalup teh ali drugih slikarskih sani ni"' ^ato mu morda m bH° nikdar usojeno stopiti na jy Vlunp izvoljenih. Je čutil krivico? UniftL\čeVe^ zaverovan Je btt v svoje poslanstvo, v poslanstvo Hq fll™l> ki mu je dano z drugimi in drugačnimi očmi gledati pte l?veštvo. Silna moč barv, odrešujoča energija črt in ZQDninJe v Pravilno naravnano odslikavanje resnice ga je znajo f° VSe do zadnJe8a- Rad Je bil v družbi, a le tistih, ki 0(t?JeP0tt m Resnici govoriti s svojimi besedami, tivljg. ie Movek, ki nam je z umetninami plemenitil J. š. študentka petja pri docentki Alenki Dernač Bunta. Mlada umetnica je angažirana v zboru ljubljanske Opere in baleta. Za seboj pa ima že nekatere solistične pevske vloge: Krčmarica (v Golobovi Krpanovi kobili), vzgojiteljica samostanskih novink (v Puccinijevi Sestri An-geliki) in grofica Ceprano (v Verdijevem Rigolettu). Tokratno ljubljansko predstavo Gluckovih Kitajk pa so poleg navedenih pripravili (očitno v koprodukciji med Akademijo za glasbo in ljubljansko Opero z baletom), na besedilo enega pogostih Gluckovih libretistov Pietra Metasta-sia, dirigent in zadolžen za glasbeni študij Borut Smrekar, scenograf Andrej Stražišar, kos-tumografka Alenka Bartl, asistent režiserja (dr. Henrik Petnajstletnica Dixieland banda Kranj LJUDSKA UNIVERZA KRANJ VAS VABI NA JAVNO TRIBUNO ŽIVLJENJE V ZDRAVEM OKOLJU, ki bo v četrtek. 31. marca 1994, ob 18. url, v sejni sobi št. 14 Skupščine občine Kranj, Slovenski trg 1 POSKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE IN SREČO BONB0N1ERA 64240 Radovljica, Kranjska 2 ODPRTO OD PON. DO PETKA OD 9. D018., SOBOTA 9. D012. 65 VRST BONBONOV NA VAGO, BONBONIERE, ČOKCUADE, SLADKA DARILA, KAVA, VINA MEGGI TO U RS PRVOMAJSKA ŠPANIJA - SAMO ŠE NEKAJ MEST... 388 DEM GRČIJA - ČUDOVITA ZGODOVINSKA TURA............«£* PARIZ IN PRAVLJIČNI DISNEVLAND.........................360 DEM ROMANTIČNI DUNAJ - DVA DNI...............................UO DEM G AR D AL AN D - VSAKO SOBOTO... 55 DEM MEGGI TOURS KRANJ.ŠK. UOKA, TCL:064/Ž234T70,6^173 Neubauer) Janez Meglic, asistentka kostumografke Nada Slatnar ter lektorica za italijanski jezik Angela Tomanič. Celotna predstava teče v izvirnem - italijanskem jeziku, prevod arij in recitativov pa je bil posebej natisnjen v gledališkem listu. V njem smo lahko prebrali še zasedbo in vsebino opere, predstavljene izvajalce (v besedi in sliki), spremno besedo sedanjega dekana ljubljanske Akademije za glasbo red. prof. Dejana Bravničarja, razmišljanja B. Smrekarja o sami operi, dodanih je še dvoje razmišljanj, besedilo v italijanščini in slovenščini (libreto) in zahvala sponzorjem. Komorni orkester s čembalistom Benjaminom Govžetom je vodil Borut Smrekar. • F. K. KONCERT OB JUBILEJU Kranj - Petnajstletnico nastopanja enega redkih glasbenih ansamblov, ki goji dhdeland muziko - Durieland band Kranj -bodo člani proslavili z jutrišnjim samostojnim koncertom s številnimi gosti v kinu Center in - kar rudi ni najmanj pomembno -s prvo kaseto desetih skladb. V tem razmeroma dolgem obdobju nastopanja - začetki segajo kar trideset let nazaj - se je v ansamblu, ki je sicer trikrat zamenjal svoje ime, zvrstila cela vrsta glasbenikov, med njimi nemalo takih, ki danes igrajo v najpomembnejših slovenskih poklicnih orkestrih. Kakšen zven je imela dbcieland muzika v treh različnih zasedbah, bodo slavljenci pokazali tudi v prvem delu nastopa, ko bodo skupaj s svojo pevko Metko Stok Zalazni k predstavih večinoma svoj klasični dbueland repertoar. V drugem delu koncerta bodo nastopih tudi gosti, kot so pevka Romana Krajnčan in instrumentalisti, med njimi Tone Janša, Dominik Krajnčan, Vaško Repinc in drugi. Dbcieland band Kranj, ki je med drugim lani decembra za svoje dolgoletno delo prejel tudi Veliko plaketo občine Kranj, je pravzaprav v svoji občini premalo znan orkester, ne glede na to, da večina članov igra tudi v Pihalnem orkestru Kranj. Razlog je med drugim tudi v že leta trajajočih preskromnih prostorskih možnostih za nastope pa ne le tega ansambla, pač pa tudi drugih z glasbo povezanih nastopov. Skoraj bi lahko rekli, da kranjske glasbenike, ki igrajo tako imenovani pravi dbcieland stil, še najbolje poznajo v Franciji, kamor jih po velikem uspehu pred nekaj leti zdaj redno vabijo tudi kot goste na festival dbuelanda v Saint Raphael. Poznajo jih seveda tudi po drugih krajih tudi v Avstriji, Italiji in seveda doma, najbolj na Bledu in v Portorožu. Načrte za gostovanja imajo seveda tudi v tem jubilejnem letu, vendar pa je za skupino, ki jo sestavlja osem ljubiteljskih glasbenikov, vsak malo obsežnejši načrt gostovanj zelo težko izvedljiv. Zato se je včasih težje odzvati na vabila, še posebej, ker se zdi, da je ob oziranju v šestdeseta, sedemdeseta leta tudi v glasbi, poraslo zanimanje za te vrste jazz tudi pri nas. Dbcieland je dolgo časa veljal za glasbo srednje generacije in seveda za poznavalce in ljubitelje vseh starosti, zdaj pa kaže, da ga bodo lažje razumeli in poslušali tudi mladi. Člani orkestra so namreč začeli predstavljati dbdeland glasbo v tako imenovanih glasbenih delavnicah po nekaterih osnovnih in srednjih šolah kranjske občine. Med drugimi pomembnimi načrti, ki so jih predstavih na tiskovni konferenci pred koncertom, pa so omenili tudi glasbeno sodelovanje z Jožetom Privškom. • Lea Mencinger REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA JESENICE objavlja prosto delovno mesto SVETOVALCA II ZA GOSPODARSTVO, DROBNO GOSPODARSTVO IN PODJETNIŠTVO v Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo Pogoji: Poleg, splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - končana VII. stopnja ekonomske, organizacijske ali druge družboslovne usmeritve - 3 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit za delavce v državnih organih Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas -nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu - do 31. 10. 1994. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Občina Jesenice, Kadrovska služba, Titova 78, 64270 Jesenice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku. TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE 64248 LESCE Alpska 58 K sodelovanju vabimo dinamične in razgledane sodelavke in sodelavce (študentke, študente, gimnazijke, gimnazijce in druge), ki jih zanima delo v turizmu. Nudimo možnosti za opravljanje občasnih in začasnih del v CAMPINGU SOBEC v letni sezoni 1994: 1. RECEPT0RJEV Pogoji: pasivno znanje dveh tujih jezikov (lahko nemško, angleško, holandsko, francosko, italijansko) 2 NOČNIH ČUVAJEV- RECEPT0RJEV a POBIRALCEV RAZUČNIH PRISTOJBIN (vstopnine, parkirnine, malega golfa in drugih storitev) 4. NATAKARJEV, NATAKARIC za strežbo v bifeju "Na plaži" 5. VZDRŽEVALCEV TENIŠKEGA IGRIŠČA, ki upravljajo tudi manjši bife in pobirajo pristojbine, vezane na tenis Pogoji (pod 2, 3, 4, 5): pasivno znanje vsaj enega tujega jezika (nemščina ali angleščina); k tč. 3: mali golf - opravljen izpit za reševalca iz vode. 6. ČISTILK IN ČISTILCEV- VZDRŽEVALCEV Pogoji: zaželeno je pasivno znanje enega tujega jezika (nemščina). Prednost pri izbiri imajo kandidati iz bližnje okolice in sodelujoči v preteklosti ter kandidati, ki bi delo opravljali najmanj dva meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE, za organizacijsko kadrovsko komisijo, Alpska 58,64248 Lesce, do vključno 2. aprila 1994. O izbiri bodo kandidati obveščeni pisno. Informacije lahko dobi po telefonu (064)77-500 vsak delovni dan od 8. do 12. ure ali osebno v recepciji Campinga Sobec. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN BLIŽAJO SE VELIKONOČNI PRAZNIKI Petek, 25. marcal994 M/l Mercator - Meso - Izdelki Bližajo se velikonočni prazniki, ko brezmesnih dobrot tedaj ne bo šlo, zato brž v prodajalne Mercator -Meso - Izdelki po GORENJSKE MESNE DOBROTE iz družine odličnih mesnin. In še to, vse kar boste izbrali, vam nudimo po ugodnih konkurenčnih cenah. Kaj pa *C£f* ? Seveda, to priznanje kakovosti je prejelo kar trinajst izdelkov, ki vam jih nudimo pod našo blagovno znamko GORENJSKE MESNE DOBROTE ki jih na praznični mizi ne sme manjkati. Ob GORENJSKIH MESNIH DOBROTAH vam želimo vesele praznike in prijetno počutje. interEEEEI Dorfarle 17,64209 Žabnlca I tel. ,(ax: 064/631 510 PESTRA POrjUDBA KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV PO UGODNIH CENAH PHILIPS 10C Samo najboljše je dovolj dobro Družino olj Cekin iz proizvodnje Mercator - Oljarica Kranj najbrž že poznate. Vanjo spadajo olje Cekin, ki se odlikuje po nevtralnem vonju in okusu, Cekin special, ki je 100-odstotno sončnično olje in prav tako ne vsebuje holesterola, nato je tu olje Konzum, ki je pravi odgovor tistim kupcem, ki iščejo na tržišču nekoliko cenejši proizvod, vendar pa se ne želijo odpovedati kvaliteti, in pa olje Frivita, čisto arašidovo olje, ki ga v Mercator - Oljarici Kranj priporočajo za cvrtje in pečenje. Vse vrste olj ne vsebujejo holesterola. Da pa bi zadovoljili še tako zahtevnega kupca, so v Mercator - Oljarici Kranj izpopolnili svojo ponudbo in družino olj Cekin razširili še z oljem Kalček. Olje Kalček je stisnjeno iz samih koruznih kalčkov, saj so v njih skoncentrirane visokovredne snovi, ki jih človeško telo potrebuje, ne more pa jih samo proizvajati. Za liter olja je potrebno stisniti 120.000 kalčkov in to previdno, da se v njih ohranijo prej omenjene snovi. Olje Kalček je nevtralnega okusa in ne vsebuje holesterola. Posebej se odlikuje zaradi izredno ugodne sestave maščobnih kislin, zato je priporočljiv za dietno prehrano. 1 čajna žlička olja Kalček vsebuje 27 Kcal (113 kJ)- Olje Kalček je še posebej primerno za pripravo lahke hrane, vseh vrst solat in zelenjave, za pripravo majoneze in za peko mesa. Pomaga, da telo prejme v maščobah topne vitamine A, D in E, meso pa med pečenjem obdrži svojo sončnost in aromo. Obogatena preskrba s snovmi iz rastlinskih kalčkov omogoča uravnovešeno V kalčku je skrito življenje prehranjevanje z maščobami in daje polnovreden prispevek k zdravemu naft)" nu prehranjevanja. V svetu je vrsta olja iz kalčkov zelo cenjena in gospodinje rade segajo po njem. Olje Kalček bodo v Mercator - Oljarici Kranj ponudili v litrskih steklenicah ter v plastenkah po 1 in 2 litra. TRGOVINA JEZERO TRBOJE 10, KRANJ TEL: 49 411 PESTRA VELIKONOČNA PONUDBA IN ŠE DRUGI ARTIKLI PO IZREDNO UGODNIH CENAH ROZINE 28« SIT/KO SLADKOR 10B SIT/KO OLJK 179 SIT/L ■JOKA TIR 400 SB SIT/KO NAGRADA PRI NAKUPU NAD 3000 SIT! ŽELIMO VAM PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKI DOMAČIJA TRGOVINA S KMETIJSKIM BLAGOM IN PERUTNINO GLOBOKO 2a RADOVLJICA, tel.: 738-037 PRODAJA PO NAROČILU: • 6-TEDENSKE PURANE PURAN 1.200 SIT, PURICA 800 SIT • 19-TEDENSKE JARKICE 700 SIT • ENODNEVNA PERUTNINA 75 - 120 SIT momjEiMožEHA zmpcmEBHtuiA mmmnwtoN&) ..10MO BOGATO 'EUKONO&KO PONUDBO VSEH VRST %Wma m%0 90 UGODNIH CEHU H* ionka od 3sti, k{ ! trSih S! na naJboljr zahtevnih Kemi!0 Je za Savo toliko bolj Pr°da saJ na tujih trgih °Se • °dstotkov proiz--nanQstJ^ deJal minister za lr» tehnologijo dr. ,^ovne.°hinc' ko Je certifikat dirajo za pridobitev tega med V\? 1Zroc» direktorju to- narodnega certifikata po tej v»st Miletu Milivojeviču. poti pa so krenile tudi druge vojevič, direktor tovarne umetnega usnja Vist. Konec leta 1992 ko je mednarodni certifikat kakovosti ISO 9000 pridobila Savina tovarna Velo, so se v tovarni Vist odločili, da kandi- Savine tovame. Vist je dobil prednost, ker izdeluje materiale za avtomobilsko industrijo, ki v zadnjem času praviloma zahteva listino o ustreznosti takoj, ko se začne pogovarjati o poslu. ' Tričlanska strokovna komisija BVQI-ja (Bureau Veritas Quality International Limited) iz Londona je sistem kakovosti v tovarni Vista preverila februarja letos, delo so opravili v treh dneh. Komisijo je vodil Zoran Lekič, direktor ljubi ga predstavništva BV0l-ja Ferdinand Ketzer. Tovarna Vist je dokaj dobro prestala presojo skladnosti njenegasis-tema zagotavljanja kakovosti z normo ISO 9001, saj so našli le nekaj pomanjkljivosti, ki pa so jih že sproti oziroma hitro odpravili. Dokaj hitro po obisku komisije so dobili certifikat, saj postopek z dokumentacijo običajno traja štiri do šest tednov, kar kaže, da so bile tAHO" ~"------ J--- ------ .,7.. • , .. janske podružnice, sodelovala pomanjkljivosti res hitro od sta strokovnjak za kemijo Han pravljene. • M.V. Začel se je drugi sejem Kapital m. V Cankarjevem domu v Ljubljani so v torek odprli 2. finančni sejem Kapital 94, ki ga že drugo leto zaporedoma organizirajo revija Kapital, podjetje Infos in Kulturni in kongresni center Cankarjev dom. Prireditev je velikega pomena za slovenski finančni trg, ki smo ga v Sloveniji vzpostavili šele pred nekaj leti in šele prihaja v obdobje normalizacije. Poseben pomen sejmu daje tudi skorajšnje lastninjenje in vnovčenje lastninskih certifikatov. Na sejmu se predstavljajo domala vse slovenske banke, kar 50 jih je, zavarovalnice, borzno posredniške hiše, svetovalna podjetja in tuje bančne hiše. Večina podjetij se predstavlja s tiskanim promocijskim materialom, ponekod pa so pripravili tudi računalniške demonstracije poslovanja. V okvir sejma, ki bo odprt do sobote, sodijo tudi številna predavanja med njimi borznem poslovanju za začetnike, poslovanju s certifikati, o aktualni problematiki lastninjenja, tisku in zaščiti vrednostnih papirjev in podobno. • M.G. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ 1. OBVESTILO UVOZNIKOM Od 1. aprila 1994 veljajo novi obrazci za potrdilo zbornice, da se blago ne proizvaja v Republiki Sloveniji. Gre za nov, tiskan dokument, ki je enak za uvoz opreme, repromateriala in blaga z znižano ali brezplačno carino. Obrazce lahko dobite na Območni gospodarski zbornici v Kranju, jih izpolnite in pošljete v Službo za ekonomske odnose s tujino pri Gospodarski zbornici Slovenije. V ceni obrazca za potrdilo 1.000,00 SIT je vključena tudi pristojbina zbornice za izdajo potrdila, če se blago, ki ga vlagatelj želi uvoziti z znižano carino ali z oprostitvijo plačila carine, uvršča v več kot eno šifro tarifne postavke, vlagatelj izpolni dodatni obrazec specifikacija k potrdilu, ki stane 500,00 SIT. Žiro račun Gospodarske zbornice Slovenije, kamor nakažete 1.000,00 SIT, je 50101-637-58127 sklica št. 303. Podrobnejša navodila za izpolnjevanje obrazcev so na samih obrazcih, za dodatna pojasnila pa se obrnite na Območno gospodarsko zbornico v Kranju. 2. NORVEŠKO - SLOVENSKA POSLOVNA KONFERENCA Gospodarska zbornica Slovenije in Norveški trgovinski svet organizirata v začetku meseca junija 1994 v Oslu 1-dnevno norveško-slovensko poslovno konferenco. Iz okvirnega programa je razvidno, da bodo v dopoldanskem času predstavljene možnosti razširitve gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Norveško, v popoldanskem delu pa individualni razgovori med slovenskimi in norveškimi poslovneži. Konferenca bo potekala v angleškem jeziku, prevajanja ne bo. Rok za prijavo je 5. april, vse ostale informacije in prijavni obrazec pa dobite na Območni gospodarski zbornici v Kranju. 3. POSLOVNO SREČANJE MADŽARSKIH IN SLOVENSKIH GOSPODARSTVENIKOV Trgovinsko - industrijska zbornica županije Veszprem in Gospodarska zbornica Slovenije, območna zbornica za Pornurje, organizirata poslovno srečanje s poslovno borzo med madžarskimi in slovenskimi gospodarstveniki, ki bo v četrtek, 19. maja 1994, ob 11. uri v Veszpremu na Madžarskem. Na poslovnem srečanju bodo prisotne naslednje gospodarske panoge: strojna industrija, elektroindustrija in elektronika, lesna industrija, avtomobilska industrija -rezervni deli, kmetijstvo in prehrambena industrija, tekstilna industrija, kemična industrija, gradbeništvo, trgovina in turizem. Rok za prijavo slovenskih podjetij je 30.3.1994 na naslov: GZS - OBMOČNA ZBORNICA ZA POMURJE, MURSKA SOBOTA, fax 069/32-664. Prijavnico pa lahko dobite tudi na Območni zbornici v Kranju, telefon 064/213-072, fax 213-069. ISKRA ORODJARSKO TEHNOLOŠKI CENTER Kranj Objavlja več prostih delovnih mest za orodjarje, oziroma predelovalce kovin. Vabljeni predvsem delavci z izkušnjami. Možnost zaposlitve je tudi za pripravnike s triletno poklicno ali tehniško srednjo šolo, kovinarske ali metalurške smeri. Nudimo delo na NC rezkanju, izžiganju, vrtanju, oblikovnem brušenju in termični obdelavi. Rok za prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev je 8 dni od objave. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja. Delovno razmerje bomo sklenili za določen oz. nedoločen čas. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK ZAŠČITA POTROŠNIKOV Problemi s hladilnikom Na našo pravno pisarno se je obrnil potrošnik, ki je imel slabo izkušnjo z Gorenjevim hladilnikom. Ta je bil preglasen in to v takšni meri, da je onemogočal normalni nočni počitek družine prizadetega. Serviserji (hladilnik je bil še v garanciji) so samo zmajevali z glavo in končno priznali, da bi bilo hladilnik potrebno zamenjati. Vendar pa do zamenjave kljub številnim urgencam ni prišlo. Šele po posredovanju pravne pisarne ZPS je bil hladilnik končno zamenjan in tako problem rešen. Kaj Lahko potrošnik zahteva na podlagi garancijske izjave? Na voljo ima štiri zahtevke. Najprej lahko od prodajalca ali proizvajalca (pa tudi uvoznika, zastopnika tujega proizvajalca ali konsignacijskega podjetja) zahteva popravilo ali pa zamenjavo stvari. Šele če ne eno ne drugo ni možno, lahko postavi zahtevek za znižanje kupnine ali pa razvezo pogodbe. Kupec ima vedno tudi pravico do povračila škode, ki jo je utrpel, ker stvari ni mogel uporabljati in sicer od trenutka, ko )e zahteval popravilo ali zamenjavo. Če gre za manjše popravilo, se garancijski rok podaljša za toliko, kolikor časa kupec ni mogel uporabljati stvari. Če je stvar zamenjana ali bistveno popravljena, začne garancijski rok teči znova od zamenjave oziroma od vrnitve stvari. Če je bil zamenjan ali bistveno popravljen le del stvari, začen rok teči znova le za ta del. Praviloma je garancijski rok eno leto od izročitve stvari kupcu. Zavezanec pa lahko z vidika večje konkurenčnosti določi tudi daljši rok. Kupčeve pravice iz garancijskega lista trajajo še eno leto po tem, ko je podal zahtevek. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Širša ponudba blagajniških zapisov Kranj, 24. marca - Pri Ljubljanski banki, d.dM Ljubljana se lahko odločite za nakup Štirih vrst blagajniških zapisov, po katerih segajo tisti, ki si Želijo večji donos od klasičnih oblik varčevanja, niso pa navdušeni nad spekulativnim borznim poslovanjem. Blagajniški zapisi so prenosljivi, z rokom vezave od 31 do 180 dni, lahko jih seveda prodate, predčasno vnovčite v banki ali uporabite kot plačilno sredstvo pri poravnavi raznih obveznosti. Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana ponuja štiri vrste blagajniških zapisov. Pri tolarskih je realna obrestna mera 7- do 11-odstotna, glede na rok zapadlosti. Lahko pa se odločite za blagajniški zapis z valutno klavzulo, ki se vplačujejo in izplačujejo seveda v tolarjih, obrestna mera je 7- do 9-odstotna. Tretja vrsta je opcijski blagajniški zapis, ki je zanimiv zato, ker imetnik šele ob zapadlosti izbere način, ki mu prinaša največji donos. Dan Erea njegovo zapadlostjo mora anki sporočiti, ali se je odločil za veliki R ali za devizno klavzulo, če tega ne stori, banka sama izbere ugodnejši način. Obrestne mere so pri opcijskem blagajniškem zapisu 5,5- do 6,5-odstotne. Pri prvi vrsti blagajniškega zapisa morajo posamezniki vpisati vsaj 10 tisoč dolarjev, pravne osebe pa 100 tisoč, pri drugih dveh pa posamezniki najmanj 500 mark, pravne osee pa 10 tisoč mark. Četrta vrsta blagajniškega zapisa, ki je nominiran v tuji valuti, pa je namenjen samo pravnim osebam. Vplačljiv in izplačliiv je v tuji valuti, lahko pa tudi v tolarjih. Pri vplačilih upoštevajo prodajni tečaj LB, d.d., deviznih odlivov podjetij, pri izplačilih pa pa nakupni tečaj za obračun deviznih prilivov podjetij. Blagajniški zapisi se vpisujejo z diskontom, najmanjši znesek je 5 tisoč mark. • M. V. OPREŠNIKOVA 86 KRANJ TEL.:212-679 212155 SALON VOZIL St. Žagarja 30 218-690 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA IVECO mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 4M NA ŠTIRIH KOLESIH Lepša, močnejša in varčnejša (Prenovljena) Mazda MX-3 Po dobrih dveh letih in pol so pri Mazdi obnovili svoj Športni kupe MX-3. Na zunaj prenova ni opazna, so pa zato posegli pod motorni pokrov. MX-3 bo še naprej na voljo z dvema različnima motorjema. Šibkejšemu 1598- kubičnemu štirivaljniku s 16 ventili so v glavi motorja enojno odmično gred zamenjali z dvojno, motorna moč pa je po novem 107 namesto dosedanjih 90 konjskih moči. Pri večjem agregatu, 1845-kubičnem šestvaljniku, ki je hkrati tudi najmanjši senjski V6 motor, pa so moč zmanjšali iz 136 na 129 KM, s čimer so dosegli boljši navor pri nižjih motornih vrtljajih in s tem manjšo porabo. Podatki o normni porabi za Mazdo MX-3 1.6 16V po normativih ECE so 5.7,7.9 in 8.6 litrov neosvinčenega goriva na 100 km, za vozilo z motorjem 1.8 V6 pa 6.6, 8.3 in 10.7 litra. Oba motorja imata seveda kataliziran izpuh, vsebnosti škodljivih snovi pa so v obeh primerih bistveno nižje, kot jih dovoljujejo strogi ameriški predpisi US 94. Precej novosti je pri notranji opremi: voznik in sopotnik imata pred seboj skriti varnostni vreči, nova je sredinska konzola s stikali za nastavitev zračenja in ogrevanja, nova sta prednja sedeža (voznikov je nastavljiv tudi po višini) in zadnja klop, oblikovne popravke pa so namenih tudi armaturni plošči. Pri MX-3 16V ie serijska oprema obogatena tako, kot je bilo že do zdaj pri modelu V6, kar pomeni zavorni dodatek ABS, osrednjo ključavnico, električni pomik stekel v vratih in dvojni zaključek izpušne cevi. Pri Mazdi predvidevajo, da bodo zaradi približevanja motornih moči in razkošnosti opreme prodali bistveno več modelov MX-3 s šibkejšim motorjem. Sicer pa se je po tržni raziskavi v Avstriji največ kupcev mazde MX-3 za ta avtomobil odločilo zaradi oblike (53 odstotkov), dobrih izkušeni z Mazdo (19 odstotkov), ostalih razlogov (15 odstotkov) in privlačne cene (13 odstotkov). Prenovljena Mazda MX-3 je že naprodaj tudi na slovenskem trgu. Pri uradnem prodajalcu na Gorenjskem, podjetju Y.C.C. je treba za model 1.6 16V odšteti 36.774 nemških mark, za 1.8 V6 pa 46.951 mark. • M.G. Trgovina AGROIZBIRA, Smledniška c. 17, Kranj ima v zalogi veliko izbiro rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo BCS - prst kose ITL BCS - Lamela BCS - Kosa 127 cm ITL Zetor - lamela pogonska - kolesni cilinder - glavni zav. cil. - bat motorja 1102 - glava motorja Ursus 335 - črpalka vode - glava motorja - lamela velika - termostat - regler C 335 4.800 1.500 1.800 6.500 7.000 6.200 23.300 3.800 1.300 2.090 IMT Tomo Vinkovič - črpalka vode 539 - lamela velika - Soba motorja - potisni ležaj - Črpalka goriva 10.000 7.500 2.000 4.100 3.570 - bat motorja BCS - ojnica kose Univerzal - bat motorja kpt - črpalka vode - filter hidrav. - lamela velika - šoba motorja ITL - lamela velika - končnik volana - polos TV 420 - guma 600 x 16 - guma 750 x 16 1.290 2.100 2.300 7.900 990 3.300 2.200 2.050 7.700 2.200 3.500 2.200 5.600 6.500 7.500 Vse cene so v tolarjih. Delovni čas: od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Telefon: 064/324-802 Klub je zdaj Združenje Klub ekskluzivnih zastopnikov tujih proizvajalcev motornj|! vozil, ki so ga slovenski (uradni) uvozniki oziroma zastopa* avtomobilskih tovarn ustanovili pred dvema letoma, Je. prejšnjega tedna interesno združenje z uradnim imenom Zon1' Ženje avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev Slovenije-Združenje ima 25 članov (vključno z obema domačima avtomobilskima tovarnama), ki imajo sklenjene zastopniške ah distnbU' cijske pogodbe s svojimi principali. Združenje si že od svoje ustanovitve prizadeva za razumno gospodarsko politiko «>* področju uvoza avtomobilov, ter domače avtomobilske j" spremljajoče industrije. Predvsem takšno naravnanost izražal" pri zahtevi, da je treba ukrep vezave uvoza avtomobilov * izvozom, skrbno pretehtati, ter določiti najmanj dveletni rok ' vali pri razreševanju problematike tako imenovanega sivejp uvoza oziroma zahtevali ločevanje pri opravljanju homologaflrj Irih postopkov za avtomobile na uradne uvoznike, ki so s straj» principalov edini pooblaščeni za homologiranje, od uvoznikov, »j takšnih pooblastil nimajo. V Združenju so tudi mnenja, daje tre«>* preprečiti uvoz rabljenih avtomobilov in se bolj usmeriti zagotavljanje ugodnejših pogojev za nakup novih. Ze v začetku maja pa bo Združenje organiziralo 18. slovensfj avtomobilski salon, ki bo v Ljubljani od 6. do 15. maja, in ki j£ 6U sprejet v koledar mednarodnih avtomobilskih sejmov. • M*"* • ADRIA AIRWAYS KUZMIČEVA ULICA 7, LJUBLJANA SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK OBVEŠČAMO VAS, DA 27.3.94 ZAČNE VELJATI NOVI POLETNI VOZNI RED KAM NA KOSILO, VEČERJO ? .............................. ...... ............ ..... ■ m j IME GOSTINSKEGA | OBJEKTA KRAJ SPECIALITETE MENU CENA ODPRTO 1 GOSTILNA |rVPrimožk \ Pristava I pri Tržiču hMkdttkraUiiMiki nt «nti '\ti pa tmtSa i kosilo j 600.00 SIT ! vsak dan 9-23 Iti.: 57-585 j GOSTILNA ZARJA \U: 49305 j Trboj« domač« jedi, jedi po •orofilu, vsak dan kosti« 1 k«wHo 700 SIT, |*q) triko liBSl.....,...... i vsakdan H 23 pot.sob. 11-01 [torek zaprto KAM IVA IZLET? CILJ, tis potovanja, PRIJAVE DATUM CENA JPREVOZ GOSTINSKE OPIS ODHODA 1 STORITVE POTOVANJA GARDALaHD , INTEGRAL TRŽIČ Toi.:S3-280 ProdilniJko 14 i 4.500 SIT 9.4. 1 m'irniruruminfr t Vrt°NI° bus IRABAC K0MPA Škofja KOPJA 10KA T«l.:620-9&0 ITALIJA KOMPAS KRANJ ToL2H-022 SKOPJA LOKA Tol.:620-960 | 16.4. 1136 DEM j bus 7 polp. ODDIH 26.4. 1415DEM | bus 4polp. POMPEJI, CAPRI, M0MTECASSIN0... UVJETUJEMO PROIZVAJAMO PROJEKTIRAMO PRODAJAMO MONTIRAMO [jHioso^Dra W keramika NOVO MESTO d.d. VSE NA ENEM MESTU • klasične lončen« peci • toplozracne peci z vložkom »SUPRA« - termo steklo • štedilniki • kamini • pizza peći • gotove prenosne peči Lepota in zanesljivost, sta kot orehu trda in varna lupina Ne zdrobi jo vsak Rešitev vam ponuja PIONIR-Keramika s programom - TRIUMPH INFORMACIJE PIONIR - KERAMIKA Novo mesto. d.d. Slakova 5, tel.: (068) 321 -201, 322-015. 322 fax: (068) 324-298 VREME h konec ledno nam vremenoslovci Konovedojejo razmeroma lepo vreme, ]wi veter, kl na] bi pihal danes, bo |9tri ponehal. LUNINE SPREMEMBE Ker bo v nedeljo polna lena nastopila •b 13,09, na! bi nllo po Herschlovem semenskem kljiit vreme xelo slabo. do koder gre tudi cesar peš jHVHgricani so znani po tem, da se raziskovalno resno lotijo prav z eno od znanstvenih raziskav so ugotavljali, koliko svojega Atnf^0 *iudJe prečepimo na stranišču. Rezultati: povprečen ty*r®an kar dve leti svojega življenja preživi tam, do koder gre nu CesarPe* (k°t se zadevi lepo reče s pomočjo slovenskega reka). *cttZ()Prav so znanstveniki v omenjeni raziskavi še bolj Pov na stran^u povprečen moški prebije vsak dan Pfečno celih 7 minut, povprečni ženski pa so namerili kar 8 ""JM in 20 sekund "WC ordiniranju" dnevno, tivit nziskavt piše, da se povprečna Američanka v svojem tov J" P0*?™**0 9 mesecev tušira. Za Gorenjke in Gorenjce . "to/A podatkov (še) nimamo; brez zadržkov pa upamo trditi, A J"10 P° skrbi za osebno higieno vsaj tako prizadevni kot r*nČonL To najbolje potrjujejo visoke položnice gorenjskih pu,unalnih P°djetij za vodo in kanalščino, ki jih vsak mesec QtuJejo gorenjska gospodinjstva... hviljon v Tržiču ^VESELITE OTROKE IN ZAPOSLENE V VRTCU ^VOJO PRISOTNOSTJO NA OTVORITVI RAZSTAVE pAVlLJONU V TRŽIČU V PETEK, ^ MARCA 1994 OB 17 URI. PRISRČNO VAB LI VVZ TRŽIČ ERNA ANDERLE 1 0i9?n« popoldne bodo v Tržiču odprli razstavo. Dogodek bo v B2e*^ za katerega smo bili do prejema vabila tz VVO TrŽtč ®&B^ da se imenuje "Paviljon NOB v Tržiču". Očitno glede a nismo na tekočem ... Zimzelena pevska kariera Kranj - Verjeli ali ne, toda vstopnice za predstavo Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta "Vsega je kriva Marjana Deriaj" avtorja Milana Kleca, Id so jo tržaški gledališčniki uprizorili na Tednu slovenske drame v Kranju, so bile razprodane že v Eredprodaji. Jasno, vsi so vedeli, da se v predstavi pojavi Marjana »erzaj "v živo". Nekdaj nesporna prva dama slovenske popevke ni pustila letom načeti zvena svojega glasu niti osebnega šarma. Ob glasbi Gojniirja Lesniaka se v tej gledališki sezoni pojavljate na tržaškem odru, ob Gostovanjih pa tudi drugod po loveniiL Bi vas po uspešni pevski karieri morda zamikala tudi gledališka? "Veliko je igralcev, ki tudi pojejo, zakaj ne bi bilo tudi nekaj pevcev, ki še igrajo? No, v predstavi Vsega je kriva Marjana Deržaj samo pojem. Kaže pa, da so nastopi pevcev v gledališču zaželem, tudi Vlado Kreslin se kot pevec pojavlja v mariborski predstavi Jermano-vo seme. Mislim, da na ta način predstava lahko le pridobi. Pri nas na žalost skorajda ni musi-calov, predragi so, pa je takšno sodelovanje pevcev z gledališči vsekakor prijetna poživitev." Zadnje čase spet nekoliko več nastopate. Izšli so Zimze-lenčld, večno mlade popevke, ki ste jih peli v vaši dolgi in uspešni karieri Se vam zdi, da ste kot pevka spet v modi? "Res je tega nekoliko več zadnje čase, mislim pa, da zaradi trenda, ko se vse ozira nazaj v Šestdeseta in sedemdeseta leta - v svetu in pri nas. Se spominjate Mladih levov, pa Belih vran in cele plejade slovenskih pevcev? Zdaj je te pevce mogoče spet slišati na raznih nastopih, tudi na omenjeni kaseti. Toda vse se razvija še bolje. Prav ta teden me je Kasetna produkcija Radia Slovenije povabila k snemanju samostojne CD plošče. Pripravila sem izbor kakih dvajsetih najpopularnejših pesmi, za katere menim, da bi se morale slišati na tej moji prvi laserski plošči. Junija naj bi že bila nared. Ob moji plošči bodo posneli svojo še Bele vrane." Poletna noč, Orion, Moj dati sin, Ptičje strašilo in druge Eesmi so vas zapisale v slovens-o popevkarsko zgodovino. Ste morda poleg te vrste pesmi gojili še kakšno zvrst? "Prav gotovo, to so bili šansoni, redno sem pela na festivalu v Rogaški Slatini. Sicer tradicionalna prireditev je trenutno zamrla, toda kaže, da jo bodo obnovili in upam, da bom lahko tam pela spet kaj novega." Kako si razlagate, da ste še vedno priljubljeni pri poslušalcih? "Težko bi kaj rekla. Mislim pa, da je razlog tudi v tem, ker pevske scene nisem nikoli zapustila. Bila so sicer obdobja, ko je bilo zanimanja za pevske nastope manj, v osemdesetih letih so bih v ospredju pač le glasbeni ansambli. Toda zaradi tega nisem vrgla puške v koruzo, uspelo mi je kljub temu še nastopati. Nastopi pa seveda pokažejo odziv petja pri poslušalcih. No, ti slovenski zimze-lenčki, ki so jih zame napisali skladatelji, kot so Mojmir Sepe, njegova te Poletna noč, pa Jure Rooežnik, Ati Soss, Jože Priv-šek, Borut Lesjak, Bojan Adamič so imeli vedno lep odmev vse do danes." Kakšno glasbo pa sicer radi poslušate? "Vedno sem razpoložena za klasiko, kot jo pomenita Chopin, Mozart, sicer pa veliko vrtim glasbo orkestrov Glenna Millerja in drugih orkestrov." • Lea Mencinger . Ce imamo pri nas kaj v ^obilju, so to afere. Afere dobesedno zares vseh vrst in ^rov. Če smo do zdaj trpeli Pomanjkanje kakšne kavbojke f1* kriminalke v živo, smo lahko poslej potešeni - zadnji Pnmer aretacije domnevnega v°huna ni za potrebe domače-8? turizma le promovoril do-»!ei popolnoma neznano "cPalo vas, ampak sodi v krirninalistične klasike. Oo, domnevni agent, ve, da S* »Mijo vojaški specialcL "Hotno ustavi pod lučjo. Oni, Sekirani g Itumfi, planejo SMvto. On se zaklene v avto. r™*"*! dva prometna policista. •wLuPatl1 »*č. loteva ga JJ*)ieJo in odvetnik kasneje T**^. da so v avtu našli neke jokumente, ki so jih podta-r i 1 »»padalci. Podtaknili 5*°4 da »o jih položili NA *~*ZBITINE STEKLA in ne J** "ttbitine stekla. To je bil JS* majhen kiks, ki bo razje-Ji °4redbodajalca, ampak še amatersko amaterski rc-JJ2 ki bi se lotil dogodkov, bi Mmo8rede popravil. Nato se gre vsa Slovenija tri 7Ux-n tri noCi rekonstrukcijo ločina. Pojavljajo se zdaj eni, l*5 drugi» občinstvo pa gleda, °«re m posluša. j Komentatorji strežejo z obi-2 Pametnimi rečmi - gredo v grobino, Širino in višino. Vsak izmeriti Sir* in dalj te "ezasliSane zadeve v tako Favni in demokratični državi, gj je Slovenija. Da mlada °]ska tako pretepe civila, da 816 v bolnišnico? Da postavi stražo pred bolnikova vrata, nanje pa cinično napiše, da bolnik ne želi sprejemati obiskov? Po moji laični sodbi pa se noben količkaj pameten režiser ne bi lotil dokumentaris domislice, kaj šele tazaresni vohuni in vohunke z zavidljivim inteligenčnim kvocientom. Samo pri kakšnih primitivcih in buteljnih bi vžgalo, če bi v filmu slišali take dialoge, ki jih povzemamo prosto po sporni- Grobove kopat', rešetke pilit' Dopala vas bo ostala v spominu tudi zaradi dialogov: pohodit', za deset let zašit', nategnit', bulast bit', rešetke pilit', grobove ko* pat1.«. tičnega filmanja teh dogodkov! Zakaj ne? Zato, ker bi mu povsem identičen film o napadu v Depali vasi gladko propadel! Zakaj propadel? Zaradi dialogov in samo zaradi dialogov. Še Al Ca-pone je imel bolj brihtne nu in ki so krasili nedavni depalški atentat. Kaj vse so si govorili, ne bo nikoh znano. A če že dopustimo grožnje ala "letel boš", "letele bodo glave", "pohodil te bom zaradi dvojne igre in zašil za deset let", "če me nateguješ, nateguješ tudi druge, ki demokratično misli- jo" in tako dalje, je v tem smislu najbolj ilustrativen dialog spedalcev, ki so imeli v rokah "vohuna" in zavoljo reda klicali na pomoč policiste. Takole nekako so se šli igrice, ko je specialec klical policiste. Kot da bi vi mene vprašali, koliko je ura, pa bi dobili odgovor: moja sestra zna dobro angleško.Specialec policistu: "Ves bulast je in odpeljite ga že na kliniko, da tam ne bo kakšen cirkus-." Policist pa: "...ja, kje pa zdej mate njega?" Odgovor "...ja brez njega pa vozi ne moremo..." Policist:., "al' misliš, da bo skup padu? Sam naj pelje. Ja, kje pa je?" Specialec: ... "njemu je slabo, pa vozi ne more..." Filmati take dialoge? Dajte no! S prezirljivim odporom, da vas film ar podcenjuje, bi se obrnili stran od kadra, v katerem bi strašni državni specialec in ne en navaden lorevljast in butast kriminalec aretirancu dejal: "11 boš pa rešetke pilil!" Ah: "Pari se: naslednjič boste ti, Kučan in Drnovšek grobove kopali!" Pohodit', za deset let zašit', nategnit, bulast bit', rešetke pilit', grobove kopat'... Nasvet: še za pet let med knjige in zvezke, pa bodo v dialogih morda zmogli reproducirati kakšno slabšo balkansko kopijo filma Točno opoldne... • DJSedej Aleksander ZALAR V GORAH HIMALAJE Himalajsko pogorje je razdeljeno na več držav. Tudi Indija ima svoj del Himalaje. Res je, da ta del ni tako znan kot nepalski ali kitajski, zato pa so tam pokrajine, ki jih drugje ni. Takšne so Sikim, Ladak in Kašmir! Tu res ni gora, primernih za alpiniste, so pa divje dežele, čudovita jezera, tropski gozdovi visoko v gorah, budistični samostani, pnpeti na skalna pobočja, je piš vetra, ki veje s himalajskih gora. Ko sem bil tam, nisem mogel verjeti, da sem res vse to videl. Kamorkoli sem se ozrl, povsod so bili vrhovi gora prekriti s snegom in ledom. V soncu so se bleščali, da je jemalo vid. Stapljali so se z obzorjem in modrino neba. Taka je bila Himalaja, ko sem jo prvič videl. Takrat sem se vprašal: "Zakaj ljudje tako radi hodijo v gore?" Dolgo sem o tem premišljeval, potem pa sem dojel: "Ker so tam! Ze od nekdaj se je človek zatekal v naravo - odkrival je nove dežele, raziskoval in jih osvajal. Vse je sčasoma postalo znano. Zato je odkrival svet zase. Gnal ga je duh nekdanjih raziskovalcev. Kot nekoč oni, tako je sedaj on, hodil po krajih, divjih, odmaknjenih. Tako je spoznaval naravo. Vandral je naokoli, popotoval po deželi, bival v naravi in se od nje učil. Razvil se je trekking, pohodništvo skozi naravo, ki je postajalo vse bolj priljubljeno m znano. V daljnih deželah, v Himalaji, pa tudi drugod je ta način potovanja tudi že dolgo v rabi. Zato tam vidiš številne skupine, ki potujejo po hribih in po dolinah. Vozijo se, dokler so ceste, potem pa pešačijo dneve in dneve. Bivajo pod šotori ali v loodgah - oporiščih za odprave, si kuhajo hrano... Tako potujejo po Sikimu, Ladaku, po Tajskem, Zlatem trikotniku. V Nepalu se za trekking prijaviš kar v agenciji. Tam dobiš vse, kar potrebuješ, sposodiš si potrebno opremo, najameš vodnika, kupiš seznam trekinških poti, prebereš, kakšna sploh so taka potovanja, na kaj moraš paziti, kje dobiš dovoljenja... Tudi mi smo hoteli tako potovati. Deželo smo želeli spoznati tako, kakršna je: njeno naravo in življenje ljudi. Zato smo potovali tako, kot to počno domačini: z avtobusi smo se vozili kot oni, se drenjali z njimi. To nas je stalo precejšnjih naporov, a drugače ni šlo. Od njih smo bih tudi odvisni, ko smo iskali prenočišča, hrano, prevoze, dovoljenja... Le tako smo jih lahko resnično spoznali. Spoznavali pa smo tudi sebe in druge. Vse organizacijske zadeve smo si razdelili, zvečer pa ugotavljali, kje nam je uspelo. Kar je naredil posameznik, je naredila skupina. Različnih navad in značajev smo bih, in tudi različnih poklicev: od profesorjev, zdravnikov, inženirjev, pravnikov do študentov. Klicali smo se po imenih. Takrat smo bih vsi resnično enaki. Bilo je popotništvo in trekking obenem, drugačen način potovanja. Vsak je našel svoj svet: biologi žuželke, numizmatiki redke kovance, RTV snemalci tv nadaljevanke, zdravniki amebe, veterinarji dvo in štirinožne živali. V velikih črnih mornarskih vrečah smo imeli prtljago. Štirinajst vreč • na vsakega ena in ena za medicinsko prtljago - je skupaj z nami trinajstimi bilo kar preveč za tri, včasih štiri terenska vozila. Veliko smo tako doživeli! Noč na rimskem letališču Rimsko letališče. Dolg hodnik in opustele čakalnice. Električna ura kaže dve zjutraj. Sedimo in čakamo obvestilo o poletu v Bombav. Nad Rimom je gosta megla, zato je letališče zaprto. Vsaki dve uri prelagajo let. Ze zvečer bi morah odleteli. Naveličani smo že čakanja. Skušam zaspati na stolu, drugi na tleh. V začetku se tega sramujejo, a udobnost, ki jo nudi takšno ležišče premaga njihove pomisleke. Tam lahko stegneš noge. Čez čas tudi sam ležem k ostalim. Poleg mene spi Igor in se v snu premetava. Bog ve, kaj sedaj sanja. Delila si bova njegov šotor. S seboj imamo vse potrebno za bivanje v naravi. Igor Šetinc je po poklicu veterinar. Doma je iz Dobrovnika v Prekmurju. Popoldne jerazlagal mlademu Angležu, od kod je. "Doma sem iz Dobrovnika" mu je rekel. Anglež pa se mu je nasmehnil in odgovoril "Poznam Dubrovnik." "Saj nisem iz tistega Dubrovnika," mu je Igor takoj segel v besedo. "Iz Dobrovnika pri Lendavi sem". Njegovo pripombo je Anglež hladnokrnvo preslišal. "Poznam tvoj Dubrnovnik." je trmasto vstrajal in ni hotel priznati poraza. Prišla je njegova sopotnica. Nadela sta si popotne nahrbtnike na pleča in odšla. Igor pa je za njima zakriča: "Dobrovnik ni Dubrovnik!" Anglež se je že od daleč obrnil, zamahnil z roko in rekel: "Yes, yes...," in tako kljub napaki ostal zmagovalec. Zebe na tleh pod stopniščem. Ničesar nimam, da bi se pokril. Prtlajga je nekje v letaliških skladiščih. Tam so v veliki mornarski vreči pulover, trenirka, spalna vreča, armafleks, vse, kar bi sedaj potreboval. (se nadaljuje) VOLKSRANK KARNTEN SUD Ljudska Banka Boravile Hauptplatz 6,9170 Fertech Tel. 00 43 /42 27 /37 56, Fax 0043 / 42 27 / 37 56 - 26 ■ Možnosti varčevanja in naložb v vseh svetovnih valutah. ■ Brez davka in stroškov. ■Nakazila po celem svetu. Oglasite se, pogovorili ee bomo v slovenskem jeziku. Veselimo se vašega obiska In vam zagotavljamo, da bomo diskretno ustregli vaiim željam RADIO ŽIRI lokalna radijska postaja občine Škofja Loka IŠČEMO RADIJSKE NAPOVEDOVALCE Če imate veselje do dela na radijski postaji, najmanj srednješolsko izobrazbo in glas brez posebnega narečja, se nam oglasite po telefonu 064/691-123. Delo je honorarno. DOBER GLAS SEŽE V DEVETO VAS! SOBOTA, 26. marca 1994 7.55 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Mladi virtuozi; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz školjke 11.20 Z znamko okoli sveta, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.50 Večerni gost: Oleg Križa-novskij 15.05 Mačka na vroči pločevinasti strehi, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 10.10 Žrebanje 3x3 10.30 TV dnevnik 20.06 Utrip 20.25 Ona + on 21.30 TV poper, satirični kabaret 21.45 Korenine slovenske lipe: Romanja od Sv. Višarij do Bar-bane, 3. oddaja 22.10 TV dnevnik 22.45 Sova: Dobra fanta, angleška nanizanka; Opravičilo, ameriški film 12.60 Ustavi se, svet, pomisli na otroke, 4. oddaja 13.40 Sova, ponovitev 15.00 Športna sobota: PEP v rokometu: Teka : Pivovarna Laško, posnetek iz Santanderja 16.15 SP v umetnostnem drsanju (ž), posnetek iz Makuharija 17.45 Košarka, NBA 18.50 Vodne pustolovščine, angleška poljudnoznanstvena serija 10.30 TV dnevnik 20.10 Družinska skrivnost, švicarska nadaljevanka 21.15 Coltrane v kadi-laku, angleška dokumentarna oddaja 21.40 Poglej in zadeni 22.55 Sobotna noč: Zlata doba rock'n'rolia, 1. oddaja; Deja Mu-šič, Jan Plestenjak, koncert skupine U2, 1. del 0.00 čas v sliki 0.05 Pri Huxtablo-vih, ponovitev 8.30 Otroški program 10.30 Papirnati mesec, ameriški film 12.10 Lepote Češke 12.30 Hallo Austria, Hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 O čemer ženske sanjajo spomladi, nemški film 14.45 Značilno avstrijsko 15.00 Za otroke 16.15 Beveriy Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 03 • TV, glasbena oddaja 18.00 čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Zdravnica dr. Ouinn 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Ali ste za šalo? 22.05 Zlata dekleta 22.25Lov na Dilligerja, ameriška akcijska kriminalka 0.00 čas v sliki 0.05 Ekspres groze, španska grozljivka 1.30 Poročila/ Ex libris/1000 mojstrovin J.00 Vremenska panorama 9.00 »port: SP v umetnostnem drsanju; Tenis: Davisov pokal: Avstrija -Nemčija 17.00 Kdo me hoče 17.15 Ozri se po deželi 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vse krasote sveta, ameriški film 21.50 Čas v sliki 22.06 Šport 22.40 Luna je samo kroglica, nemški film 0.20 Round midnight 0.50 Poročila/Ex libris 8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Kapitan Zaspan, risanka 11.00 Kaj ae dogaja z mano? 12.00 Poročila 12.05 Evelvn Glennv, resna glasba 13.05 Prizma 14.00 Poročila 14.05 Leteči čeveljčki, češki barvni igrano-risani film 15.40 Hišni ljubljenčki 16.10 Beveriv Hills 90210, nadaljevanka 17.00 Poročila 17.05 Hrvaška knjiga 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Štirje letni časi, ameriški barvni film 22.00 Film -video - film 22.45 Poročila 22.50 Športna sobota 23.05 Slika na sliko 0.05 Poročila v angleščini 0.10 Sanje brez meja 19.00 Moda in mi - T. Prezelj 20.00 Materinski dan - mkd (2. del) 19.00 Risanka 19.10 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 19.30 TV Dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Z jadrnico po oceanu, 4. in zadnji del 21.00 Pokljuški maraton '94 22.00 Slovenski smučarski muzej 22.15 Ozadje Planice '94 23.00 Nočni zabavno - erotični program 1.00 vldeostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 R Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 11.30 Življenjski slog, ponovitev 12.00 Jeeves in VVooster, humoristična nanizanka 12.55 Ekran brez okvirja, ponovitev 13.56 športna sobota: SP v krosu (m), prenos iz Budimpešte 14.5 Tenis: Davisov pokal: Hrvaška - Norveška, prenos 17.00 Veslanje: Oxford - Cam-bridge, posnetek 17.40 SP v umetnostnem drsanju (ž), posnetek 18.00 Risanke 19.30 Dnevnik 20.15 Končnica košarkarskega pokala Hrvaške, prenos 21.45Cro pop ročk 22.30 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Na programu, ameriška nanizanka; Mesto, ki se boji sončnega zahoda, ameriški barvni film 7.00 Borza dela 9.00 CMT 10.00 Kino, kino 11.00 Izkrivljena pravica 12.35 Spot tedna 12.40 A shop 12.50 video strani 14.30 Borza dela 16.25 ITV, oddaja za begunce 17.30 Gledališka restavracija, ponovitev ameriškega čb filma 19.00 Ameriških deset 19.30 Detektiv z Beveriv Hillsa, ameriška nanizanka 20.00 Velika prerija in njeni prebivalci, dokumentarni film 20.30 Detektiv z Beveriv Hillsa, ameriška nanizanka 21.00 Zaljubljena Lil, ameriško-madžarski barvni film 22.55 Tropska vročica III, ameriška nanizanka 23.45 Spot tedna 23.50 CTM 0.30 Borza dela 8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi - slikar Franc Novine 12.00 Mali oglasi 14.00 Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program R ŽIRI 6.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Pet minut za lepše okolje 12.00 Škofjeloških 6 - mali oglasi 13.00 Morda še niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.40 Minute za družino 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 17.00 Novice - šport 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.0 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Megašok 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja Boročila 16.15 Osmrtnice 16.30 omače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke KINO, SOBOTA CENTER amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 17. uri, 15 LET DIXILAND BANDA ob 20.30 uri STORŽIC amer. drama SRCE OSAMLJENIH ob 16. uri. amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 20. uri ŽELEZAR amer. pust. drama ŽIVI ob 17.45 in 20. uri DUPLICA amer. kom. GOSPA DOUBTFIRE ob 17.45 in 20. uri TRŽIČ amer. kom. NESKONČEN DAN ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film GOSPA DOUBTFIRE ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. OČKA V KRILU - GOSPA DOUBTFIRE ob 18. in 20. uri NEDELJA, 27. marca 1994 8.40 Otroški program: Živ žav 9.25 Pot v Šolo, ponovitev nizozemske nanizanke 9.55 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 10.55 Naša pesem 93 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Vodne pustolovščine 13.00 Poročila 13.25 Sissi, mlada cesarica, avstrijski film 1606 Delfin in človek, ponovitev poljudnoznanstvene oddaje 15.55 še se bomo srečali, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 1850 Trattoria trax - kuhanje ob Rossiniju 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija 22.25 TV dnevnik 22.45 Sova: Sanje v najem, španska nadaljevanka; Dobra fanta, angleška nanizanka 11.00 Udobna vožnja, ponovitev nadaljevanke 11.56 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper 12.45 Poglej in zadeni 14.00 Ona + on 1500 Športna nedelja: Mednarodno prvenstvo v športno-ritmični gimnastiki 15.30 SP v krosu, posnetek iz Budimpešte 16.00 ŠP v umetnostnem drsanju, revija, posnetek 17.50 Interlagos: Formula 1, prenos 18.06 Košarka, NBA liga 20.05 Slovenski magazin 20.50 Važno je imenovati se Ernest, angleški film 22.25 Turistični kažipot: Danska 22.40 Športni pregled 9.00 Čas v sliki 9.05 Reportaža iz tujine, posebna oddaja 9.30 Leo-nardo da Vinci 10.50 Pan optikum 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Dvorni norec, ameriška komedija 15.10 Značilno dansko 15.20 Buschbabies 15.30 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 18.00 Look 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Kaisermuhlen Blues, 9. del 21.05 KI. kultura v živo 22.00 Vizije 22.05 Čas v sliki/šport 22.15 Vaclav Have! - portret češkega pisatelja in predsednika 23.40 Nočno sonce, itali-jansko-francosko-nemški film 1.25 Nikolja Rimski Korzakov 1.50 Poročila/1000 mojstrovin 6.30 SP v umetnosnem drsanju, prenos revije 9.30 čebelica Maja, risanka 9.56 Pogoltni škrat 10.15 Nova Fliperjeva dogodivščina 11.50 Pogledi od strani 12J20 Dober dan, Koroška 12.50 Športno popoldne: Tenis: Davisov pokal: Avstrija -Nemčija, prenos; Formula 1 za VN Brazilije 20.15 Zaradi pomanjkanja dokazov, ameriška psihološka kriminalka 22.25 Kraj dejanja 23.55 Čas v sliki 0.00 Lanny, ameriška komedija 1.30 Poročila/1000 mojstrovin 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Obrezovanje sadja -T. Benedičič 8.15 TV koledar 8.25 Poročila 8.30 Princesa za novčič, angleški barvni film 10.00 Poročila 11.35 Peter in čarobno jajce, risanka 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Malavizija 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.05 Veliki stezosledec in dekle Thursdav, ameriški barvni film 18.50 Maxim, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.46 Poročila 21.50 Homefront, nadaljevanka 22.45 Šport 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja 9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 3 - 2 -1 gremo (videospoti) 13.00 Vldeostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 12.06 TV koledar 12.15 Cro pop ročk 13.00 športna nedelja: Košarka: NBA liga 13.30 SP v umetnostnem drsanju: Revija, posnetek 14.55 Tenis: Davisov pokal: Hrvaška - Norveška, prenos 17.56 Formula 1: Velika nagrada Brazilije, prenos 19.16 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Za pravo ceno, angleški barvni film: Leteči ciklus Monrvja Pvtona, humoristična nanizanka 8.00 Nedeljski nagovor. Pater Benedikt Lavrih 8.15 Koala 8.30 Črni vranec, risanka 9.25 Spot tedna 9.30 Dance session, ponovitev 10.05 Zaljubljena Lily, ponovitev filma 12.00 Nedeljski nagovor Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, ?ledalci čestitajo in pozdravljajo 3.00 Podobe na filmskem platnu 19.05 Koala, risanka 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 20.56 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.55 Izgubljena deklica, ameriški barvni film 23.30 Spot tedna 23.35 CTM GREGORC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj TEL: 213-441 8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Voglje 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovalci 17.20 šport 18.20 Kino, kviz 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Agencijske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.16 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri -vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, glasbena lestvica 3x3, šport 1630 RA Slovenija 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo KINO, NEDELJA CENTER amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 16.30 in 18.30 uri predprem. novozel. avstral. drame KLAVIR ob 20.30 uri STORŽIC prem. amer. akcij, filma PLEZALEC ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. drama ŽIVI ob 17.45 in 20. uri DUPLICA amer. kom GOSPA DOUBTFIRE ob 17.45 in 20. uri TRŽIČ amer. kom. NESKONČEN DAN-ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. film KLUB SREČNIH ŽENSK ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. film GOSPA DOUBTFIRE ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. OČKA V KRILU - GOSPA DOUBTFIRE ob 18. in 20. uri PONEDELJEK, 28. marca 1994 11.00 Tedenski izbor: Hči morskih valov, norveška nadaljevanka; Znanje za znanje; Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 14.20 Primorska poje 94 14.50 Oči kritike, ponovitev 15.50 Videomoda: Christian Dior 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček, Led;Zimska tekmovanja; Slike iz Sečuana 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD. TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Sedma steza 20.35 Pravičnost na preizkušnji 21.10 Omizje 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Dobrodošli v svetu Kurta Vonnegu- ta, kanadska nanizanka; Dobra fanta, angleška nanizanka 13.30 Forum 13.45 TV mernik 14.00 Utrip 14.15 Zrcalo tedna 14.30 Nedeljskih 60 15.30 Obzorja duha 16.00 Sova, ponovitev 18.45 TV avtomagazin 19.30 TV dnevnik 20.10 Prodajalka rokavic, švedska drama 21.20 Studio Citv 23.00 Večer jazza v studiu 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Mlakarjeva ljubezen, hrvaška nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Fina gospa, angleška humoristična nanizanka 13.10 Harveveva dekleta, ameriški barvni film 14.50 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.06 Modul 8 16.30 Govorimo o zdravju 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.15 Gruntovčani 22.10 Poročila 22.15 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja 15.10 TV koledar 15.20 Mlakarjeva ljubezen, ponovitev hrvaške nadaljevanke 15.45 Počitnice v Rimu, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.40 Homerfomt, nadaljevanka 18.30 V pozdrav prihodnosti, dokumentarna serija 18.55 Hal Roach predstavlja, ameriška čb nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Dinastija, ameriška nadaljevanka 21.05 Dežele evropske skupnosti: Danska in Italija 22.05 Murphv Brown, humoristična nanizanka 22.35 Veliki premiki, francoski barvni film 0.20 Električni Cowboy 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.00 A shop 13.10 Helena, ponovitev 14.00 CTM 14.30 Borza dela 15.00 Spot tedna 15.05 Na velikem platnu 15.20 Pozitiv +, ponovitev 16.00 A shop 16.10 Izgubljena deklica, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18,30 Poslovni dosje, 2. del 19.00 Poročila 19.25 A shop 19.30 Popstop 20.15 Brlog, španska nadaljevanka 20.45 Vrhnja soba, ameriški barvni film 22.30 Poročila 22.50 Ameriških deset 23.20 A shop 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.50 CTM 0.30 Borza dela 9.00 čas v sliki 9.05 Slika Avstrije 9.30 Leonardo da Vinci 10.30 Dvomi norec, ponovitev ameriške komedije 12.15 Pustolovščina Thora Heyerdahla, 1. del 13.10 Jesse James, ameriški vestem 14.50 Značilno finsko 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlrtzer 18.00 Življenje na Antarktiki, 1. del 18.30 Florida Lady, 1. del uvodnega filma v nemški senji 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.15 športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15 Vojna šefov 22.45 Policijska epidemija, Žngleško-kanadska komedija 0.00 las v sliki 0.05 Sedem gladiatorjev, radio žin FM STEREO : 91,2 MHz - Škofja Loka 89,8 MH/. - Poljanska dolina '» 9(5,4 MI Iz - St-lška dolina italijansko-španski film 1.36 Hunt* 2.20 Poročila/1000 mojstrovin ?3.00 Vremenska panorama as v sliki 9.05 Borza dela Poklici 10.16 Vremenska panoram« 13.00 Družinske vezi 13.15Dr. Kuia ni - zdravnik na Havajih 14-1" Belize, 1. del 15.00 Skrivnost 5» hare, italijanska nadaljevanka 16*J Ameriška državljanska vojna IJJj Lipova ulica 18.00 Pri Huxtabtow 18.30 Srček; Novo v kinu 1W* Zvezna dežela danes 19.30 C« sliki 20.00 Kultura 20.15 Bavarec na otoku Rugen 21.07 Kompas, «v ropski magazin 22.00 čas v s!'K' večerni studio 22.35 PogooW* mojim morilcem, finsko-šveasj film 23.55 Portret Akija KaurismaKi ja 0.40 Those were the Days, Kran« film 0.45 Ariel, finski film t-90 Poročila/1000 mojstrovin foto bobnar 19.00 Stična - B. Polenšek (1. *f 20.00 Sadjarstvo - T. Benedičič del) 19.00 Risanka 19.10 Športni Konec tedna 19.30 TV dnevnik « (prenos TVS) 20.00 Košark* 21.30 Skriti gost v studiu (v 23.00 Videostrani _.nu SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVJlZW*j KRANJ - POKLIČITE PO TE** FONU: 33 11 56 v 19 Oddajamo vsak dan od 16. do' Lj ure, ob nedeljah od 10. do ure. na UKV stereo 88,9 in 95 Mn* ter srednjem valu 1584 KHz. 5.40 Dobro jutro 7.40 PWvaW dnevnega tiska 9.00 Gorenjsv včeraj, danes 9.20 Tema dne*j Projekti odprta prihodnost WE Informacije - zaposlovanje Pesem tedna 14.00 Gorenj, danes 14.30 Točke, metn, 9" kunde 17.20 Parnas 18.00 u» enjska danes, jutri 18.50 R80 jutri, koristne informacije R 5.30 Napoved programa visne informacije 6.00 Agenc« ^ novice 6.20 Noč ima svojo < 7.00 Kfovice in dogodki 8.w |fi dijska čestitka 9.00 Danes v 10.00 Dopoldanske novice i*^ Škofjeloški 6 - mali ^gftJJtf Morda še niste slišali 13.3C103^. niče 14.40 Meda polna sWeo»j Rupar 15.00 Dogodki danes -l^ 15.30 RA Slovenija 16.00 Otroj^ mladinski program 19.00 OOP0 programa 5.00 Dobro jutro (vreme 7.00 Včeraj na tujem, včeraj 7.15 Halo, porodnišnica 8.0» 'fl erjP°sled vse skuPai potrošiš. Tako so, klin0' kamen°dobni lovci iz Matjaževih h^j r Sna skrajnem jugu Gorenjske) je družno pobili jelena in ga nato razkosali; kateri od njih bpan ^fnovme P° vrnitvi z lova zamenjal z ribičem za nekaj ^ ov iz Sovre, se naposled najedel vsakovrstnega mesa in rčal, pokrit z jelenovo kožo. Sam ali v družbi... aH ie °Ho v naturalnem gospodarstvu, kjer so ljudje kar sami s0 s? P°sredovanju trgovcev menjavali blago za blago. Pozneje rodb' rnenjalno sredstvo omislili denar. Trgovci iz lučinske hrte0°lakov> ki so P° naši dolini (od 1630 naprej) kupovali plQc-n° Pl°tno in ga prodajali na Laško, so kmetom verjetno že plet^au v denarju. Zaslužili so ga toliko, da so si z njim kupili aUf in postali puštalski gospodje z naslovom Wolkensperg Phtn 3el*eldt (1688)- Poljanski kmetje pa so z denarjem od tlQ( a *uPovali sol, vino in kar je še takega in si tako oplemenitili ^ansko življenje. proi ^osPodarstvu torej ne gre samo (ali predvsem) za rne£VodnJo> temveč ravno toliko ali pa še bolj za delitev, pr0Jay°.(trgovanje) in potrošnjo. Če bi bil tisti, ki dela, deli, T°d \d *n tr°** vedno ena m ista oseba, bi bila stvar enostavna, deli; pansko je v človeški družbi tako, da eni delajo, drugi pa - ^ (ln zadajo). Sovrškim lovcem je verjetno nekdo poveljeval na s° ^n lovu samem kot pri delitvi ulova. Tudi kmet pridelanega posU°Jem Posestvu ni razdelil med člane svoje družine in med depr v enakih deležih, ampak je sebi pridržal bistveno večjega. av so delali vsi, eni več od drugih. Še bolj izrazito je to v tovarnah: lastniki in managerji si pridržijo delež, kije bistveno višji od mezd Vrh tega si svoj levji delež vzame še država. Vodenje proizvodnje je sicer prepustila manage-rjem, pri delitvi in menjavi pa je nastavila vse mogoče lonce. Zanimivo je tudi, kako se je v sodobnem gospodarstvu vrstni red delitve in menjave zamenjal. Izdelano je treba namreč najprej prodati na trgu, da bi lahko sploh delili Država je pri obojem zraven: na trgu pobira prometni davek, nato pa si vzame še od dohodka. Dokler je v imenu države pobirala občina in si nekaj pridržala, je še nekako šlo. Vprašanje je, kako bo zdaj, ko že pobira prestolnica sama. Kos pogače, namenjen skupni porabi v lokalni skupnosti bo tako gotovo še manjši Podjetje bo sicer lahko namenilo del dohodka za razvoj komunalne infrastrukture in za potrebe družbenih dejavnosti v kraju, kjer deluje. A šele potem, ko bo odrajtalo državi. In vprašanje je, koliko mu bo tedaj sploh še ostalo. Smo potemtakem obsojeni na ponovno uvedbo (pred) kapitalističnih oblik delitve, v katerih proizvajalci lahko samo proizvajajo, delijo in vladajo pa drugi?! Nekateri pravijo, da se bo marsikomu že kmalu stoiilo po nekaterih "samoupravnih" (kardeljanskih) oblikah delitve, po katerih se zdaj udriha in pljuje vsevprek, pri čemer pa se le malokdo sprašuje, ali bodo nove res bistveno boljše. - Kleč je torej v tem, da si je država skoraj povsem prisvojila eno od štirih razsežnosti proizvodnih odnosov: delitev tistega, kar se ustvari v proizvodnji in s prodajo na trgu. Prisvojila si je tudi odločanje o javni porabi, državljanom pa pustila njihovo zasebno. Naj ima podjetje še tako uspešne managerje in komercialiste - kaj mu to pomaga, ko pa nima vpliva na dve od štirih razsežnosti produkcijskega procesa: na delitev in javno porabo?! Proizvajamo in prodajamo zato, da bi od tega nekaj imeli, kot posamezniki in kot skupnost. Zato ne dopustimo, da bi nam proizvedeno in prodano spet pobrali tisti, ki za to nimajo nobenih zaslug. Ki bi zgolj delili in vladali. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran B/Kranj, 25. marec 1994 Trgovina v številkah Območna zbornica iz Kranja nam je postregla s podatki o trgovini na Gorenjskem, zbrali so podatke SDK in registra. Lani je bil delež trgovine v skupnem prihodku gorenjskega gospodarstva 23,4-od-stoten, leta 1992 je bil 23,35-odstoten, lea 1990 pa 18,7-odstoten. Po številu zaposlenih je bil lani delež trgovine v celotnem gorenjskem gospodarstvu 9,5-odstoten. Zanimivo pa je, da se je lani v gorenjski trgovini število zaposlenih (na podlagi delovnih ur) povečala za 1 odstotek, medtem ko se je v celotnem gospodarstvu zmanjšalo ta 4,8 odstotka. Izguba trgovine je imela lani v celotni izgubi gorenjskega gospodarstva 4,5-od-siotni deleč, leta 1992 je imela 1-odstotni deleč* Izguba gorenjske trgovine se je lani povečala kar za 177 odstotkov, medtem ko se je v gospodarstvu zmanjšala za 41 odstotkov. V akumulaciji celotnega gospodarstva pa je imela lani trgovina 19,2-odstotni deleč* Kar registriranih zasebnih podjetij se ukvarja s trgovino. Trgovina je imela lani v celotnem izvozu gorenjskega gospodarstva 2,8-odstotni deleč, v uvozu pa skoraj 12-odstotnega. V uvozu gorenjske trgovine je imelo 92,6-odstotni deleč širo kopo trošno blago, 4, S-odstotnega repromaterial in 2,9-odstotnega oprema. M. Volčjak Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran Šubic in odgovorna urednica I^eopoldina Bogataj. Fotografija: Janez Pelko N E R V U Branko Remic v Živila gredo v srce Ljubljane Resne analize kažejo, da niso Živila nič dražja od drugih, temveč na povprečju, pravi direktor kranjskih Živil BRANKO REMIC. "Ste se promocije Živil z nogometom lotili, da bi Živila postala slovenska firmat Bistvena je bila naša moralna obveznost do krajanov in nogometašev Nakla, saj imamo upravno stavbo in skladišča na njihovem bivšem igrišču. Podpirali smo jih že prej, ko se je ekipa uvrstila v prvo nogometno ligo, smo z večjim prispevkom le zahtevali, da se ime kluba spremeni in tako je prišlo do naše promocije." "Investicijsko se vse bolj stegujete proti Ljubljani?" "Že pred leti, ko je veliko slovenskih podjetij odpuščalo in zmanjševalo obseg poslovanja, tudi zaradi lažje privatizacije, smo se odločili za obdržanje zaposlenosti in večji obseg poslovanja. Gorenjska je zato postala za nas premajhna in najbližji, po naših ocenah še dosti neizkoriščen trg, je Ljubljana. Trgovino, ki smo jo odprli v WTC, nam je v ponos, te dni pa zaključujemo še en, dosti večji projekt v Ljubljani." "Kakšen je ta projekt?" "Pogodba sicer še ni podpisana, vendar je projekt praktično zaključen, še pravne formalnosti je potrebno urediti. Gre za nakup bivšega vojaškega objekta nasproti avtobusne postaje v Ljubljani, ki je po ocenah strokovnjakov ena najbolj atraktivnih lokacij v Ljubljani. Gre za ogromen objekt, za 4.500 površinskih metrov zidanih površin, to je investicija, ki daleč presega vse naše dosedanje, vredna je 5 milijonov mark. Pred kratkim je bil denacionaliziran, to je bivši hotel Miklič, nekaj zapletov je še, ker postopek o dedovanju še ni zaključen." "Kakšne načrte imate s tem objektom?" "V pritličju bo velika samopostrežna trgovina ter gostinski lokal, v kleti hitra prehrana, nekaj prostora bo namenjenega hotelu in nekaj pisarnam." "Preseneča ocena, da Ljubljana trgovsko ni dovolj izkoriščena, saj Je tam veliko trgovcev?" "Dosti jih je, ker smo boljši, se konkurence ne bojimo. S trgovino v WTC smo to že dokazali, saj je po prometu stalno med prvimi tremi našimi trgovinami. Obseg poslovanja pa se bo z dograditvijo hotela Hilton tam po dveh letih še povečal." "V Ljubljano je prišel Interspar, v Kranj Spar, v primerjavi z vašimi trgovinami ni nič posebnega, kako gledate na to tujo konkurenco?" "Že večkrat sem rekel, da slovenska vlada ne bi smela dovoliti vlaganja tujcev, posebej ne v živilsko trgovino, saj imamo dovolj znanja, vso potrebno tehnologijo in nobene potrebe ni po vključevanju tujcev. Tudi nam tujci, predvsem Avstrijci, Italijani in Nizozemci, stalno ponujajo več miljonov-mark kot delež pri novih investicijah, dokapitalizaciji ali ustanovitvi nove, skupne firme, vendar se temu izogibamo." "Zlasti v vaših novih centrih ponudba tudi kvalitetno ne zaostaja za podobnimi čez mejo, kako ste to dosegli?" "Trgovina v WTC Ljubljani je ena izmed naših najlepših trgovine, ogledujejo si jo poslovneži iz vsega sveta in ugotavljajo, da ne zaostajamo za zahodno Evropo. Takšne pa imamo še v Šenčurju, na Drulovki, v Radovljici, prepričani smo, da prav nič ne zaostajamo tako po tehnologiji kot po kvaliteti ponudbe in odnosu naših prodajalk in prodajalcev do kupcev." "Uvajate sami?" "Že nekaj let imamo lastni uvozni in izvozni oddelek, večino blaga uvažamo direktno. Seveda pa ima prednost domače blago, saj se zavedamo, da v domačih tovarnah delajo naši potrošniki in od tega je odvisna njihova kupna moč. Kvaliteta uvoženega blaga je zelo različna, nekatere stvari so res boljše, drugo se uvažajo neupravičeno in temu se mu izogibamo, bistveno slabše kakovosti od domačih so denimo uvoženi sokovi." "Mar ni uvozni boom ie nekoliko mimo?" "Težko je reči, da je mimo, še vedno opažamo, da ljudje odhajajo v Avstrijo, čeprav so cene že primerljive." "Ali Avstrijci prihajajo v vaše trgo-vine?" "Ne, zelo redek je artikel, zaradi katerega bi se Avstrijcu splačalo priti v živilsko trgovino." "Včasih smo lahko opazili, da so kupovali alkoholne pijače?" "Zdaj še to ne, saj so se zaradi trošarine bistveno podražile." "Pogosto lahko slišimo ocene, da so Živila dražja?" "Nič nismo dražji, ne od zasebnega, ne od družbenega sektorja, naše cene so povprečne. Veliko primerjav je zelo amaterskih, resne pa kažejo, da nismo nič dražji, veliko jih lahko navedem. Eno zadnjih je Domus po naročilu ministrstva za ekonomske odnose in razvoj opravil 27. januarja letos, pregledali so osnovno košarico (sto izdelkov) v 20 nakupovalnih središčih na območju Ljubljane in naš diskont je bil na petem mestu, trgovina v WTC pa na petnajstem mestu in nikakor torej nismo najdražji." "Kako občutite zasebno konkurenco?" "Dosti močna je, z večino tudi dobro sodelujemo, oskrbujemo 400 do 500 zasebnih trgovcev na Gorenjskem, tudi v Domžalah, v Ljubljani. Dosti je dobrih, mnogim pa je bil izhod v sili ali so skušali na hitro obogateti, izkoristiti nered prehodnega razdobja, nered pri pobiranju carin, prometnih davkov, davka na dobiček itd. Vendar se tudi na tem področju stvari dokaj hitro urejajo in nediscipline je vse manj. Na žalost pa je med zasebniki, ki nabavljajo pri nas, mnogo takih, ki neredno plačujejo blago, v povprečju vsak mesec dobavo ustavimo tridesetim in jih tožimo. Sodišča so zatrpana z delom, med neplačni-ki pa je veliko takih, ki so iz spekulativnih namenov odprli trgovino, ki poslujejo prek več žiro računov in stalno menjajo svoje-prebivališče, tako da je lov za njimi zelo težek." "Oskrba zasebnikov verjetno nadomešča izpad v maloprodaji?" "Ne , razmerje se ni spremenilo, že nekaj let polovico blaga prodamo znotraj lastne maloprodajne mreže, polovico zunaj. V zadnjih letih smo postavili nekaj večjih objektov, ki so nadomestili izpad." "Vedno večja konkurenca, vse več trgovcev, Živila pa so investicijsko vse močnješa, gre trgovini nasploh tako dobro?" "Ne , živilski trgovini v povprečju ne gre dobro, za lansko leto še ni podatkov, leta 1992 pa so bile izgube večje od dobička." "Živila pa so imela dobiček, v čem jj skrivnost?" "Mislim, da smo se pred drugim' prilagodili spremenjenim razmeram, začeli izobraževati zaposlene na posebnih semi; narjih s pomočjo tujih predavateljev, nekaj sreče smo imeli tudi pri sestavi vodstvene ekipe, znotraj kolektiva smo ustvarili vzdušje medsebojnega zaupanja, delovne ustvarjalnosti, predvsem pa tudi delovne discipline." "Daste kakšnega tudi na čevelj?" "V Sloveniji smo znani kot firma, ki je zelo stroga pri obravnavanju disciplinskih kršitev, kar je razumljivo, saj ima večina zaposlenih dnevno stik z denarjem ali vsaj z blagom, skušnjave pri tem so velike in vsakodnevne. Zato po eni strani zaupamo vsem zaposlenim, vsako zlorabo pa najstrožje kaznujemo." "Znani ste kot vztrajni zagovornik dobrih plač?" "Najbolj nelogično se mi zdi, da se gospodarska zbornica, ki jo vsaj 90-odstot-no financira družbeni sektor, stalno bori in v imenu tega sektorja zagovarja čim nižje plače. Naš primer pove, da se da z odgovornim delom in z razumnim izplačevanjem plač še vedno zagotovi dobiček, ne da bi to razumno višino plač odrejali v Ljubljani. Mislim, da zavzemanje za Čim nižje plače izvira iz poslovanja slabih firm. tam skušajo svojo neuspešnost skriti za zakon." "Vas vsi politiki in ekonomisti, Ji prihajajo v klub Dvor, še niso prepriČgjji da nimate prav?" "Mislim, da se je ustvaril nekakšen lobi. ki zagovarja tezo, da se makroekonomsko to ne izide, toda, če bi bilo to res, bi vse dosedanje zamrznitve v zadnjih štiridesetih letih učinkovale. Toda vedno isti strokovnjaki, ki stalno govorijo, da so plače prf visoke, so po vsaki zamrznitvi spoznali, daje bil učinek slab, vedno znova pa jo predlagajo." GORENJSKI GLAS / 14 stran / Kram/25, marca 1994 "Kakšen trg je Gorenjska?" "Že v Jugoslaviji je Gorenjska veljala za močnejši trg po kupni moči, prav tako velja zdaj in mnogi trgovci in dobavitelji silijo na ta trg, zato lahko rečem, da je na Gorenjskem konkurenca največja. Vendar bomo letos najmanj zadržali število zaposlenih, zelo verjetno pa povečali, za najmanj za § odstotkov pa bomo stvarno povečali obseg poslovanja, že lani je bil obseg poslovanja za 10 indeksnih točk nad inflacijo in ta rast se bo letos nadaljevala. Podatkih prvih dveh mesecev letos kažejo, da smo v markah prodali za 6 odstotkov več blaga kot lani v tem času oziroma da je indeks rasti v tolarjih 133-odstoten." "Pred vrati je lastninjenje?" "V štirinajstih dneh bomo agencij1 oddali program lastninskega preoblikovan; ja, šlo bo za interno razdelitev in notranji odkup, pri slednjem je nesreča v tem, da J treba državi nakazati gotovino, v petih le*1 in to bo finančno likvidnost podjetja zel poslabšalo. Seveda računamo na prihranK zaposlenih, kljub temu pa bo to tez* obremenitev za podjetje. Iz naslova notrat1 jega odkupa bomo morali nakazati milijona mark letno." "Koliko pa stane trgovski centerja^ nega ste denimo postavili na Drulovj}^ "2 do 3 milijone mark." E R V J U I N T E R V J U 1 Mina Kržišnik Emu Volej al 1 Pavel Rupar hi smo na isti ladji I rS$\ogoji, ne pa, da eden blokira vse druge." Kje najpogosteje kupujete GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Rajši v domačem kraju kot drugod W° tri tokratno temo smo opravili kratko gorenjsko raziskavo javnega mnenja. Po telefonu ftfotuirfPraSanja o Gorenjkah/Gorenjcih in trgovini zastavili 210 naključno izbranim ,0renjkeirnaročnikom s ce'e SirSe Gorenjske. V anketi je sodelovalo 107 Gorenjcev in 103 f'Jka s' kl So odgovorili (66,7odstotka vseh), da najpogosteje nakupujejo v domačem kraju - le a s° v *^n?^uP> £L£*"*hj| trgovinam. i> j vPra*anje o tem, ali je ponudba zasebnih trgovcev cenejša, je kar ena tretjina Cebnihntodgovorila z "ne vem ". Le malenkost več - 77 od 210 anketiranih - meni, da je ponudba frnu z ne vem . L.e maienKosi vec - / / c«* «* ».«-«.., ~- e-jr^^r---- cenejša, le malo manj (63) pa je odgovorilo z "ne"; torej sedanje družbene K^naul0,0^0 za zasebnimi . ,. ...... A ™ , re'. * .rA-ienih v tokratni Glasovi telefonski anketi o gorenjski trgovini je starih med 20 in B**FSnStoMso (113) in višješolsko izobrazbo (42). Vsem - od Jesenic do Vodic oziroma od e/°van f TuhinJa, ki so jih naši sodelavci v ponedeljek in torek poklicali po telefonu za K/ }e v a*keti, se zahvaljujemo. $$,3% Alije ponudba zasebnih trgovcev cenejša t M,7% m $©,©% Hg^lEig JKE, O GORENJCIH ENJCI PO GO ŽENSKE... ŽENSKE? - ŽENSKE! Dan žensk ali materinski dan ali... Saj nI važno. V zadnjem času so Gorenjke resnično dokazale, da jim ni para! Brez razloga nI tista lz zgodovine "Poiščite žensko!" Mi smo Jih poiskali nekaj, da bi vam dokazali, da tisto, ko jo imate doma JE DRAGOCENOST. Če Je pa se nimate, je povsem razumljivo, da si jo želite... NAJVIŠJA MINISTRIC Pa ni Jožica. No. Ja - je Jožica. Ampak, takole: Jožica je najvišja in najtežja (in edina) ministrica v Sloveniji. Ampak najvišje je doma pa njena naslednica - sicer na oko mnogo manj vpadljiva Rina KI in ar s Plavškega Rovta nad Jesenicami. Gorenjke se ne dajo. Če Drnovšek žaga eno, imamo takoj v zalogi še eno. Obe sta bili v zadnjem času res v ospredju. Jožica je sicer tudi nasploh markantna pojava in tudi s stolčka ni odšla pohlevno, ampak je prej še povedala, kaj misli. Kaj si drugI mislijo o njej, smo tudi slišali in brali. Rina Klinar pa je prišla brez velikega pompa. Diplomirana sociologinja z Jesenic, kjer je imela kot predsednica vlade res veliko dela, ostaja torej edina ženska v slovenski vladi. Želimo 11 najmanj toliko dolgo ministrovanje kot Jožica, ali pa še dlje. Brez Gorenjk pač ni slovenske vlade! NAJ-PUNC 2 O Alenki Dovžan vemo domala vse. Smučarski cirkus je za nami. olimpijske igre tudi. Prva kolajna za Slovenijo -Gorenjka Alenka Je smučala superf Da ne bi delali krivice nikomur: vse so fejst punce, vse znajo super smučati - naša Alenka pa je pač ponos Mojstrane in Gorenjske. Zdaj Ji želimo počitka, sprostitve, kot pač mladim godi. Saj ne bo dolgo, ampakAlenka si je zaslužila. Športnica, ki je s svojo neposrednostjo in mladostno svežino polepšala zimo vsej Sloveniji. Da o rezultatih sploh ne pišemo. Če je zaljubljena in v koga še ne vemo, ampak v Alenko so zaljubljeni mnogi... ŽENSKA V BIZNISU! Polonca nosi hlače! To zapišemo zato, ker so moški od nekdaj zviška gledali na podjetnice, direktorice itd. Kot da pri nas na Gorenjskem ne bi imeli takih, ki so že zdavnaj dokazale, da "znajo": Danica Purg v sloviti šoli na Brdu, Kristina Kobal v Gorenjskem tisku, Bogomila Miuč v SKB banki - naj naštejemo le nekatere! Polonca Šubic pa je z uvrstitvijo med deset najbolj uspešnih samostojnih podjetnic dokaz, da Gorenjke še kako znajo z denarjem in posli. Konec koncev to verjetno dokazujejo vse, ki vodijo "družinske proračune" v teh časih, Polonca Šubic iz God-ešiča pa je pač dobesedno izbrala lastno pot. In to uspešno! MEDIJSKI ŽENSKI SVET "Sedma sila", kot radi pravijo novinarjem, Je pod strahovlado žensk. Poldka Bogataj na Gorenjskem glasu je "kriva" za Gorenjsko prilogo in še kaj. Branka Smole je na jeseniškem radiu Triglav sicer šefica", ampak najprej - pridna delavka. Kaj pridna: super - pridna! Za slovenski eter se iz kranjskega dopisništva Radia In Televizije Slovenija oglašata Dragica Manfreda in Janja Koren. Na kranjskem radiu v uredniškem stolčku sedi Sonja Zaplotnik. Šefica za stike z Javnostjo v tovarni Sava je vera Drašak. na žirovskem radiu Je vse pod kontrolo Jelke Mlakar. Gorenjski medijski prostor torej obvladujejo ženske. To pa pomeni, da je treba biti z njimi prijazen. Naj Jim torej čestitamo - malce pozno, a iz srca. In za kaj čestitka? Zato, da ob sebi še prenašajo moško navlako.,. SMEH JZ SLOVENSKEGA HOLLYWOODA - JANJA KOREN GORENJCI MESECA, GUVERNER MESECA Naši akciji zelo odzivni Guverner Slavko, četverčki v vodstvu Ja, pošta prihaja v neomejenih količinah. Sodelujete in prosimo vas, da sodelujete tudi vnaprej. DOPISNICE z vašimi glasovi so seveda tudi srečke, saj med njimi vsak teden žrebamo nagrade. Čeprav so napovedi nehvaležna zadevaje domala že jasno, da bo GORENJSKI GUVERNER Slavko Avsenik, saj premočno vodi. Toda ne pozabite na generala Slaparja, pevko Heleno Blagne, voditeljica Metko Centrih Vogelnik, športnika in poslovneža Boruta PetričaJ Čakamo torej na vaše glasove! Pri naši drugi akciji pa se začenja zadnji teden glasovanja} Že prihodnji teden bo vse jasno, GORENJCI MESECA FEBRUARJA pa so za zdaj ŠKOFJELOŠKI ČETVERČKI, ki po glasovih poslušalcev gorenjskih radijskih postaj vodijo pred POGAČARJEVO MAMO (stoletnica iz Vrbe). Posebej so pridni poslušalci radia Triglav, radia Žiri, radia Kranj. Danes bodo zopet imeli priložnost glasovati, seveda pa DOPISNICE čakamo tudi na uredništvu Gorenjskega glasa. SODELUJTE torej z nami, saj je prav, da izberemo naše Gorenjce fheseca in svojega guvernerja. Gorenjska je samo ena in edina, prav je, da jo tudi na ta način malce izpostavimo! SMO ALI NISMO!? Jasno, da SMO - Gorenjke in Gorenjci, seveda! Nagrajenci pa so: Vera Blaznik. Mišače 4, Kamna Gorica; Vanja Resf0^ Žirovnica 72. Žirovnica; Mitja Slapar, C. Kokrškega odrev 31. Križe; Andreja Šebat. BI Dobrava 67. BI Dobrav Damjana Dolinar, Podgora 4, Gor. vas Iz priročnika priročnih manipulacij ZA VSEM JE "EJGA"! Objavljamo izdelek lz rokohltrske delavnice 5ospoda Hudobe, najboljšega agenta Enkratno uriaške Gorenjske Agencije. Priložena zgodba je samo dokaz, da niso mojstri le ti ali oni agentje "uradno - tajnih" služb, ampak tudi ml! Vse vemo, če pa ne vemo - pa sami "ustvarjamo novice". Zabavajte se, ko pa Je že drugo vse tako presneto resno! Na tajnem sestanku se je sestala politična »metaJjJ Gorenjske. Najprej so z minuto molka počastili ub°8 pravno državo, nato pa preverili poročilo odgovor* ^ ga agencije EJGA (prekrit s črno barvo). Vse J4 najlepšem redu! "Zakaj sem takole dobro razpoložen? Jasno: načrtovana zamenjava našega predsednika in obrambnega ministra Janeza Janše se nam zdi kot dobra šala In nič drugega!" je dejal tajnik SDSS, gorenjski fant, Branko G rima. Gorenjec Jelko Kacin Gorenjcu Janezu Slaparju: - i samo ie tale Giro d'Italia speljem, potem pa zoP* uniformo. Prideš k meni za šefa štaba!?" kctD (Morda) bodoči guverner Gorenjske: "Veš. na Gorenjs*^ se odločamo za svojega guvernerja. Resno kandidirarn-bom Izvoljen, lahko ti prideš k meni za šefa za inlon* anje..." . GORENJCI - GORENJCE ili Radi imate Janeza Dolinarja, Andreja Šifrerja, Alpski kvintet A tudi mnoge druge vabite na prireditev, ki ji ni in ne bo para. Naša draga bralka Matička Mavec Iz Kranja nam predlaga: Uvožen noj bo le Rijle!" Žal - ne bo šlo: Gorenjci Gorenjcem Je res naša, samo naša prireditev. Saj gledat In poslušat pride lahko vsak, nastopil pa bo cvet gorenjske glasbe, umetnosti... 'Zadnji čas za eno prireditev Gorenjcev - in to pristnih!" nam Je še zapisala Marička, mi pa vas danes spominjamo še na kranjski Dbcieland Bana, ki slavi 15 let igranja, Podoknlcarja (če Gorenjsko res vzamemo v želenih mejah) In še koga. Pa ne pozabite na naše ŠPORTNIKE, POLITIKE in sploh ZNANE LJUDI! Povabite lih torej tudi ta teden - med vašimi vabili pa bomo Izžrebali lepo število vstopnic za to prireditev. Konec moja bo hitro tu, GORENJCI GORENJCEM pa je prireditev, kot je še ni bilo. Na prireditvi... naj me zabava EJGA SPRAŠUJE t PRISLUŠKVV se vrača, v časopisu RepuDJ vse se dogaja v naši voJsW. NA PRIREDITVI "GORENJCI GORENJCEM" NAJ ME ZABAVA: i. 2. 3. Na prireditev bom Sla (Sel)________ iz Janez Slapar Kjjasnjuje, kaj \ lcolas Oman bo "pokupir pol Gorenjske. graditi apartmaje v Podkorenu, a vsi niso za toi^ Se vedno je direktor - vsaj reprezentance vnj*V0 s\ tenisu. Za Uroša Aljančiča iz Elana gre. GsB% 0t dva hrvaška novinarja šla na obisk v Begunje sta "pristala" v Begunjah na Notranjskem (P^pla^J tisk). EBffl Metka Štok poje pri kranjskem Di»* To je najbolj prijazna in simpatična dama te k^m EJGA Tomaž Knafelj (padec na velikanki v £ ^ zaman čaka, da bi kdo od trenerjev ali vods^,edal a skakalcev vprašal, kako Je z njim, je P°y. atKf' "Novice" iyftfW Kranjska Živila bodo v ^ osupnila "belo Ljubljano". Ne samo v ng&fl f močvirniki bodo zijali iz drugih razlogov. JS^e* 5 kratkim je bil v Kranju japonski Voa^ovti^,0 je* kitajski diplomat paličicami, mRftS Občinski možje se RADIO KRANJ 97,3 GREMO V PRIMADONO v sredo, 30. marca, od 17. do 18. ure NA RADIU KRANJ oddalo pripravlja in vodi Nataša Bešter LESTVICA - Kdo bo gost v Primadoni: 1- MONROE - Pravljična noč je minila 2. EASY-Starec 3. BOMBE - Slovo 4. JAN PLESTENJAK - Ne, ne ne 5. DEJAMUŠIC-Luna Novi predlog - AVIA BEND - Pandorina sknn|ica •Tuji del lestvice: 1. MARIAH CARRV - VvTthout you 2. JIMMY CUFF -1 can see clearv now 3- E. T. - Tek je dvanajst sati 4. HARD - We'll you be there 5- TEHNOTRONIC - Yeh, yoh, here we go Novi predlog - SEVERINA - Kad si sam NAGRAJENCI' ;Kavbojke JEANS CLUBA PETRIČ v Kranju bo nosil DamirGregor Raven na Koroškem; Bon za 3.000 tolarjev bomojjoslal Jožetui Bizjaku na Golnik; 2x PIZZI in pivo v PIZZERUI fr» ^SSySm^^S^ bo dobila Mojca Vreček iz Šenčurja; WEEKEND VSTOPNICI za ave osebi (s konsumacijo 2.000 SIT) pa je tokrat sreča namenila Jani unant v Mengeš in Romani Jenkole v Kranj. KUPON GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ ŽfVlJjNjl GLASBENE IZJAVE ZNANIH SLOVENCEV Pomlad je čas veselja, radosti, optimizma, ljubezni, prebujanja. Z nekakšno vedrino sem pobrskala med pogovori, ki sem jih imela z znanimi Slovenci in nekaj zanimivih izjav namenjam tudi vam, dragi prijatelji oddaje Glasba je življenje. Vsako soboto točno opoldne na radiu Triglav Jesenice, 96 MHz stereo RDS. MIŠA MOLK - Kaj bi rekla o Madonni? - Trda je pot do slave, bi rekla, ko se spomnim nanjo. ZMAGO JELINČIČ - Ste se hudovali na Tofa, ki je napisal, da bi lahko s Heleno Blagne ustanovila Sex Pistols? - Ne, ne. Mislim, da je humor nekaj, česar v Sloveniji najbolj primanjkuje. MILAN KUČAN - Imate dve hčerki, ženo Štefko vsi Slovenci poznamo, hčerki nekoliko manj. Bi se lahko predstavili javnosti kot kvartet Kučan? • Lahko bi se predstavili kot kvartet Kučan, ki pospravlja stanovanje. Tu smo zelo dobro utečeni V nagradni igri Emona Merkur, kjer izbiramo HIT sedmih radijskih postaj (kaj naj vam zavrtimo, da vas resnično razvedrimo), smo izžrebali naslednje poslušalce: - Mihael Slavec, Kamnik - stenska ura • Danilo Kastivnik, Prevalje - majica - Mateja Janša, Bled - ročna ura Predloge pošljite na dopisnicah na Gorenjski glas, 64000 Kranj. t<3L+<& ~ ŠKODA Volksvvagen Group J&RSSV1 (PETERK, 28. marca) BO V fXW£Anom NA TREBUIGOSTOVALA SKUPINA MONROB - zmagovalka testvice "GREMO V PRIMADONO" v ftesecu marcu* 2ia£urirt^te^ -nocoj v PRIMAJDONI! LIOATOR. UODL <=r /\ t <7R. va 2, Kranj. Ka čem rečf, dobiš dopis, pol pa le po nagrado v Aligator Music Shop. TOP 3 1. Zanzibar - Čuki 2. Monroe pa to 3. Incident s špage tam - Guns'n'Roses NOVOSTI Torej, Alice In Chains Torej, Alice In Chains "Jar Of Flies/Sap", pol Je tu ena *i ti OskaHi techno kompilacija Diablo (to je pač ena taka kasetica), pa Sat,, * " , , «i še ena kompilacija, ki seji reče Bravo Super Show (vol. 1), 0skUem* da veste vse ° najnovejših lastnikih in lastnicah gor mate pa Michaela J., Haddaway. Take That. Dr. Alban Zg^ev. pa najbrž tudi to. da Je oni Štefan S. pobral kup 1 bgraJ omenjenih kipcev, ki bi, če bi bili živi, skoraj lahko ptof^ometna ekipa. In glej ga vraga, tudi jaz bom malček flasK? 113 "klpčevsko" področje, namreč enega, za filmsko soo je "upecal" tudi legendarni Bruce Springsten, ki ^•grede 0Dvlada Inštrument, ki tudi našemu Jž-Ju ni sPra* namreč za kitaro in le ta Je prav tisti, po kateri seje žreu^eyalo zadnjič. Jasno ste vsi vedeli, za kaj gre in pri ker si ^e b110 sila naPeto' kot strune na kitari. Ampak, t? m?"ebal012 žrehJihie kitare (boben Je bil prejšnjič), Je Od t)tVu šest ac predčasno odstranjenih. Roka, sposojena sltfaT^Jučnega sprehajalca Je segla v kitarino (kaj taka je b>i«iJatev) notranjost, pobrskala po šopu dopisnic in a prav tisto, ki jo je poslala Beti Polajnar, 8nedlce- KOT SAMO KORAK ZDRAVJU IN KONDICIJI pa podobni... No tle so še Vatrogasci, ki so vun dali svojo drugo kaseto (zadeva Je v stilu prve-"zajebancija"), Dbde-land Band Kranj pa praznuje svojih prvih 180 mesecev in v ta namen so izdali kaseto, v soboto 26. marca pa si boste fante lahko ogledah tudi na koncertu v kranjskem kinu Center. Jasno sije pred tem potrebno kupiti vstopnico, ki jo dobite tudi v Aligator Music Shopu. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 129: Kratko in jedrnato. Koliko let praznuje Dbdeland Band Kranj? Odgovori na dopisnicah so pričakovani do srede, 30. marca, v uredništvo Gorenjskega glasa. Zdaj pa tako. Romana, kar se tiče Nirvane, lahko dobiš vse, z "Mother Love Bone" Je ravno kontra, cedejka od Temple Of The Dog pa je bila, a je že dobila nogice, če pa te zanima grunge, obstaja ena solidna kompilacija (kaseta) - no le preveri. Katarina, kar se tiče Euro 3 TV sem mrzel, priznam, Studio City pa je (no kaj praviš...?), Katja, tisto z Nieti bo najbrž veljalo, nastopili naj bi v maju na Primskovem, jasno pa je, d' bo karte za koncert prodajal tudi Aligator, Janez, kar se tiče mojega znanja Igranja kitare, bi rekel ja, ampak le za svojo dušo (misl'm, ni bogve kaj), sicer pa zadeva trenutno počiva, kot pri Lenči naprimer, ki bi Ji namenil tole: Fltn&s je primeren za vse uporabnike, ne glede na spol, starost ali trenutno kondlcljsko pripravljenost. Na podlagi testiranja vadeče m u pripravimo Individualni program prilagojen njegovim željam oz. potrebam (ohranjanje elastičnosti telesa, hujšanja, pridobivanje kondicije oz. moči In...) E S S T U D 1 0 DOSLJE 39.TEL 064/221 133 •FITNES NA NAJMODERNEJŠIH NAPRAVAH •STEP AEROBIKA •SAUNA •SOLARIJ Delovni čas od 10. - 22.ure Sobota od 10.-20.ure ob nedeljah in praznikih zaprto 10.36 Tedenski izbor: Sezamova ulica, ameriška nanizanka; TV av-tomagazin; Prodajalka violic, švedska drama 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 18.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Mladi virtuozi: Pot v šolo, nizozemska nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.46 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.66 Šport 20.25 Žarišče 20.30 Osmi dan 21.20 Strta srca, francoska nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 22.40 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka; Dobra fanta, angleška nanizanka 14.50 Zgodbe iz školjke 15.40 Sedma steza 16.00 Pravičnost na preizkušnji 16.40 Ljudje in zemlja 17.10 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življemju 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 20.10 Doktor Rnlay, škotska nadaljevanka 21.00 Intervju 22.00 Tobačne vojne, 1. del angleške dokumentarne oddaje 22.30 Videošpon 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Mlakarjeva ljubezen, hrvaška nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Fina gospa, angleška humoristična nanizanka 13.05 Trije mušketirji, ameriški barvni film 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 18.05 Glavni odmor 16.30 Morje 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Neskončni svet, dokumentarna serija 20.45 TV parlament 22.30 Poročila 22.35 Večerni gost, glasbena oddaja 23.10 Slika na sliko 0.10 Poročila v nemščini 0.10 Sanja brez meja TV 14.50 TV koledar 15.00 Mlakarjeva ljubezen, hrvaška nadaljevanka 15.25 Bankovec za milijon funtov, angleški barvni film 18.50 Dinastija, ameriška nadaljevanka 17.40 Hrvaško košarkarsko prvenstvo: Cibona - Zadar, prenos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 2,4 otroka, angleška humoristična nanizanka 20.45 Dinastija 21.35 Terra X, serija 22.25 Dokazi, nanizanka 23.10 Top DJ mag 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.00 A shop 13.10 Spot tedna 13.15 CTM 14.30 Borza deia 15.00 Na velikem platnu 15.15 Pop spot, ponovitev 15.25 Brlog, ponovitev 16.00 Vrhnja soba, ponovitev filma 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Jazzbina, ponovitev 19.00 Poročila 19.20 A shop 19.30 Rodeo, glasbena oddaja 20.15 Velika pustolovščina, francosko/britanski barvni film 22.15 Poročila 22.35 Spot tedna 23.10 A shop 23.20 Na velikem platnu 23.35 CTM 0.30 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Leonardo da Vinci 10.15 O čemer spomladi sanjajo ženske, Sonovltev nemškega filma 12.00 godovina stekla 12.15 Pustolovščina Thora Heverdahla, 2. del 13.10 Vrnitev Franka Jamesa, ameriški vestem 14.30 Značilno nemško 14.40 Risanke 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Življenje na Antarktiki, 2. del 18.30 Florida iadv 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Univerzum 21.06 Pogledi od strani 21.15 Zaposleni kmet, 2. del 21.45 Ambo terno 21.35 V oblasti onostranstva, ameriška srhijivka 23.50 čas v sliki 23.55 Zaradi pomanjkanja dokazov, ponovitev ameriške psihološke kriminalke 1.55 Poročila/1000 mojstrovin 18.00 Vremenska panorama 13.00 Družinske vezi 13.26 Dr. Kulani -zdravnik na Havajih 14.10 Belize, 2. Žel 14.55 Skrivnost Sahare 16.25 as v sliki da Capo 16.30 Ameriška državljanska vojna, 2. del 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Vse devetke 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Rdeče - belo -rdeče šale 21.05 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.35 Klub 2 0.00 Odprava Evreka 0.50 Poročila/1000 mojstrovin 4/2:23»» 11 i GLAS «22 £tična " B- Ppjenšek (2. del) 20.00 O zgodovini Železnikov - T Ramovš (1. del) 18.00 Žogica nogica - posnetek predstave in pogovori z ustvarjalci 19.00 Risanka 19.10 Utrip Kranja 19.15 Portret Kranjčana 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Zlata medalja fotografa dr.Tomaža Kun-sta 20.40 Očiščevalna akcija kanjona Kokre 21.00 Gostja v studiu: Jožica Puhar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve (pos-oetek) SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 R T R Z I C Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure. na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Delovno pravna zakonodaja 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 16.20 Varujmo zdravje 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Most med bolnikom in zdravnikom 18.50 Radio jutri 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini Ž0.00 Dopoldanske novice 12.00 kofjeloški 6 - mali oglasi 13.00 Morda še niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.40 Koristni nasveti 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija16.00 Napoved programa 17.00 Novice, šport 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, TOREK naj bo še pa še... j... pa še... pa CENTER amer. akcij, film PLEZALEC ob 16.. 18. in 20. uri STORŽIC in ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA FILMSKO GLEDALIŠČE: SRCE OSAMLJENIH ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama SRCE OSAMLJENIH ob 20. uri 66 k- Današnjo veliko križanko prispeva GORENJSKA MLEKARNA Kranj. Z njenimi kvalitetnimi izdelki se vsak dan srečujete na policah in v hladilnih vitrinah v trgovinah in po prodaji sodeč imajo Gorenjci svojo mlekarno kar v časteh. Za srečne reševalce razpisujemo naslednje nagrade: L nagrada 8.000 SIT ( 2. nagrada 6.000 SIT 3. nagrada 4.000 SIT Vse nagrade so v obliki protivrednosti izbranih izdelkov v diskontu Gorenjske mlekarne, Smledniška 1, Kranj. Tri nagrade v vrednosti po 2.000 SIT pa prispeva Gorenjski glas. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 31. marca 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova f, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali TD Tržič do prihodnje srede, 30. marca 1994, popoldne - tudi te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. NAGRADNA KRIŽANKA L2ST GORENJSKA MLEKARNA KRANJ HRV. SKLAD. KRSTO PRIZEMLJE PEVKA PRODNIK URADNIK V SLUŽBI VLADARJA NAJVIŠJA KARTA SLOV. UM. ZGODOV. JANEZ STARO-SL0VAN ZIDAK ■14 TRAČNICA MIGUEL ASTURIAS GRŠKI GOVORNIK 21 10 SKLADATELJ HA-ČATURJAN HRIBAR JADRANSKI OTOK 17 KARL IRVING ZDRAV. ABE NA EŠKEM RAST TEvT 23 VZDEVEK RADKA POLIČA ŽGANA Mi SMOJ ŠAHli IST KASPAROV DOMOVINA jČAROVNICE srfc- mm **t GORE NISKA MLEB ^RNA 8 K R A N J VRSTA ANTILOPE SLOV. ZDRAVNIK VINCENC ŽIVK0 BRGLEZ POKR.V VIETNAMU 33 GOVORNICA VRHNJA PLAST KOŽE MICHAEL 13. IN 15. DNEVI RIMSK. K0LED. ZMIKAVT KREMEN IZ DOBE TERC4ARA 25 PREDEL MED GLAVO IN HRBTOM IGOR TOR KAR $T. MESTO vjjjf- :GIPTU IND. PESNIK IN POLITIK MUHAM MAC MESTO NA JV FRANCUE 19 VRSTA STROJNICE 13 RIŽEVO ŽGANJE EVROPSKAJ REKA 24 15 AMER. KUKAVICA PLEMIŠKI NASLOV (MNOŽ.) PREDNOST. PAPIR DOKAZ ODSOTN. S KRAJA DEJANJA DEL OBIEKE JANY KAYE 29 ARISTOTEL TRAVNIŠKA INA TENK LOPAR 27" PRILETNA GOSPA "SBTAVl F. KALAN PRAV TAKO ENAKO 35 JOSIP RUAVEC BISTVO, BIT FILOZOFIJE SLED V SNEGU PLESALKA MONTEZ VRSTA PADAVINA AVT. OZN. KRANJ RIHARD JAKOPIČ NAMERA IGRALEC LAURENCE RIMSKI AMFI-TEATER 11 INK0VSKI VLADAR SILICU SL. SLIKAR KLAVDU 22 RENU BARON ŽIGA NEMŠKI ASTRONOM JOHANNES TON ŠOLSKO PISALO 31 SLAVKO ZLATIC r- RIMSKA PLEMIŠKA RODBII DOMA Živali 30 GRŠKO RIMSKI STARI VEK KRILO RIMSKE KONJENICE RUSKI BALETNIK MIHA1L NEPARNA LOBANJ. KOST ŠORAZ- MOSTOVŽ . POMOL PRISTAŠ JKL JKAR JBIC THOMAS KLEIN SUAJ GR. BOG UUBEZNI 32 12 KROM VRH SLOVENIJI SREŽ 34 DEL KNJIGE ODMEVI MOŠKO IME. 28 18 ESEJIST FINCL IVAN ČEBELJI SAMO KMEČKO POSIJ0PJE NDUSK1 HRAST TEŽAV0' POLONI 16 KA*©»* POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Novi prostori banke v Gorenji vasi gorenja vas, 22. marca - Ekspozitura Gorenjske banke v Gorenji aii v Poljanski dolini je dobila nove prostore, saj so bili dosedanji **> utesnjeni jj^0renjska banka je ekspozituro v Gorenji vasi odprla decembra v prostorih tamkajšnjega Partizana, ki niso več zadoščali niti inimalnim pogojem poslovanja. Zato so jo preselili v nove P os*ore, v središču Gorenje vasi, na številki 48, gre za najemne Prostore v velikosti 38 površinskih metrov. Telefonska številka u9j 681-585, prav tako delovni čas in sicer ob ponedeljkih, "r«n in sobotah od 8. do 12. ure ter ob sredah, četrtkih in petkih do 18. ure. o škofjeloški občini ima Gorenjska banka sedem od skupno 27 ^pozitur, po obsegu prometa je najmanjša ekspozitura v Gorenji ek Gorenjska banka je pred kratkim prenovila kranjsko j3,0]^t.uroHranilnica Globus, pred koncem lanskega leta je na v ^Ih *C*J* odkupila poslovne prostore ekspoziture v Stražišču, , neicdanjernTekstiundusovem domu, prostore nameravajo temelji Prenoyiti- Letos imajo v načrtu tudi prenovo ekspoziture na Pre a ćelavi so ustrezni načrti, predvidena je tudi manjša proUr£ditev osrednje ekspoziture na Jesenicah, v izdelavi pa je Li na nal°ga za razširitev in prenovo šalterja v posslovni hiši ^ovljica, kjer pa bo širitev možna šele po izselitvi SDK. Devizni tečaji joffdnji tečaj Banke Slovenije z dne 23. marca 1994 znaša Olj Uradni tečaj DEM je tako v enem tednu narasel za •14 SIT. Skladno s tem so naraščali tudi tečaji v bančnih Menjalnicah v zasebnih pa so bili 0.10 SIT cenejše kot pretekli eden. Razlike med odkupnim in prodajnim tečajem so bile v ffnih menjalnicah od 0.45 do 1.00 SIT v zasebnih pa od v-2°do 0.50 SIT. Tako je bilo nemško marko motno prodati P° 78.55 SIT kupiti pa po 78.65 SIT. Podobno velja tudi za "jstrijski šiling, saj ga je bilo moč prodati za 11.13 SIT, kupiti Pa Za 11.16 SIT. Ob tem je treba omeniti, da je menjava tako *° avstrijski šiling kot italijansko liro ugodnejša pri nas kot pa "f'ran meje. V celoti to ne velja za Italijo, saj vam tam ekateri trgovci ob vztrajnem prigovarjanju obračunajo S.Zr*erje markev liro 1 :1000 (ena proti ena). Pričakovanja: okaj ugodno bo marka moč kupiti v zadnji četrtini meseca, e pa prodajate večjo količino mark vam svetujemo, da Plakate do petka, 1. aprila, saj bo zadnje dni pred prvim aradi delovanja trga začela rahlo naraščati in se približevati dednosti 79 SIT za marko. Drifc °k va^ute bodo naraščale skladno s tem. Neznanka v pnhodnjih dneh sta predvsem ameriški dolar zaradi afer s predsednikom Clintonom in pa italijanska lira zaradi celjskih volitev v Italiji. Napovedovanje teh dveh tečajev fa,e8a znanje avtorja, bosta pa vsekakor izpostavljeni pe*ulacijam velikih svetovnih finančnikov. Ivo J. Wilfan BORZNI KOMENTAR Če bi hoteli na kratko opredeliti dogajanja na trgu vrednosmih papirjev in kapitala, bi lahko rekli, da dajeta pečat dogajanjem v tem tednu dva dogodka. Prvič vrnitev delnice Dadas na borzni parket in drugič 2. finančni sejem, ki se v teh dneh dogaja v Ljubljani V soboto, 19. marca 1994, je bilo v sporočilu za javnost objavljeno, da delnica Dadasa s ponedeljkom, 21. marca 1994, ne bo več suspendirana z borznega trgovanja in da se tečaj do nadaljnjega oblikuje prosto, torej brez omejitev v višini 10 odstotkov navzgor ali navzdol. Kdor je poskušal prodajati te delnice v preteklih treh tednih na črnem trgu, kjer je bilo povpraševanje kar veliko, je lahko ugotovil, da so se cene v začetku prekinitve trgovanja gibale okoli tečajev 120.000 SIT za delnico, kasneje pa se je tečaj postopno dvigoval do nivoja okoli 180.000 za delnico. Tako je bilo pričakovati da se bo tečaj oblikoval nekje okoli nivoja 200.000, vendar je prvi dan trgovanja znašal tečaj 213.943, ter se nato postopno zniževal na nivoje okoli 203.000. Očitno investitorji ocenjujejo, da so tečaji okoli 200.000 SIT za delnico Dadas kar pravšnji in da do odprave ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi z evidentiranjem poslovnih dogodkov v delniški družbi Dadas ter ponovni reviziji, ki naj bi zaključila z delom nekje do konca aprila, previdno čakajo na omenjenih nivojih. Pomembno pa je, da se z delnico spet normalno trguje, da je pozitivno preživela prve dneve trgovanja, saj se je edino tako lahko likvidiralo delovanje črnega trga in se z delnico trguje tam, kjer je tudi edino ustrezno mesto, na organiziranem sekundarnem trgu, ob seveda ustrezni informiranosti vlagateljev, kaj se na tem trgu dogaja. Tečaji ostalih delnic se bistveno niso spremenili ostajajo na znanih nivojih, pri obveznicah velja enako, nekoliko se je popravil tečaj Zagorja, ki se giblje med 73 in 74 odstotki za obveznico. Trgu obveznic se je v torek, 22. marca 1994, pridružila še ena in to obveznica SKB banke prve emisije, kije nominirana v nemških markah, z obrestno mero 10 odstotkov in izdani v apoenih po 500 DEM in 1.000 DEM. Oznaka za trgovanje je SKB. Da bi ta obveznica nosila donos naveden na samem vrednostnem papirju, bi se tačaji morali gibati okoli nivoja 104 odstotkov, dejansko pa so se oblikovali višje in to v višini okoli 107,8, kar predstavlja donos do dospetja v višini 8,6 odstotka. Še nasvet. Če se odločate o nakupu vrednostnih papirjev, o upravljanju z vašim premoženjem, o naložbah v diamante, zlato ali stare vrednostne papirje, če se želite spoznati z informacijami o boniteti poslovanja posameznih družbenih ali zasebnih podjetij, ki jih pripravlja ŠDK, ali če vas zanima ustanavljanje pooblaščenih družb za upravljanje in delovanje pooblaščenih investicijskih družb, ki bodo zbirale certifikate državljanov Slovenije, potem je nujno, da obiščete 2. finančni sejem v Ljubljani kjer je na enem mestu zbrana vsa tovrstna ponudba in se boste lahko sami prepričali o pestrosti in paleti najrazličnejših storitev s tega področja. Sejem se odvija v Cankarjevem domu in bo odprt do 26. marca 1994. Borzni posrednik: Hermina KRT ZASTONJ NAKUP V PRODAJALNI SONČEK IN FOTO BOBNAR (v prodajnem centra za hotelom Jelen) foto bobnar NA MARK ZA MLADE Vsi, ki boste kupovali meseca marca, aprila, maja imate možnost povrnitve stroškov nakupa, fotrebno je shraniti račun in konec maja do objavljen datum dneva, na katerega bo povrnitev vseh stroškov. i!1! nakup vas vabita "FOTO BOBNAR" in prodajalna "SONČEK" MEim B O K Z N O POSREDNIŠKA H I t A d.d. CENTRALA BREŽICE Cesta prvih borcev 11. 68250 Brežice telefon: 0608 62-236. telefaks: 0608 62-85: POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska cesta 54. 61000 Ljubljana telefon: 061 133-11-55. telefaks: 061 133-13-47 POSLOVALNICA CELJE POSLOVALNICA MARIBOR Ljubljanska 3a. hW00 Celje Pam/insl« C .'--V 620UI Manhot telefon: Oh} 28-936.441-62$ iclefcm: ()62 29-460 lekfakv 063 44 1 62$ telefaks 062 29-460 POSLOVALNICA KRANJ POSLOVALNICA PTUJ KoroSka c. 2, 64001) Kranj Žnidaričevn mbrtrje 11.62254) Ptuj lelefon: 064 211 -644 telefon: 062 772-531 lelefakv 064 211-644 lelelakv 062 7'>6-263 ...mmm Ni :-mm KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKUTNVHtOOAINl I NAKUWUHUX>AIN1 NAKUBJl/moDATNl 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA (Trflc, Jeeenice) 71,48 78,85 AVAl Bled, Kranjska gon 78,45 78,70 C0HA, Kranj 78,58 78,80 CREDTfANSTALT Ubanka Lj. 78,40 78,85 EnOS^SterlMevr), Kranj 78,50 78.70 F-AIR Trtic (Deteljici) 78,50 78,78 GE0SS Medvode 78,58 78,85 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 78,45 78.75 HlOA-trtnlce Ljubljane 78.55 78.75 HP0TEKARNA BANKA, Jooanlco 78,30 78,75 INVEST Škofje Loka 78.40 78.98 LB-GORFNJSKA BANKA Kran| 78,00 79,00 LEMA, Kranj 78.40 78.80 MERKUR-Partner Kranj 78.28 78.75 MERKUR-Žel. postaja Kranj 78.28 78.75 MIKEL Stražleće 78,55 78.65 OTOK Bled POSTNA BANKA, d.d. (na poštah) SHP-Sk*. hran. in pos. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENUATURIST Boh. Bistrica SLOVENUATORST Jeaenke ŠUM Kranj TALON Žel. postaja Trata, Sk. Loka 78,58 TALONZg. Bitnje TJASA Kranj UKBŠkLoka VALFAN Kranj VALFAN Radovljica, Grajski dvor POVPREČNI TEČAJ nI podatkov 77,20 78,60 78.58 78,75 78,28 78.75 78.45 78.75 nI podatkov 78.45 78.80 78,50 78,65 78.70 78.50 78.70 ni podatkov 78.20 78.80 78.58 78,65 78,45 78,65 78.48 78,73 11,08 11.08 11.08 11,02 11.10 11.09 11,12 11,09 11,12 11,06 11.08 10.87 11.10 11.10 11.10 11,07 10.80 11,09 11.10 11.05 11.08 11.12 11,11 11.11 11,18 11.18 11,18 11.15 11,20 11,18 11,16 11.19 11.17 11.18 11.18 11,23 11.18 11,20 11.20 11.15 11.14 11.15 11.20 11,20 11,16 11.16 11.18 11.16 7,84 7.80 7,90 7,90 7,90 7.88 7.90 7,75 7,90 7,82 7.75 7.81 7,92 7.85 7,85 7,85 7.94 7,98 9,18 7.98 8.98 7,99 7,96 7,95 7,98 7,98 7,98 7,99 8,82 7,96 7,96 7,99 7,69 7,92 7,98 7,98 7.85 7,96 7,80 9.88 7,85 7.95 7.90 7,96 7,90 7,98 7.90 7,98 11.07 11,12 11,09 11.09 11.18 7.90 8,04 11.19 7.91 8.88 11,17 7.90 7.99 11.19 7,87 7.98 Pri Sparovcu v Avstriji )• ATS ob nakupu blaga po 11,00 tolarjev. I Pri nakupa to prodaji MERKUR zaračunava 1% provizije. | Podatka a tečajnico nam sporočajo menjalnice, U si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjMnBIdh tečajev glede na ponudbo in oovpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 MENJALNICA PON.-PET.:8.-18M m _r a a - SOBOTA:8.-12. tL a£ l¥k A POSLOVNI CENTER PLANINA 3 TEL064/331-214,323-171 int.08 Cementni izdelki DRAŠLER Kralj, tel.: 064/211-317 lUKOVCI, LAMELE, PLOSCE, OGRAJE... Samotni dimniki lidelava in montaža «dia21 PEČARSTVO Šubic - Kranj Jezerska cesta 93b Telefon: 242-515 POSREDUJEMO kratkoročna gotovinska posojila - po ugodni obrestni meri - ob zanesljivi garanciji - s takojšno realizacijo sredstev Informacije vsak ponedeljek od 14. do 16. ure.Tel.:064/215-169 JEKLO TEHNA ŽELEZNIN A p skladišče barvnih kovin C,$TERNE ZA KURILNO OLJE ?D 1000 L d<> 26750 SIT DO 3000 L od 46400 SIT ARMATURE UNITAS - AR M AL 20% CENEJE za gotovinsko plačilo °DPRTO NEPREKINJENO OD 9. DO 18. URE UGODNE CENE UGODNE CENE KRANJ ■ STRAŽIŠČE - TEL: 311-378,311-984 s SLAB P OŠKAthfi, TEL.s064/212-249 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Ekologija in varstvo rjavega medveda Slovenski medved za Evropo Lovska zveza Slovenije je v okvir raziskovalnega dela uvrstila obsežno in zahtevno raziskovalno nalogo, ki so jo sredi tedna ob podpori sponzorjev podrobneje predstavili. Medvode, 24. marca - Pobuda, da bi rjaveča medveda naselili v alpskem območju oziroma tudi v sosednji Avstriji in Italiji, se je porodila pred osmimi leti, na srečanju strokovnjakov, Id se ukvarjajo s populacijo divjih živali v Alpah. Takrat so se zbrali v Trentu. V Sloveniji pa se je takrat "začel" uresničevati tako imenovani pilotski projekt o položaju rjavega medveda v Sloveniji. Pred dvema letoma pa je bil raziskovalni projekt z naslovom Ekologija in varstvo rjavega medveda v Sloveniji vključen tudi v program ministrstva za znanost. Zdaj je raziskovalni projekt, ki ga je v sredo na novinarski konferenci predstavil prof. dr. Mina Adamič z gozdarskega oddelka Biotehnične fakultete in gozdarskega inštituta, vključen tudi v program ministrstva za kmetijstvo in Lovske zveze Slovenije. Na samem začetku pa so se v projekt vključili tudi Avstrija, Italija in Francija in ga na samem začetku tudi finančno podprli. Zdaj pa ga v glavnem finančno podpirajo Lovska zveza Slovenije in ministrstvi, raziskovalna naloga pa ima tudi že nekaj sponzorjev. Tako je na primer v sredo generalni direktor Revoza Corsat Bernard predsedniku Lovske zveze Slovenije Francu Avberšku izročil ključe popularne katrce, Petrol je zanjo zagotovil brezplačno gorivo, Adriatic zavarovanje, Mobitel pa stalno povezavo z avtomobilom. Med sponzorji pa sta tudi Jurij Mikoletič in družina Marenk iz Medvod. Ob tem, da je cilj raziskovalne naloge življenje, bivanje in gibanje rjavega medveda v Sloveniji oziroma na zahodnem robu Dinarsko - Balkanskega območja, pa naj bi z odlovom posameznih primerkov naselili z alpsko območje. In zakaj naj ga v alpskih deželah naselili ravno z našega območja? Rezultati mednarodnega raziskovalnega projekta o lastnostih rjavega medveda v Evropi, ki jo vodijo sodelavci z Univerze v Grenoblu v Franciji, so namreč pokazali, da je rjavi medved na našem oziroma zahodno-dmarskem območju najbolj primerna (in tudi najbolj naseljena) populacija. Ocene kažejo, da je na celotnem hrvaško-slovenskem območju na 5.500 hektarih okrog 400 do 500 medvedov, v slovenskem delu pa je danes 200 do 300 kosmatincev. Na novinarski konferenci so predstavili tudi letošnjo knjigo iz Zlatorogove knjižnice, ki jo dobijo vsi slovenski lovci Naslov 22. knjižne izdaje je Lisica, avtorja Feliza Labhardta in v prevodu Blaža Kržeta. Druga, aktualna informacija na konferenci pa je bila, da je upravni odbor Združenja lovskih zvez v EGS, ki združuje lovske zveze držav Evropske skupnosti in Sveta Evrope na seji 11. februarja letos predlagal generalni skupščini ki bo 16. septembra v Bruslju, da potrdi sprejem Lovske zveze Slovenije v polnopravno Članstvo FACE. Ob raziskovalni nalogi na tem območju, ki bo trajala, tako vsaj upajo glede na matenalne možnosti, nekaj let, so lani že ujeli tri rjave medvede in samico opremili z oddajnikom, tako da lahko spremljajo njeno gibanje. Letos načrtujejo odlov še šestih medvedov. Pri celotnem projektu pa ne gre le za raziskovalno delo in postopno poseljevanje v deželah na alpskem območju, marveč tudi za "sožitje" oziroma odnos ljudi pri nas do te divjadi, ki je trenutno še tako številna, da ni v nevarnosti, vendar pa bi varovalno območje zanjo vseeno veljalo razširiti. Da ne bi medveda, ki ima med ljudmi zaradiplenjenja domačih živali precej "sovražnikov", še bolj izpostavljali, bodo morali zato s poravnavo škod poskrbeti upravljala oziroma država. • A. Žalar SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET Na podlagi sklepa 153. in 156. seje Izvršnega sveta SO Škofja Loka z dne 22. 2. 1994 in 22. 3.1994 javno objavljamo naslednjo ponudbo OBJAVA Zainteresiranim bodočim najemnikom se nudi v oddajo in najem naslednja profitna, prazna stanovanja: 1. - štirisobno stanovanje v skupni izmeri 93,64 m2, številka 5 v podstrešju, NA MESTNEM TRGU 36, Škofja Loka (z opremljeno kuhinjo), za izhodiščno ceno 4 DEM/m2, v protivrednosti SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan podpisa pogodbe. 2. - trisobno stanovanje v skupni izmeri 71,10 m2, številka 1 v 1. nadstropju, NA MESTNEM TRGU 34, Škofja Loka za izhodiščno ceno 2 DEM/m2, v protivrednosti SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan podpisa pogodbe. 3. - dvosobno stanovanje v skupni izmeri 86,80 m2, številka 5 v 2. nadstropju, OTOKI II. ŽELEZNIKI, za izhodiščno ceno 3 DEM/m2, v protivrednosti SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan podpisa pogodbe. Stanovanja bodo oddana za čas, ki bo dogovorjen. Stanovanje bo oddano najboljšemu ponudniku, ki bo navedel tudi jamstvo za redno plačevanje in izpraznitev stanovanja po pretočenem roku. ROK ZA PRIJAVE JE 15 DNI OD DATUMA OBJAVE. O izbiri bodo interesenti obveščeni v roku 30 dni po zadnjem dnevu za prijave. Pisne ponudbe interesenti pošljejo po pošti na naslov OBČINA ŠKOFJA LOKA, IZVRŠNI SVET, Poljanska c. 2, 64220 Škofja Loka, z obvezno OZNAKO za profitno stanovanje, ali ponudbe osebno oddajo v pisarni štev. 3. pritličje - vložišče, Poljanska c. 2, Škofja Loka, v uradnih urah. Prijave, ki bodo prispele po roku, ne bodo upoštevane. Ogled stanovanja v Železnikih bo možen v sredo, 5.4.1994, od 9. ure do 10. ure in v skofji Loki v sredo, 5. 4.1994. od 15. ure do 16. ure, po predhodnem dogovoru po telefonu 623-263, 623-264 z g. M. Bizjak ali z ga. V. Kovačevič. Usmerjanje produktivnosti v Čredah mlečnih krav v občini Radovljica Večje količine ■ manj maščob in beljakovin Poročilo o izvajanju raziskovalne naloge Kakovost mleka je bistvenega pomena pri plačevanju in je zato deležna velikega zanimanja tako pri rejcih -proizvajalcih kot tudi pri mlekarnah, Id to mleko odkupujejo. Pri tem je mišljena predvsem higienska kakovost mleka in sama vsebnost oddanega mleka. S to raziskovalno nalogo smo želeli na podatkih analiz odkupljenega mleka ugotoviti stanje in nekatere vplive na mesečno količino oddanega mleka, na vsebnost maščobe in beljakovin ter na higiensko kakovost oddanega mleka. Na območju zadruge Radovljica je bilo v obdobju 1991 do 1993 analiziranih 7.248 komercialnih vzorcev za kmetije, ki oddajajo mleko v mlekarno. Material je zbral in posredoval ing. Emil Peternel. Vse komercialne vzorce so analizirali v laboratoriju Živinorejs-ko-veterinarskega zavoda Kranj pod vodstvom dr. vet. med. Jožeta Rodeta in dipl. biol. Mojce Ovsenek. Na Katedri za obdelavo podatkov pri Biotehniški fakulteti, Oddelku za zoo- tehniko, so obdelali podatke pod vodstvom prof. dr. Janeza Pogačarja. Rejci so oddali v mlekarno v povprečju 1.102 kg mleka mesečno oziroma 13.224 kg mleka letno. Razlike med rejci v količini oddanega mleka so zelo velike. Do 300 kg mleka mesečno odda v mlekarno 31,3 odstotka rejcev, od 300 do 600 litrov odda 24,7 odstotka in nad 2.400 kg vsega 10,5 odstotka rejcev. Velike razlike so tudi v vsebnosti oddanega mleka. Kar 10 odstotkov vzorcev je imelo vsebnost maščobe nižjo od 3,37 odstotka in 30 odstotkov vzorcev je dosegalo vsebnost maščobe nad 4,08 odstotka. Zelo nizke vrednosti so bile ugotovljene pri odstotku beljakovin. 30 odstotkov vzorcev ie imelo vsebnost nižjo od 2,95 odstotka in 30 odstotkov vzorcev višjo od 3,25 odstotka beljakovin. Za obdobje zadnjih treh let je bilo ugotovljeno, da se število rejcev, ki oddajo mleko, zmanjšuje in da se tudi povprečna količina oddanega mleka zmanjšuje. Rejci so v povprečju naj- manj mleka oddali v mesecu januarju (861 kg) in največ avgusta (1.326 kg)-Odstotka maščobe in beljakovin sta bila najnižja v poletnih mesecih (3,70 odstotka maščobe julija in 2,96 odstotka beljakovin avgusta), najvišja pa v zimskih mesecih (3,94 odstotka maščobe novembra in 3,14 odstotka beljakovin decembra). Mleko je bilo glede na število mikroorganizmov razdeljeno v šest kakovostnih razredov. Prvi kakovostni razred je lahko vseboval do 200.000 mikroorganizmov na ml. V tem razredu je bilo kar 55,6 odstotka vzorcev. 14,9 odstotka vzorcev je padlo v drugi kakovostni razred m 23,4 odstotka v tretji kakovostni razred. V 6,1 odstotka vzorcih mleka so mašteli več kot 1.000.000 mikroorganizmov v 1 m mleka. Zanimiva je ugotovitev, da je bilo mleko prvega kakovostnega razreda tudi najbolj kakovostno po vsebnosti, saj so analize pokazale, da je to mleko v povprečju vsebovalo 3,82 odstotka maščobe in 3,06 odstotka beljakovin. Na osnovi rezultatov analiz komercialnih vzorcev za obdobje zadnjih treh let na območju občine Radovljica so bili izračunani tudi suodnosi med lastnostmi. Še enkrat je bila potrjena splošno znana resnica, da je tam, kjer je več mleka, navadno vsebnost tega mleka nekoliko nižja tako glede mas" čobe kot tudi beljakovin. Pri višji vsebnosti maščobe v mleku je višja tudi vsebnost beljakovin. Posebni statistični izračuni z oceno koeficienta ponavljanja nas opozarjajo na to, da na osnovi ene same meritve ne moremo delati zaključkov o kakovosti in o vsebnosti mleka. Za zanesljivo oceno vrednosti mleka je potrebno jemati Jn analizirati več vzorcev. • Mag. Marija Klopčič, dipl. ing. kmet Kmečki turizem v Ratečah Domača in izvirna kmečka hrana iz ST0H Rateče so zadnja vas ob poti, ki vodi po Zgornjesavski dolini proti Italiji. Vas leži na prisojni strani Karavank, nasproti vhoda v dolino Planico, kjer so svetovno znane smučarske skakalnice. Rateče ležijo 870 metrov nad morjem in štejejo blizu 700 prebivalcev. S kmetijstvom se ukvarjajo le še kot z dopolnilno dejavnostjo, vedno več poudarka dajejo turistični dejavnosti. V Ratečah pa ima sedež tudi družinsko podjetje "STOH" v rateškem narečju "Kozolec", ki ga upravljata Jerca in Božo Kramar. Podjetje se ukvarja z gostinstvom, turizmom in drugimi storitvami. Predvsem prednjači kmečki turizem. Pri Kramarievih pa kuhajo predvsem dobro kmečko hrano in nekaj izvirnih jedi je Jerca tudi predstavila: "Pri nas lahko preizkusite izvirne stare jedi, kot so klobase z zaseko, domač sir in mleko ter kruh iz kmečke peči. Nekaj posebnega pa so rateški krapi. Krapi so cmoki z različnimi nadevi. Z nadevom Kramarjeva domačija v Ratečah. iz suhih hrušk in koruzneg^ zdroba naredimo kocov krape. "Koce" so v rateskefl1 narečju posušene hrušk • Poleg kocovih krapov se J "mezelj", pudingu podob* preliv. Skutne krape nade^ mo s skuto in koruznim zd* bom ter zabelimo z zaseko ocvirki." žejj Decembra lani se je v Ve z . igrarije na Gorenjskem sej01 r. Kranju predstavil največji g ^ enjski grosist igrač "Hribar otroci" iz Kranja. Nagrad<> vikend paket za dve osebi •) grispevalo tudi podje J TOH, d.o.o. iz Rateč. SrgJ izžrebanka je bila Mateja jJJJ iz Železnikov, ki je o na^eyi nem bivanju na Kramar) domačiji v Ratečah poved*1 0 "Na domačiji je zelo ifKj, domači pa zelo prijazni jj gostoljubni, zato smo bih v lepo sprejeti. Pred obiskorr> j Ratečah, smo se tudi zrflf za datum obiska, saj smo » izkoristili v času svetovn^ pokala v smučanju v Kranj Gori, tako da smo si iai» ogledali tudi tekmovanj Kljub slabemu vremenu s ^ se imeli zelo lepo, saj f^-^t veselili ob domači glasbi, *> jo izvajala Jerca in Božo ^ mar. Za večerjo pa smo j ^ skutne krape. Krape smo j _ prvič in so zelo dobri, ven.„ za večerjo kar preveč nasi • Lojze Kerštan Lastnica podjetja Jerca Kramar (levo) in nagrajenka Mateja Rejc Razstava domače obrti ^ Aktiv kmečkih žena iz Javorij bo ob materinskem d0«* organiziral razstavo izdelkov domače obrti. Razstava odprta v nedeljo, 27. marca, od 8. do 18. ure v Zadruzn* domu v Javorjah. Ob razstavi pripravljajo tudi bogat sreče • M.G. V ministrstvu ne bo novega sekretarja ^ Ministrstvo za kmetijstvo se je odloČilo, da ne bo dooa ^ imenovalo sekretarja, ki bi se posebej ukvarjal z ZB^ ker očitno nekateri znotraj £ brezkompromisno rušijo kar l°ie predpostavljene. In kadar ^eZ Janša ne more mirno spati radi strahu pred svojimi voja-gstio lahko vsi drugi še toliko JrV nemirni V vojski gre ie od za strogi princip hierar-fJS ki pa pri nas očimo ne cionira. Na eni strani tako 0** Marko JenSterle minister Janez Janša uspešno skrbi za vsesplošno oboroie-vanje podrejenih in jim s svojimi razvojnimi programi vzbuja apetite po novih oroijih in akcijah, po drugi pa očitno njegova sedanja vojska ni usposobljena za ravnanje z najbolj enostavnim pehotnim oroijem, saj časopisna poročila govorijo o pripadnikih Morisa, ki revolverje nosijo tudi v civilu, ali pa o streljanju med vojaki znotraj vojašnic. Vsi, ki smo slutili vojsko, vemo, da se za uporabo oroija šteje ie samo to, če nekdo odpre jermen na tulcu za revolver, temu pa sledi še kar nekaj varnosmih potez do samega streljanja. Revolver je treba še povleči iz tulca, vanj vstaviti naboje, naboj potisniti v cev in šele nato pride na vrsto streljanje. Vse pa kale, da se prenekateri slovenski vojaki sprehajajo ie z revolverji in naboji v njihovih ceveh, zaradi česar tudi prihaja do nesreč. Obračun z nekdanjim Mori-sovcem Milanom Smolnikarjem je sicer potekal na drugačen način in na srečo brez streljanja, vsekakor pa dovolj grobo, da lahko skrbi tudi vse tiste, ki so v zadnjih dneh spremljali poročila o dogodku. Akcija je bila nemudoma delelna politizacije, pri čemer so ministru Janši še najbolj pomagali v Združeni listi socialne demokracije, ko so takoj zahtevali njegov odstop, pri tem. avtomatično spo-larizirali slovenski politični prostor in mu pomagali da je takoj dobil vsaj minimalno načelno podporo v krogu pozicijske desnice (SKD), ki seveda ne more dopustiti, da bi levica kreirala slovensko politiko. Tako je bila prva izjava Slovenskih krščanskih demokratov dokaj rezervirana, saj je zanje v vsej aferi najbolj nerodno predvsem to, da je vojska v igro spet hotela vplesti redno policijo, ki jo vodi njihov človek Ivan Bizjak. Slovenska policija je bila na srečo precej bolj previdna, kot tedaj, ko jo je Janša uporabil za krinko pri aferi oroije. Zdaj so pustili, da vojska svojo igro odigra do konca in se iz nje tudi vleče po svojih sposobnostih. Zato ni čudno, če morajo slovenski policisti v Slovencu, torej časopisu, ki naj bi zagovarjal politiko njihovega ministra, prebirati tudi naslednje mnenje: "Nasploh je o tem, da so delavci MO v tej akciji presegli svoja pooblastila ter nastopili proti civilni osebi veliko sprenevedanja Kot da ne bi vedeli, da so naši organi pregona tako politično strukturirani, da se na njih ne da zanesti." V tistem trenutku, ko bi namreč redna policija priskočila na pomoč vojaški (in to brez navodil svojih predpostavljenih), bi bilo veliko teije ugotoviti, ali so vojaki res podrlizid med njihovim in civilnim področjem. Zdaj o tem ni dvoma, zato je tudi povsod moč slišati alarm, da se ga takoj postavi nazaj, kajti v nasprotnem primeru se Slovencem ne obeta prav nič dobrega. Prejeli smo Q svojo občino ^adi slabih 'enj yJ*do, 9. marca 1994, sem se tov«« krajan zbora obča fe/e/ta *Wercm se ie odločalo Lnlndumskem območju ; I Ob? občine Trata-I ioiof do'°Čeni uri se ni zbralo ^toti0\!te,vil° krajanov (5 it kn*°v'- Če ^ ne motim, jih K eLokoli ali nekaj čez 130. l*ttie°Urnem tkanju se zbor lak,,' I* Slede na sklepčnost, p* določeno. ** k ,razloiitvi predsednika, Z°fU zbor, zakaj se KS 0Se, a[oča za svojo občino. oovtstjj10 srno dobili pismeno °rn. °. nekaj dni pred zbor- Ae> da je bil material kar šgta \^Pjavljen, kot je napisal *»«rca iQ°[enJskem glasu, 11. neka tete Vendar so pa plaval* stvari v materialu in f'f>r^.vodilnih v KS Trata 1. iUtnljiv ■ 4 za mene nera~ k iira,T t0 >e samo< kako bi ^Peh*i ' nabiranje točk za ČudiZ referendumu. !°<'V 7 S se ni uredilo v Sevn, od Škofjeloškega *' dohu SamoPrispevka, da igrišč^0 denUria Z° ^kou* i'vodilni v KS Trata fSSuS* prei (prejšnii al\ jtejtg/ /Ya Zboru sem nnutavil /i/j; Kolik — zboru sem postavil Vfffl,l/' katera pa VPra?blfUgovora, i. ESP* P* so naslednja- vsak"l° }e osebnih zadev, ki S°/e arSSm mora ureiati za K^trihme v novi občini? ^Oii Oi!*Pa mpral urejati na ■ l KZb£miLv Skofji Loki? • *« 7W? bo v novi občini, to *> kohiJ1: nov*h delovnih mest l J\° bo nastalo stroškov? ^"tov Vcp/a6"'* vseh doku' *?remL v ]ih bo nuino moral S>dn 'V5fl* kr°j™ ™ Seskfu8.ln zadev in zakaj ie ra)ani tega ne vedo - to je zavajanje. 4. Ne morem verjeti, da se ie sedaj prevelika birokracija ne bo širila z novimi občinami. 5. Če ne dobim tukaj jasnega odgovora, nisem za novo občino Sorsko polje ali Trata, bom flasoval za Mestno občino kofja Loka. Mislim, da v tem primeru ne bom sam. Vsa ta leta sem sodeloval v sedanji občini Škofja Loka in sem prepričan, da so krajani izven mesta dobili veliko finančnih sredstev za urejanje komunalnih in drugih objektov. Zato se ne morem strinjati z očitki na račun sedanje občine. Spomnim se besed na tem zboru, imeli smo Kardelja, ki je bil iniciator ustanavljanja TOZD-ov v delovnih organizacijah in drugih ustanovah. Vse to lepo, vendar videli smo, da je bila to politična ideja. Vse je prav v kratkih letih razpadlo. Sprašujem, ali današnje razbijanje občin v majhne nove občine prav tako nepremišljena politična odločitev. Kdo je sedaj Kardelj, ki je iniciator take politične odločitve ali so to poslanci ali je to vlada ali pa cerkveni lobiji. Te nove občine ne bodo imele dolgega livljenja, razpadle bodo prej, kot TOZD v podjetjih. Kdo je pravzaprav tisti ki zavaja krajane. Krajani nimajo jasnega koncepta, kdo bi moral to napraviti upam, da je povsem znano. Republiška vlada je prav gotovo prva, drugi, ki so šli v tako odločitev so občine, ki niso zahtevale jasnih konceptov. Prav tako so pri tem udele-iene Krajevne skupnosti, ki ljudem ne morejo dati jasnih odgovorov. Vse to, kar se dogaja je samo zavajanje krajanov, ki ne vedo, kaj bodo po referendumu res boljše, predvsem pa njene naloge pristojnosti seveda pa, kakšno bo financiranje. Škofja Loka mora dobiti status mestne občine. Krajanom moramo poudariti razliko med Mestno občino in navadno. Krajani morajo biti pred referendumom obveščeni, kako se bo delilo premoienje sedanje občine škofja Loka. Franc Gaber fungert 3 KOFJA LOKA Poziv državi in državljanom Davkoplačevalec Pavel Lu-ian iz Kranja obveščam driav-ni zbor in vse organe R Slovenije, da nisem pripravljen vzeti nase nobenih finančnih obveznosti iz javnega dolga, dokler pristojni organi ne bodo predloiili natančnega obračuna njegovih sestavin. Kot davkoplačevalec pričakujem naslednje informacije: - obseg vsakega kredita, kdo ga je najel in za kaj; • kdo je posameznemu kreditojemalcu dal soglasje oziroma pooblastilo za kredit, po katerem zakonu; - kdo je jamčil za povrnitev posameznega kredita, kdo je dolian vrniti posamezen alocir-an kredit; - za kaj je bil posamezen kredit dejansko porabljen in v čigavo korist: republike ali posamezne občine ali kraja ali tovarne; - podatke o posameznih kre-ditodajalcih, njihovih obrestnih merah za kredite in o dejanski namembnosti njihovega kreditiranja; - podatke o pravni ustreznosti obligacijskih odnosov med kre-ditodajalci in kreditojemalci pri vseh najemih kreditov; imena kreditodajalcev in kreditojemalcev, ki so ob najemu ali z najemom kredita morebiti ali zagotovo storili kaznivo dejanje; • imena odgovornih oseb, ki so kot kreditojemalci in kredito-dajalci osumljeni kaznivih dejanj, in podatke o tem, kdaj in kje je bila ali pa bo proti njim začeta sodna preiskava Šele potem, ko bo opravljen natančen obračun dolgov in ko bodo objavljeni podatki o doli-nikih in upnikih in ko bomo davkoplačevalci seznanjeni tudi s presojo zakonske ustreznosti vseh zadolievanj, bo moino začeti s presojo o tem, kaj sodi v javni dolg in kaj ne. OD DRŽAVNIH ORGANOV ZAHTEVAM, DA PRIPRAVIJO REFERENDUM, NA KATEREM SE BOMO DAVKOPLAČEVALCI NEPOSREDNO ODLOČILI O VRSTI IN KOLIČINI OBVEZNOSTI, KI JIH BOMO SPREJELI NASE V OBLIKI JAVNEGA DOLGA. Vsakršno obveznost iz javnega dolga, ki bi mi jo utegnil naprtiti kateri koli driavni organ, ne da bi prej izpolnil navedene dolinosti do davkoplačevalcev, bom štel za nelegalno in vsiljeno, zato pa tudi kot napad na mojo osebo, zoper katerega se bom boril z vsemi sredstvi. Vse driavljane pozivam k enakemu ravnanju, ker nam dosedanja kontinuiteta javnega zadolževanja, prikrivanja njegovih sestavin in z njim povezanega kriminala zdaj ie ogroža naš nadaljnji obstoj! • Pavel Lužan, Kranj Zahvala matere četverčkov v pregnanstvu Od 20. januarja, ko sta izšli v Nedeljskem dnevniku in Gorenjskem glasu reportaii o mojih četverčkm, je postalo begunsko iivljenje v naši družini lepše, dobilo je nov smisel in veliko vedrine. K temu so prispevali številni Slovenci Gorenjci ki so nam pisali, nas poklicali po telefonu in potrkali na naša vrata. Niti v sanjah si ne bi mogla zamisliti, da bi mogla naša tragedija ganiti toliko ljudi, ki so nam predvsem materialno pripravljeni pomagati Vendar tisto, kar naredi take poteze še vrednejše, je dejstvo, da nam njihova pomoč spodbuja in ohranja duha ter dviguje moralo. 14. aprila 1994 bosta minili dve leti našega begunstva Pretežko je opisati vse križe in težave, ki smo jih preživeli, prepričati sami sebe, da se nam je to v resnici zgodilo, da smo ostali brez doma, da se verjetno Se dolgo, dolgo ne bomo mogli vrniti domov. Vendar človeška vzdržljivost je brezmejna. Ko že pomisliš, da ne moreš več, se od nekod pojavijo novi atomi moči in Življenje gre spet dalje. Mnogi so pretrpeli in še vedno trpijo veliko bolj in huje od nas. Vendar je za nas to uteha le za trenutke. Ko je izbruhnila vojna, je boj za naše štiri devetmesečne otročičke, ki smo jih čakali sedem let, dobil nove razsežnosti. Pogosto, ko zvečer otroci zaspijo, ko se vse umiri in nastopi zatišje po dnevnem hitenju, pomislimo na vse dogodke preteklih dveh mesecev. Za vse te prijazne in drage ljudi ki smo jih spoznali v preteklih dneh, imam vtis, kot da se že dolgo poznamo. Vsi stiki telefonski pogovori pisma, ki smo jih prejeli, so polni topline, čustvovanja, razumevanja, spodbujanja, da bi vzdržali Verjemite, velikokrat smo skupaj z našimi obiskovalci jokali ker so bili naši pogovori žalostni in boleči, vendar nam je dala njihova spodbuda nove atome moči za naprej. Nekega sončnega marčevske-ga dne je pri vratih zazvonilo Odprla sem, okoli mene so stali moji malčki. Pred menoj je stal simpatičen starejši moški Vprašal je, ali tu stanujejo četverčki Grbič. Ko sem pritrdila, mi je podal kuverto in rekel: "Vzemite, ni veliko, a vam bo koristilo." Povabila sem ga na kavo, a je odklonil. Vprašala sem ga po imenu in rekel je, da ni važno. Solznih oči se je obrnil in odšel. Tudi jaz sem jokala in še dejal eden od naših številnih darovalcev: "Veliko lažje je dajati, kot prejemati." In verjemite, res je tako. dolgo stala na hišnem pragu ter G 0 S D O d a r S t V 0 gledala za njim. V kuverti je bilo . * v .. . 10.000 tolarjev! Takih trenutkov banke, SteCail in je buo veliko, vendar, kot je , . . J delavci Vemo, da so gospodarski in negospodarski objekti zgrajeni in opremljeni iz sredstev gospodarstva in kmetijstva, to so bili za gospodarstvo ogromni stroški neposredni proizvajalci pa vedno najnižji življenjski standard Sedaj nam razni monopolisti tudi bančni uničujejo oziroma so uničili gospodarstvo in kmetijstvo in tako povzroči brezposelnost in revščino. Banke bi morale biti last gospodarstva in se prilagajati njihovim potrebam, nikakor pa ne, da so tovarne in podjetja v lasti bank, ali pa, da jih vodijo in odločajo, čeprav strokovno niso sposobni Vzroki za polomijo so še drugje, poglavitni razlig pa je, da so jugoslovanski voditelji imeli le eno veliko skrb, kako pridobiti in ohraniti oblast, privilegije in slavo, zato so usposabljali le politične kadre, ki so jim omogočali nemoteno vladanje in odločanje o vsem in gorje tistemu, ki jih je skušal motiti ali ovirati Kljub temu da želijo številni naši darovalci ostali anonimni, se moram na tem mestu od vsega srca zahvaliti teti Ivici in stričku Francetu (tako ju kličejo otroci) iz Ljubljane, ga. Končar iz Domžal, g. Lokar iz Ljubljane, simpatičnima mladima očetoma Branetu in Igorju iz Domžal, družini Perinč iz Celja, družini Kranjec iz Kamnika, g. Malakovskemu iz Ljubljane, g. Gabrovšku iz Ljubljane in seveda Mercatorju iz Ljubljane kot tudi mnogim drugim plemenitim ljudem Tu je tudi uredništvo Iskric, ki je prispevalo 100.000 tolarjev, skupaj smo tako prejeli okoli 170.000 tolarjev pomoči Vsi ti prijazni in dragi ljudje so si vzeli čas za nas, želeli so nas slišati, videti in nam pomagati. Njihovi darovi nam lajšajo skrb za gospodinjski proračun, za vsakdanje potrebe in stroške, ker so korismi in praktični od hrane, sadja, zelenjave, garderobe, denarja... Moram biti iskrena in reči da svojih četverčkov ne bi lepše oblačila, tudi če bi bili doma, v Derventi Za to je poleg drugih poskrbel tudi g. Edo Gabrovšek z vodstvom Mercatorja, ki se je ponovno oglasil pri nas in daroval za naše otroke prelepa spomladanska oblačila. Skoraj vsi naši novi prijatelji so se oglasili po večkrat z dobrimi željami in s svojimi prispevki Tu so tudi naši sosedje, s katerimi se vsak dan srečujemo in se pogovorimo, saj vedno najdejo lepo besedo in za otroke sveie sadje in zelenjavo. Reportaža v časopisu pa nam je prinesla še nekaj važnega, predvsem za našo Emo. Vključili smo se v Društvo za cerebralno paralizo v Kranju, naša Ema pa ie mesec dni obiskuje vrtec mojca, ki je posebej prilagojen za otroke s cerebralno paralizo. K temu je prispevalo izredno sodelovanje ljudi, ki skrbijo za take otroke, na čelu z dr. Veličkovičevo, fiziotera-pevtko g. Niko Roiaj, pri kateri Ema redno vadi ie več kot leto in pol, in g. Nušo Vodnik iz vrtca Mojca. Prizadevnost in naklonjenost teh ljudi nam mnogo pomenita, s tem je tudi naše upanje glede Eme veliko večje. Od vrtca Mojca smo tudi dobili v uporabo voziček za Emo, kar nam je rešilo veliko teiav. Prvi sestanek s starši, ki so Na gospodarstvo so pozabili Slovenija, ki je nekoč imela vsaj nekaj strokovnega kadra in evropske delovne navade, takega kadra sedaj nima, pridobili pa smo balkanske navade, za Evropo smo zaostali, storilnost in kvaliteta dela sta nizka in kar je najhuje, stvari se ne popravljajo in naši voditelji se ne zavedajo, da je temelj vsake dr tave zdravo gospodarstvo in kmetijstvo. Funkcionarji le pričakujejo in poslušajo nasvete od zunaj, toda svetujejo nam le to, kar je njim v korist, npr. kje naj gradimo ceste ali razne včasih nepotrebne in škodljive objekte. Našemu vodstvu gre le za profit ali osebno Jcorist, ne zanima jih, koliko bo uničene zelene površine, samo narava nam daje osnovne iivljenjske pogoje, tega nam ne daje: beton, asfalt, ne računalnik ali mobitel, tudi monopolisti in oligarhi tega niso sposobni, čeprav imajo 500.000 -1.000.000 ali več kot 1.500.000 SIT mesečno, čeprav to ni rezultat njihovega dela, gre za golo izkoriščanje. Posledica nesposobnega in nepoštenega vodenja so bankroti in stečaji, taka podjetja dobijo stečajnega upravitelja s širokimi pooblastili drobljenja, prodaje in dokončnega uničenja nekoč uspešnih podjetij, od koga so dobili pooblastila? Od bivših lastnikov ne, od druibe- vključem v Društvo za cerebral- nih Uisntikov nas delavcev za no paralizo, nam bo gotovo poslenih v teh podjetjih, ki smo ostal še dolgo v spominu, samo leta s ^jim deiom prispevan 6 presrečni smo lahko, da smo odstotkov za graditev raznih postali njihovi člani. Tudi kar objektov: Počitniških domov, se dela tiče, so prišli vedrejši stanovanjskih objektov itd tudi času Mot spet dela pri nekem ne. Stečajni upravitelj je dobil zasebniku, moje akviziterstvo pooblastila od takih ljudi na pa ima tudi vse lepšo perspekti- oblasti, ki niso ničesar prispevali za te objekte, veliko pa za uničenje le-teh in bedo, ki jo občutijo slabo plačani delavci in nezaposleni, ne dobimo niti minimalne vsote iz stečajne mase, ki nam pripada. Veliko razlogov imamo, da smo lahko srečni, pa vendar iivimo za dan, ko bo v Bosni spet mir, da gremo na svoje in se nekega dne vsem tem ljudem oglasimo z našega pravega naslova z ieljo in povabilom, da nas obiščejo. Na koncu naj napišem, da bi se bilo veliko teije znajti v našem begunskem iivljenju brez pomoči in spodbude naših sorodnikov, ki iivijo v Kranju. 24. marca je materinski dan. Želim čestitati vsem slovenskim materam, vsem materam, katerih srca utripajo tudi za naše Navadne driavljan svoje pravice kot posameznik nikoli ne bo dosegel, člane vlade razen častnih izjem naši interesi ne zanimajo, sindidati pa tudi niso odločujoči dejavnik, čeprav jim dobronamernosti ne gre očitati, kje je rešitev? Rešitev je v močni stranki, v kateri bomo prevladovali fizični delavci in jo tudi sami vodili na otroke, katerih plemenitost in pošten legalen in učinkovit na skrb sta prinesli v naše iivljenje tm, nujno je preprečiti skrajno uničujoči matcriatizem, nepošteno bogatenje nekaterih vodilnih posameznikov, ki s svojim stre-muškim hegemonizmom pehajo v bedo, revščino in popolno nemoč preteini del slovenskega naroda. Ivan Skodlar nove iarke sonca, in katerih človekoljubnost je protest zoper prekletstvo vojne, ubijanja in sovraštva. S spoštovanjem in hvaletnost- jo Strahinj, 20. marca 1994 • Belkisa Grbič GORENJSKI GLAS • 22. STRAN KRONIKA Petek, 25. marca. iVAJAVLJAMO Iz delovnega gradiva zakona o varnosti cestnega prometa Za 18 kazenskih točk ob vozniško dovoljenje Glavna novost bo točkovanje prometnih prekrškov, ki bo stalne kršilce prisililo k spoštovanju predpisov. Kranj, 24. marca • Dosedanji zvezni zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu bo v bližnji prihodnosti zamenjal republiški zakon o varnosti cestnega prometa, ki nastaja že tri leta. Delovno gradivo tega zakona je nared za javno razpravo, po kateri bo sledila še vladna in parlamentarna obravnava. Zakon prinaša več novosti, najpomembnejše spre-membe pa bo pomenil za tiste voznike, ki jih doslej m mogla ukrotiti nobena kazen. Šestavlj alci zakona se zavedajo, da še tako dober zakon ne more zagotoviti sam po sebi boljše prometne varnosti, saj je po strokovnih ocenah moč razrešiti z represivo manj kot 10 odstotkov težav v prometu. Zato so z besedilom novega zakona o varnosti cestnega prometa skušali zajeti pozitivne izkušnje evropskih držav na tem področju. Po eni strani želijo doseči z njim spremenjen pogled udeležencev v cestnem prometu na lastno udeležbo in varnost v prometu, po drugi strani pa zagotoviti možnosti tistih, ki skrbijo za preprečevanje različnih kršitev v prometu. Sedanja slika prometne varnosti na naših cestah je namreč dokaj slaba, zato tudi take razmere kar kličejo po novih zakonskih rešitvah, s katerimi si obetajo doseči več reda v prometu. Kljub taki usmeritvi zakona je vseeno največ novosti prav pri kazenskih določbah. Glavna sprememba za voznike bo točkovanje prometnih kršitev. Kdor bo v dveh letih zbral 18 kazenskih točk, bo njegovo vozniško dovoljenje neveljavno. Pri 14 točkah bo sicer voznik imel pravico za preizkus znanja in Črtanje polovice točk, če bo njegovo poznavanje predpisov o varnosti cestnega prometa zadostno. Kazenske točke, ki jih bo izrekel policist, bodo izbrisali po 2 letih, točke sodnika za prekrške po 4 letih, točke zaradi kazenske sodbe pa po S Za voznika, ki ima od 0,3 do 0,5 grama alkohola na liter krvi, oziroma voznika, ki je prekoračil dovoljeno hitrost za 15 do 30 km/h, bodo šteli, da je oviral promet. Pri tem se število kazenskih točk podvoji; kazen za prehitro vožnjo naj bi bile 4 točke (dodatno tudi globa 20 tisoč SIT), če je zraven tudi alkohol, pa si bo voznik "prislutil" približno 8 kazenskih točk. Ob prekršku naj bi voznik dobil policijski zapisnik, kjer bo razvidno število kazenskih točk. Podatke o kaznih bo hranil in sešteval računalnik; pri 14 kazenskih točkah naj bi obvestili policijsko postajo oziroma upravni organ na območju, kjer tak voznik stalno prebiva. Tako bi prvim omogočili nadzor kaznovanega voznika, drugi pa ne bi izdali novega vozniškega dovoljenja. letih. Dodatno točkovanje je predlagano za vse, ki ne plačujejo kazni ah se ne odzivajo na poziv državnih organov; to naj bi "plačali" z razveljavitvijo dovoljenja, za nespoštovanje izreka prepovedi vožnje pa je predvidena zaporna kazen. Nova zakonodaja naj bi razmejila razlike med motornim kolesom (težki motorji), kolesom z motorjem (hitrost do 50 km/h, predvidena registracija) in kolesom s pomožnim motorjem (hitrost do25 km/h). Za tovornjake predvideva obvezno vožnjo z rumenimi, selektivnimi lučmi. Gospodarske vožnje naj bi potekale le po krajevnih cestah, kolovozih in gozdnih poteh. Omejitve prometa naj bi uvedli ne samo zaradi poledice ali sneženja, ampak tudi zaradi burje. Policija naj bi obravnavala tri kategorije prometnih nesreč - z gmotno škodo, z ranjenimi in z mrtvimi oziroma hudo ranjenimi udeleženci. Nekaj novosti zadeva tudi registracijo vozil. Prometno dovoljenje naj bi imelo neomejeno veljavnost, ob tehničnem pregledu pa bo vozilo dobilo veljavno nalepko. Če bodo policisti pri kontroli odkrili v prometu vozilo, ki ni brezhibno, bodo vzeli nalepko; to pomeni, da z vozilom ne bo moč na cesto do ponovnega tehničnega pregleda. Ta ukrep naj bi postal veljaven šele po dveh letih, saj bodo v tem času morah prilagoditi tudi tehnične preglede računalniškim programom za prometno evidenco. • Stojan Saje Včeraj se je končala zadeva Elan Oba obtoženca je sodišče spoznalo za kriva Po skoraj treh letih in pol od izbruha afere z nekdanjim paradnim konjem slovenskega gospodarstva begunjskim Elanom je sodni senat kranjskega Temeljnega sodišča pod vodstvom sodnika Antona Subica razglasil sodbo obtoženemu Pavlu Kodru, nekdanjemu finančnemu direktorju v Elanu in Urošu Aljančiču, takratnemu predsedniku poslovodnega odbora. Sodišče je oba obtoženca spoznalo za kriva po obtožnici, ki je Kodra bremenila storitve dveh kaznivih dejanj in sicer neupravičene uporabe in uničenja oziroma ponarejanja poslovnih listin. Sodni senat mu je za prvo očitano mu kaznivo dejanje dosodil kazen dveh let in pol, za drugo pa eno leto zapora, pri čemer je senat izrekel enotno kazen treh let in dveh mesecev zapora. Drugoobtoženega Uroša Al- i'ančiča, ki ga je obtožnica iremenila napeljevanja Kodra k neupravičeni uporabi poslovnih listin, je sodišče obsodilo na Koldrugo leto zapora. Pavlu [odru se pri prestajanju zaporne kazni upošteva Čas od 31. maja do 1. junija leta 1990, ko mu je bila začasno odvzeta prostost. Poleg zaporne kazni bosta morala obsojenca plačati še stroške postopka v višini 142.770 tolarjev in sodno pov- prečnino, ki za Kodra znaša 70.000, za Aljančiča pa 50.000 tolarjev. Glede ostalih stroškov, ki še niso povsem dokončni, bo sodišče obsojencema izdalo poseben sklep. Dan pred razglasitvijo sodbe, torej v sredo je bila na kranjskem temeljnem sodišču še zadnja glavna obravnava. Na sredini glavni obravnavi je sodnik Anton Šubic prebral prevod zapisnika zaslišanja ene od ključnih prič Mirka Kunčiča iz Zveze bank iz Celovca, ki je bilo na zaprosilo sodnega senata izvedeno pred celovškim sodiščem. Iz zapisnika je razvidno, da je Elan dal garanciji v skupni višini 6,7 milijona avstrijskih šilingov za kredita, ki sta jih pri Zvezi bank oktobra oziroma decembra 1988 pridobila švicarski državljan Mladen Sirol in Uroš Aljančič. Obe zastavni pogodbi je podpisal takratni Elanov finančnik Pavel Koder. Aljančič je v postopku dejal, da ni vedel, da je garancijo za njegov kredit prevzel Elan, saj naj bi mu to povedali šele na prvem srečanju s kranjskimi policisti leta 1990, ko je afera že izbruhnila. Iz zapisnika z zaslišanja Mirka Kunčiča je tudi razvidno, da krediti ne bi bih odobreni, če zanje ne bi bilo ustrezne garancije. Ker niti Sirol, niti Aljančič nista redno odplačevala anuitet iz naslova obresti, je Zveza bank vnovčila garancijo in Elan je bil ob zastavljeni denar. Sodišče je v postopku ugotovilo, da navedbe Kodra in njegovega odvetnika o tem, da je imel za takšne finančne transakcije polna pooblastila tako takratnega poslovodnega odbora kot tudi delavskega sveta, ne držijo, saj se v zapisniku seje poslovodnega odbora, na kateri naj bi sprejeli sklepa o zagotovilu garancije za kredita Sirola in Aljančiča (sklep ima Koder zabeležen v svojem poslovnem dnevniku), ne držijo, kar so potrdile tudi priče. Enako velja tudi za prvo Kodrovo kaznivo dejanje, ki ga je bremenilo ponareditve oziroma uničenja poslovnih listin o poslovanju Elana preko dveh s SODIŠČA Nasilništvo se je končalo za rešetkami Mlademu Tržičanu so prisodili enotno kazen treh let in treh mesecev zapora. Kranj, 24. marca - Na kranjskem sodišču se je minuli petek končalo sojenje 21-Ietnemu Tržičanu, ki je zagrešil več kaznivih dejanj. Za dva ropa, povzročitev telesne poškodbe in dvoje nasilničkih dejanj si je Simon Svab prislužil zaporno kazen, Iti jo je na svojo prošnjo že začel prestajati. Seznam kaznivih dejanj, ki jih je storil obsojeni Tržičan drugega za drugim, je kar precej dolg. Ko je Z. N. od svoje hčere v družbi Simona na tržiškem kopališču zahtevala, da gre domov, je Švab brcnil mamo prijateljice. V bližini nekdanjega tržiškega lokala Robinzon je s pestjo udaril v obraz J. Z., ko je bil na tleh, pa ga je še brcal. Na igrišču v Bistrici pri Tržiču je zahteval od J. P, da naredi grad iz peska. Ker njegova želja ni bila uslišana, je Svati udaril v obraz in obrcal omenjeno osebo. Tudi V. S. je bil blizu lokala Robinzon deležen Simonovega udarca v obraz s komolcem, kar se je končalo s prebito arkado. Domačine je še posebej presunila vest o brutalnem napadu na dve starki, ki ju je najprej tepel in brcal, potem pa odvzel torbico. Predmete iz nje so kriminalisti našli na storilčevem domu, kjer se je Švab lotil tudi enega izmed njih. Petčlanski senat kranjskega sodišča je nasilnežu izrekel enotno kazen 3 leta in 3 mesece zapora. Namestnik javnega tožilca Dušan Csipo je v obrazložitvi obsodbe poudaril, da so bila očitana kazniva dejanja storjena z naklepom, čeprav v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Mladi Tržičan se je namreč že dolgo vdajal pijači in mamilom. Storilec, ki je bil že dva meseca v priporu, je izrazil upanje, da bo tudi po vrnitvi iz zapora lahko premagal škodljive navade, saj si je zaradi njih prislužil tako drago kazen. Čeprav sodba še ni pravnomočna, je sodišče ugodilo prošnji Simona Švaba, da čimprej odide na prestajanje kazni v zapor. • S. S. črnih računov v tujini. Koder je svoji podrejeni Marjani Je-mec namreč naročil naj mu dokumente dostavi v njegovo pisarno, kar je slednja tudi storila, Koder pa pravi, da je dokumentacijo v polivinilastih vrečah in poslovnem kovčku shranil v omari, naslednji dan odšel na službeno pot, nato pa se v Elan ni več vrnil, kar je Jemčeva kot priča prav tako izpodbijala. Aljančičev zagovor, češ da ni vedel za Elanovo garancijo za svoj kredit, je prav tako na trhlih nogah, saj je Kodru kot njegov nadrejeni naročil naj poišče najbolj ugodnomožnost za kredit v tujini, Koder pa je to tudi storil in Aljančiča o tem obvestil. Poleg tega je priča Mirko Kunčič potrdil, da sta bila s Kodrom leta 1990 skupaj na obisku pri Aljančiču, vendar je bilo to po Aljančičevem zaslišanju na policiji, kar pomeni, da je za Elanovo garancijo že vedel, čeprav Aljančič trdi, da vsebina tega obiska ni bil njegov kredit. Sodni postopek, ki se je s številnimi prekinitvami, predvsem zaradi nedostopnosti dokazne dokumentacije in nedosegljivosti nekaterih ključnih prič vlekel skoraj cela tri leta in pol, je tako vsaj začasno končan, saj je pričakovati, da se bosta oba obtoženca na sodbo, ki še ni pravnomočna, pritožila. * M. Gregorič Čigavi so zaseženi predmeti? Policisti lokalne kriminalistične enote iz Radovljice so že v začetku prejšnjega meseca opravili hišno preiskavo N.V. iz Bihaća. Pri tem so našli več predmetov, za katere policisti sumijo, da bo bili odtujeni. Oškodovanci, ki pogrešajo av-toradio Philips «. 100925, domnevno odvzeto iz parkiranega avtomobila v bližini lokala Vinoteka v Radovljici ali teleskopsko ribiško palico z motorjem Pfliueger 66, ki naj bi bila odvzeta v parkiranem vozilu pred diskoteko Balerina v Kropi, naj se oglasijo na policijski postaji v Radovljici Policisti So pri N.V našli tudi več drugih predmetov, ki si naj bi jih prisvojil s pomočjo V.D, iz Radovljice. Arboretum se prebuja V Volčjem potoku bodo 23* aprila odprli razstavo ob 400-letitici tulipana. Volčji potok, 24. marca - V Arboretumu v Volčjem potoku bodo 23. aprila odprli razstavo cvetja in vrtnarski seje©-Spomladansko prireditev, ki bo trajala do 3. maja, so tokrat še posebej obeležili z letošnjo 40(3-letnico tulipana. Volčji potok je v teh dneh že poln barvitega cvetja. Prihodnji mesec pa bodo v Arboretumu tulipani, saj so letošnji jubilej posadili kar milijon tulipanovih čebulic Zacvetele pa so že narcise, spomladanski žafrani, modre morske čebulice, prava paša za oko pa so tudi gredice spomladanske rese. Med grmi so že v cvetju magnolije* odpirajo se najbolj zgodnji beli in lila rododendroni, v cvetju je že dehteča dobrovita (Viburnum x bodnantense), rumen dren, malo znani Corylopsis z žvepleno rumenimi, hmelj,J podobnimi socvetji in grmi kosteničevja. Na razstavi z vrtoarskim sejmom oo 23. aprila do 3. roaja bodo sodelovali tuji in domači cvetličarski mojstri, z zanimivo slikarsko razstavo pa kitajska slikarka Wang Huiquio-Prireditelji že zdaj vabijo, da takrat obiščete Arboretum v Volčjem potoku, kjer bo tudi bogata izbira rastlinskega materiala in drugih pripomočkov za vrtnarjenje. Vstoptuos za Šolarje bo med razstavo 200 tolarjev, za odrasle pa 503 tolarjev. Park je že zdaj odprt vsak dan od 9. do 19. ure. * A- Pohod na Planico Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Žabnic* vabi svoje člane in druge upokojence na pohod na Planico pod Crn grobom, ki bo jutri, v soboto, 26. marca, z zborom pohodnikov ob 8. uri pri Zajcu v Sp. Bitnjah. Ob 10. uri bo srečanje borcev in proslava ob 52. obletnici bojev Selške čete v Rovtu. • L.C Konferenca in predavanje v Cerkljah Cerldje - Danes, v petek, 25. marca, bo ob 19. uri v kinodvorani zadružnega doma v Cerkljah redna leto* konferenca Turističnega društva Cerklje. Po konferenci bo zanimivo predavanje o Novi Zelandiji. Predaval bo svetova* popotnik Tomo Knžnar iz Nakla, • L.C. Po Argentini in Čilu Komisija za kulturo pri Društvu upokojencev Kranj vabi na zanimivo predavanje z naslovom Po Argentini in Cilu, *\ bo v ponedeljek, 28. marca 1994, ob 17. uri v veliki sejo! dvorani DU Kranj, Tomšičeva 4. Predaval bo za**1 radovljiški popotnik Janez Pretnar. • L.C. Razstava in ocenjevanje pirhov Komisija za družabne prireditve pri Društvu upokojence* Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na razstavo i» ocenjevanje pirhov, ki bo v soboto, 2. aprila, od 16. ure dalje/ gostinskih prostorih društva na Tomšičevi 4. Najlepši pirhi & najbolj domiselne prvoapriiske potegavščine bodo nagrajen6' I Lc. Izlet DU Žabnica Društvo upokojencev Žabnica vabi na izlet z avtobusom a* Kočevsko, v Kočevski Rog in v Belo krajino. Izlet bo * četrtek, 7. aprila 1994, odhod avtobusa pa bo ob 7. uri z vseP avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijaj sprejemajo poverjeniki Društva upokojencev Žabnica. L.C Izlet od Cerkna do Ribnice Društvo upokojencev Kranj v sredo, 6. aprila, prireja i#e, od Cerkna do Ribnice. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri izpr v Kina Center v Kranju. Prijave sprejemajo na sedežu društva Kranju, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8.0 12. ure. • L.C. V novi številki Iksa preberite: Neizkoriščeni letni dopusti kontrolorjev Z ničnostnimi tožbami nad Koržetov sklad Kaj se je dogajalo v Servisnem podjetju Kranj Ali se v Iskri IRO zapleta? Razporejanje delavcev po savsko Napoved dohodnine Plače v kranjskih podjetjih Kako in kam na letni dopust Policijski radar bo nemilosten ni,v Kranjski prometni policisti so v ponedeljek dobili avtomobil -radar, ki se bo pridružil dosedanjemu, ki ga policisti že v uporabi. Nov radar tipa multanova je n° || izdelave in ga zaradi majhnosti vozniki skoraj ne opaz»Pal,j besedah prometnega inšpektorja kranjske UNZ * d Demšarja je eden od najpogostejših vzrokov za nesreč■ • gorenjskih cestah prav previsoka hitrost, zato vozniki» m pričakujejo, da bosta obe "merilni napravi" na cestaP^o vsakem času podnevi, morda pa tudi ponoči. Policisti Pgjj pri izrekanju kazni do tistih, ki ne bodo upoštevali prom predpisov, neusmiljeni. • M.G. UREJA; Vilm* Stanovnik MLADI UMETNOSTNI DRSALCI BODO TEKMOVALI ZA POKAL TRIGLAV TROPHY LABODI NA LEDU V PODMEŽAKLJI VeČ kot sto umetnostnih drsalcev iz šestnajstih držav se bo od danes do nedelje merilo na ,etošnjem Triglav Trophvu - Tudi domačini imajo nekaj adutov. t*tenice, 25. marca - V hali Podmežaklja se bo danes ob 14. uri s ID^>0VanJem v tehničnih programih začelo letošnje tekmovanje «anarodne drsalne zveze v umetnostnem drsanju. Za tekmo-je se je v mladinskih in pionirskih konkurencah prijavilo 16 Prezentanc, članic mednarodne drsalne zveze: Avstrija, Belor-Brii*' ?0,8ar,Ja> Češka, Hrvaška, Francija, Nemčija, Velika Wu^8' Madžarska, Italija, Izrael, Japonska, Nizozemska, '»ka, Ukrajina in domača reprezentanca Slovenije. Zani: tudi predsednik Drsalnega klu-so ba Jesenice Jože Zidar, ki smo zanj prijavile tudi 22 ga poprosili, da je pred letošn- ^nimivost mednarodnega tek (jr^VanJa na Jesenicah je, da sc itieH ZaiV prijavile tudi 22 . "narodnih sodnikov, prijavi- jim mednarodnim tekmovanji? ,Pa so tudi številni odlični jem Triglav Throphy predstavil jg801 drsalci iz drsalnih velesil, delo jeseniškega kluba. ir ,a8°valna ekipa bo prejela v "Drsalni klub deluje v okviru j J°o last pokal s simboličnim Športnega društva Jesenice, v enom "Triglav Trophy." njem pa je trenutno trideset drsalcev. Pred tremi leti smo v klub dobili trenerja iz Sovjetske zveze, Valerija Babitskega, pri delu z mladimi pa mu pomaga tudi njegova žena. Poleg tega imamo v klubu tudi nekaj mladih trenerk, ki so trenutno sicer neaktivne, saj imajo mlade družine, vendar že letos pričakujemo, da se bodo ponovno vključile v delo kluba. To so: Irina Peternelj, Mojca Kurbus in Romana Muhar. Ker v Sloveniji umetnosto drsanje še ni na visoki ravni, saj imamo med boljšimi drsalci le Mojco Kopač in Jana Cejvana, smo se odločili, da bomo v klubih delali predvsem z mladimi tekmovalci. Ker pa smo resno zastavili na tekmovalnem področju, pa smo se odločili, da ne bomo zaostajali tudi kot organizatorji," je Sred letošnjo tekmo povedal ože Zidar. Sicer pa je jeseniški klub na tekmovalnem področju v zadnjem letu, zlasti v kategorijah najmlajših, dosegel nekaj lepih rezultatov. So pionirski državni Gregor Urbas je mladi up Melita Čelesnik ima za seboj jeseniškega in slovenskega tudi nekaj uspešnih mednarod-umetnostnega drsanja. nih nastopov. Zidar, predsednik Drsal-kluba Jesenice ! Sloveniji so trenutno štirje JJjJni klubi, za njihovo delo pa S drsalna zveza, katere premica je Tjaša Andre Pro-■ c> zveza pa ima dva podanika, eden od njiju je pravki, Gregor Urbas je državni prvak med pionirji in ima za seboj že nekaj uspešnih mednarodnih nastopov, druga na državnem prvenstvu je bila Tea Logar, Alenka Mrak pa tretja. "Začeli smo se udeleževati mednarodnih tekmovanj, v Evropi je to evropski kriterij. Mladi tekmovalci se na njih lahko medsebojno primerjajo, kar je zelo spodbudno za napredek. Tako je tudi tekmovanje Triglav Trophv v koledarju mednarodne drsalne zveze, je pa to tekmovanje državnih reprezentanc v mla- dinski in pionirski konkurenci. Na Jesenicah je to tekmovanje organizirano tretjič, zanj pa se je prijavilo več kot sto mladih drsalcev iz najmanj šestnajstih držav," pravi predsednik jesniš-kega kluba Jože Zidar. Tekmovanje se bo začelo danes popoldne ob 16. uri s tehničnimi programi, ki se bo nadaljevali še jutri dopoldne, nato pa bo uradna otvoritev. Popoldne bodo nastopali mladinke in mladinci, v nedeljo pa bodo še ekshibicijski nastopi najboljših. • VStanovnik, slike: J.Pelko VA6TLA , PRIREDITVE SMUČANJE—"IT! i w -eta v Mariboru: Odeja - Marmor pri Vandi Starše, Didakta Sthh ^ Pa P" Slivnici. V ženski končnici košarkarice Odeje jS0rJa jutri ob 19.30 uri v ŠRC Jezica igrajo z Diamond Jezico. Uri o °metni spored - V prvi moški ligi ekipa Šeširi a jutri ob 20. [Jj Goldstar, v ženski ligi pa Kranj čanke ob 18. uri gostijo Mlinotesta. V drugi ligi pa bo gorenjski derbi med ekipo jSyora in Centrom Zaplotnik. Tekma bo ob 18 .uri. ^slalom za triiške delavce - Komisija za športno rekreacijo tjDr~ Tržič in SK Tržič jutri, 26. marca, z začetkom ob 11. uri, zvijata II. tekmovanje v veleslalomu za tržiške delavce na $fa/Ci" Pojave bodo sprejemali do 10. ure v domu na Zelenici, ^to-a? 7H*'av - Danes ob 18. uri bo v prostorih SO Kranj l§jS?j*a skupščina Atletskega kluba Triglav. Ob pregledu dela in ^ v bodo podelili tudi priznanja in nagrade. V. S. slovef0^'nw,,' spored - Jutri in v nedeljo bo na sporedu 19. kolo prve kra f no8°metne lige. Živila Naklo igrajo v nedeljo ob 15. uri Ole(je njskcm stadionu s Krko Novotermom iz Novega mesta. iti v*,,03, P°ložaj gostov na lestvici zmaga Naklancev ne bi smela i^orkarski spored - Košarkarji Triglava bodo jutri ob 20. uri v na Planini gostili evropske prvake, Smelt Olimpijo, NA IMI AKf NA POKA I IT TiTIHAN J5»ki košarkarski ekipi v drugi ligi pa v zadnjem kolu obe nAJlfiliAJM LM\ TLUVAJLU CIL-lDAll SK Alpetour iz Škofje Loke in SK Domel iz Železnikov sta tudi letos pripravila "Pokal Ciciban", tekmovanje, katerega namen je pridobiti čimveč mladih smučarjev. Soriška planina, 24. marca - Zanimivost tekmovanja (najmlajši smučarji so bili stari od pet do sedem let) je, da je tekmovanje organizirano prav tako kot tekmovanja v svetovnem pokalu, saj mladi tekmovalci dobivajo točke na posameznih tekmah, skupni seštevek pa da končnega zmagovalca. Letos so bile organizirane štiri tekme, zadnja, finalna, je bila minuli konec tedna na Soriški planini Za končne zmagovalce v posameznih letnikih so štele tri najboljše uvrstitve, zmago v kategoriji najmlajših deklic (letnik 1986 in mlajše) pa je osvojila Katja Hafner, pred Katjo Gartner in Leo Jerala. Med najmlajšimi dečki je bil najboljši v treh tekmah Matic Skube , ki je zmagal pred Gašperjem Dolencem in Anžetom Šterom. V kategoriji osemletnikov je bila med deklicami najboljša Katja Hafner, druga je bila Anja Benedičič, tretja pa Jerca Habjan. Med dečki je bil prvi Matic Debeljak, drugi Jure Dolenc, tretji pa Mitja Gaser. Med cicibankami letnik 1984 je zmagala Janja Čenčič pred Alenko Jeraj in Sonjo Šmid, med cicibani istega letnika pa je bil najboljši Nace Gartner, drugi je bil Blaž Hafner, tretji pa Uroš Šparovec. Najstarejši tekmovalci so bili stari enajst let. Med dekleti se je najbolje odrezala Melita Habjan,druga je bila Špela Oter, tretja pa Bojana Dekleva. Pri fantih je zlato kolajno dobil Gašper Vrhunc, drugi je Martin Kuhar, tretji pa Dušan Gartner. Ob tekmovalnih rezultatih gre poudariti, da so se pri organizaciji tekmovanja odrezah starši tekmovalcev, pa tudi sponzorji iz vse škofjeloške občine, ki so z nagradami razveselili smučarske upe. Mladi tekmovalci pa so bili v soboto na Soriški planini še posebno ponosni, saj so medalje, priznanja in nagrade prejeli iz rok škofjeloškga olimpijca Andreja Miklavca, ki jun je zaželel uspešno nadaljevanje tekmovalne poti, oni pa njemu še veliko uspehov v svetovni areni. • VStanovnik 'Vnraii'^ •* Kusluv UM icsivua uuaga i^aKiantcv ne ui mucih heHn lj,Va- v drugi slovenski ligi Triglav Creina iz Kranja tudi v p0ra£ b?°stuje. Ob treh bo igrala s Steklarjem v Rogaški Slatini. n,%o ' ^"^jjčanom še otežil obstanek v ligi. So predzadnji, ti. V tretji ligi zahod : Telmontom Šmarje, tefn?d.nilmi Pa ima že pet točk prednosti. V tretji ligi zahod i *°ko lu eJUtn' Je10**«1 bo ob 15. uri igrala s Telmontom Šmarje, Si k»deti|,- ,H" na gostoviinJe k Taborju 69 v Šentvid.V mladinski treski V sta moštvi Gorenjskega glasa prosti, v območni s 6 & zahod pa Domel iz Železnikov jutri ne igra, ampak bo iPionko 12 BUJ odigral 14. aprila. • J.K. NPoidne vČ!* z metlaml v Naklem - Danes ob pol petih iii et» h t na košarkarskem jgnšcu za kulturnim domom v I^Oli^ . okejska tekma z metlami med navijači Acroni Jesenice K? %oJ? "ertz. Tako kot lani bo tudi današnja tekma atrakcija. jalov, jj*1 streljanju kazenskih strelov zmagali navijači Ljubljan-B dejaj 0s,naPovedujejo acronijevci zmago. Presenečenja ne bo, ^iioJo8«. tor* "jeseniške" navijaške postave, naklanski °dboj* C Sk,Janc * Skorc- * ,K- spored - Igralke Avtohit Bleda po sredini zmagi V*lj na ntvi t«»lrmi 0 irrnon MINI PLAY- O tod To »v V HI. DOL za moške doma igrajo Plamen \) na prvi tekmi 2. kroga MINI PLAY- OFF^a vsoboto VlPnici ob 17. uri srecali'ekipi Mehanizmi Kropa in S< u»aa ■ ^"pru f^roil? 05 na Bledu gorenjski'derbi med ekipo Minolte Bled P»U v L-Ce,P.rav t^o bo gorenjski derbi v ženski II. DOL,' H Bok- 3 ob W. uri), Triglav-ČIB Bovec (ŠD PLanina c Branik Sede^ (OŠ B.Bistrica ob 18 uri). V ž Mokronog ob 16. ženski b *Vadnid n?Pru,«Y ™oSkem play outu pa bo jutri ob 19. uri v t: f *xiy ,BdJj"a igra le Bohinj proti Solkanu (OŠ B. Bistrica ob !^^e?an*' sP°reti - Vaterpolisti igrajo jutri tretje kolo ! Qri.°b 2f P^enstva. Triglavani tokrat gostujejo v Ljubljani, kjer . JS'iajo'nT 8°stje tamkajšnjega kluba, vaterpohsti Kranja 90 pa V e'jo 27 g0stovanje v Maribor, kjer računajo na prve točke. V ta^hnov"181^3'se v zimskem bazenu v Kranju igra zadnje kolo u-le ob ^anJa za prvenstvo osnovnih šol Kranja. Tekmovanje se »!edu nrt'j Url- Fmalni del osnovnošolskega prvenstva bo na l^°*e/£dvidoma 10- aPnla- • J.M. C-^cno Jpored - Na Bledu, kjer se bo v nedeljo zvečer z Shfeko n10vesn°stjo končalo letošnje evropsko mladinsko l^iučni ih exst™' bodo danes> Jutri in v nedelJ° potekali ^a je na m najboljših ekip iz predtekmovanja. Zadnja na sPoredu v necfeljo ob 18. un. • VS. K0ŽUL PREVZEL VODSTVO Bled, 23. marca - Šesto kolo 15. mednarodnega blejskega festivala {'e postreglo s kar nekaj zanimivimi derbiji. V ospredju pozornosti sta >ila Davor Rogić in Zdenko Kožul. Zmagal je Kožul in sam prevzel vodstvo s S.S točkami. Takoj za petami mu je skupina igralcev s po S točkami: Mišo Cebalo, Zoran Stanič, Robert Zelčič, Marjan Črepan in Zdravico Vošpernik. Slednji igra kot prerojen in obeta se mu celo bal za mednarodnega mojstra. Na ženskem turnirju sta razred zase velemojstrici Matveeva in Prudnikova. Naše poskušajo s preboji v ospredje, vendar jim to ne uspeva najbolje. Grosarjeva je izgubila z Anke Koglin, Mihevčeva remizirala s Krivčevo, še najbolje pa kaže Marušičevi, ki je premagala Krmeljevo in ima 4 točke. Na turnirju seniorjev je v vodstvu sedaj Domžalčan, mojster Vladimir Ivačič. Najbližji zasledovalci so za njim za eno točko. V okviru Šahovskega festivala na Bledu bo v nedeljo, 27. marca, ob 10. uri v hotelu GOLF hitropotezni turnir. Prijavnina znaša 1.000 SIT za člane in 500 za mladince m članice. Prva nagrada znaša 15.000 SIT. Nagrade bodo tudi po starostnih in rat ing skupinah. • Aleš Drino vec MARKO POLANC, TRENER KOLESARJEV SAVE REZULTATE BOMO ISKALI V ETAPAH Kranj, 23. marca - Konec prejšnjega meseca so s prvimi dirkami v letošnji sezoni startali tudi kolesarji. Ekipo savskih kolesarjev je ob Francu Hvastiju kot glavni trener za člane in starejše mladince prevzel nekdanji tekmovalec Marko Polanc, ki je na trenerskem mestu zamenjal Matjaža Zevnika, ki je odšel v avstrijski Keli. Kako si se še lani tekmovalec znašel v vlogi trenerja? "Morem reči, da je vloga trenerja kar zahtevna. Po eni strani razmišljam še kot kolesar, tekmovalec, po drugi strani pa kot trener. To je po eni strani dobro, ker stvari poznaš, včasih pa ni preveč dobro, ker lahko tudi "popuščaš". Vendar pa je naša ekipa kar dobra in zaenkrat s tekmovalci ni bilo težav." 5 kakšno člansko in mladinsko ekipo bo Sava nastopala v letošnji sezoni? "Letos imamo v članski vrsti deset, oziroma enajst kolesarjev, če pri tem štejem še Aleša Pagona, ki ima dvojno licenco in v Savi vozi le občasno, sicer pa nastopa za ekipo Bosch iz Linza. V ekipi so od lani ostali Jure Studen, Franci Piler, Borut Rovšček, Jurij Robič in Igor Bertoncelj, iz ekipe mladincev so v članske vrste prišli Tadej Križnar, Bojan Ziherl in Uroš Kosmač, na novo pa smo v klub dobili Iztoka Melanška iz Celja in Uroša Gnezdo iz Idrije.V ekipi starejših mladincev pa je pet kolesarjev: Tadej Valjavec, Sašo Zupan, Klemen Tušek, Dušan Pestotnik in Gregor Kalan." So bile letošnje priprave na sezono podobne običajnimi iz prejšnjih let? "Letošnje priprave so bile nekaj drugačne kot prejšnja leta, saj nismo imeli veliko posebnih priprav. Trenirah smo v glavnem doma, le šest dni v januarju smo bili na snegu in konec februarja na morju. Prejšnja leta je bilo teh priprav več, letos pa smo morali spričo dejstva, da je v ekipi precej mladih tekmovalcev, ki so se morali vanjo postopoma vključevati, poleg tega pa nekateri hodijo še v šolo, narediti načrt, ki je vsem ustrezal." So se kaj spremenili tudi načrti glede udeležb na dirkah? "V klubu smo sklenili, da bomo letos večinoma startali na Ksameznih dirkah, na enodnevnih in ne toliko na etapnih. Sicer mo etapne dirke še vedno vozili, vendar bomo rezultat "iskali" bolj v etapah in ne v generalnih razvrstitvah, čeprav seveda tudi to ni izključeno. Sicer pa bomo sodelovali po vseh dirkah, ki so v Sloveniji. Poleg tega bomo vozili nekatere dirke v Italiji in Avstriji. Nekaj dirk smo se te dni že udeležili. Ene v Rovinju v okviru priprav, kjer je kriterijsko vožnjo zmagal Rovšček, na cestni dirki pa je bil Robič drugi. Bili smo na dirki v Lonieru v Italiji, kjer jih je osem od desetih prišlo na cilj s prvo skupino. Tudi pri starejših mladincih je Valjavec dosegelnekaj lepih rezultatov in tako smo kar uspešno štartlali v sezono." Gotovo pa tudi letos vrhunec sezone ostaja domača dirka v Kranju? "Vsekakor bo dirka po Kranju glavni cilj sezone, poleg tega pa računamo na dobre rezultate na dirki za državno prvenstvo na cesti, ki bo tako kot lani v Tržiču in na pisti, ki bo v Stražišču. Seveda si obetamo tudi kakšno mesto v državni reprezentanci. Pri članih so kandidati Rovšček, Robič, Melanšek in Križnar. Računamo, da bi se vsaj eden uvrstil na svetovno prvenstvo, ostali trije pa na katero od reprezentančnih dirk. Pri starejših mladincin pa bi Tadej Valjavec skoraj moral na svetovno mladinsko prvenstvo v Ekvador, če se ga bo Slovenija seveda udeležila." • VStanovnik, slika: J.Pelko DENAR ZA GIR0 JE ZBRAN Ljubljana, 25. marca - Na ljubljanskem magistratu se je v torek prvič sestal častni odbor 77. kolesarske dirke Giro dTtalia, ki bo s svojo 12. in 13. etapo potekala po Sloveniji. Predsednik države Milan Kucanje ob tem poudaril, da je prihodnost človeštva v povezovanju, sodelovanju in zdravem merjenju moči, kar naj bi Giro tudi bil. Prav tako kot predsednikove besede o veliki vlogi športnikov in športnih prireditev za promocijo Slovenije, pa so spodbudno zvenele tudi besede člana etapnega odbora Boruta Farčnika iz Kranja, ki skrbi za marketing te velike prireditve. Povedal je namreč, da je s podpisom pogodb glavnih in drugih sponzorjev finančno Giro v Sloveniji že pokrit, saj je etapnemu odboru uspelo zbrati 586 tisoč nemških mark, kolikor naj bi bili stroški prireditve, računajo pa še na kakšnih 200 tisoč mark v tolarski protivrednosti, ki jih bodo namenili za razvoj kolesarskega športa in dograditev športnih objektov v Sloveniji (v Kranju seveda upamo vsaj na dograditev olimpijskega bazena). Ob tem je predsednik Milan Kučan tudi dejal, naj mu tisti, ki Giru v Sloveniji kot prireditvi že ne morejo pomagati, vsaj ne škodijo. Kot kaže pa ie zanimanje gospodarstva za to veliko športno prireditev, ki bo z. in 3. junija gostoval tudi v Sloveniji veliko, saj je etapni odbor v okviru letošnjega sejma Alpe- Adria včeraj na gospodarskem razstavišču podpisal 4. paket pogodb o sponzorstvu. • V.Stanovnik V Golf hotelu na Bledu poteka te dni 15. ŠAHOVSKI FESTIVAL To je tudi pravilni odgovor na naše nagradno vprašanje, ki smo ga zastavili pretekli petek v Gorenjskem glasu. Izžrebali smo 5 nagrajencev in sicer: 1. nagrado - šahovsko uro - prejme Izidor Zaletel, Frankovo naselje 45, Škofja Loka 4 nagrade - bon v vrednosti 1.000,- SIT pa prejmejo: Marija Gregorič, Zoisova 5, Kranj, Tončka Pogačar, Boh. Bela 47, Boh. Bela, Bojan Okorn, Stritarjeva 8, Kranj, Andrej Kunstelj, Sp. Senica 13, Medvode. Nagrade bomo podelili v soboto, 26. marca 1994, ob 21. uri v hotelu Golf na Bledu. Će ne utegnete priti na podelitev nagrad, vam jih bomo poslali po pošti! Iskreno čestitamo in dobrodošli na Bledul GORENJSKI GLAS • 24. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 25. marca l^4 Turistično društvo Jesenice Titova 18, tel.: 064/81-974 Turistično društvo Jesenice je 20. 1 1994 točno ob 15. uri izvedlo javno žrebanje kuponov za nagradno igro JOŽEFOV SEJEM "94. Prispelo je 1752 kuponov, zato so se na TURISTIČNEM DRUŠTVU odločili nagrade s petih povečati na 15. 15. nagrada - spominček tur. društva Jesenice Janez Lešnik, šmidova 8, 64270 Jesenice 14. nagrada - spominček TD Jesenice Klemen Koblar, Javornišk! Rovt 21 a, Jesenice 13. nagrada - copati Kos Kati, Komenda Vinko Svetina, A. Travna 23, Jesenice 12. nagrada - copati Kos Kati, Komenda Albina Kosmač, Bokalova 15, Jesenice 11. nagrada - copati Kos Kati, Komenda Nevenka Šmid, Savska 19, Jesenice 10. nagrada - spominček TD Jesenice Vid Peterman, Podhom 63, 64247 Zg. Gorje 9. nagrada - spominček TD Jesenice Franc Ličof, Krnica 2/b, 64247 Zg. Gorje 8. nagrada: spominček TD Jesenice Helena škrjanc, Kočna 44 a, 64273 BI. Dobrava 7. nagrada: Nagrada Gorenjskega glasa Henrik Novak, Beleharjeva 12, 64208 Šenčur 6. nagrada: Nagrada Gorenjskega glasa Marica Smolej, Koroška 2, 64270 Jesenice 5. nagrada: nagrada Gorenjskega glasa Mira Fabjan, Kranjska 92, 64290 Tržič 4. nagrada: nagrada Gorenjskega glasa Anica Trlller, Zupančičeva 4, Kranj 3. nagrada: nagrada Gorenjskega glasa Eric Jehart, Hotemaže 45, 64205 Preddvor 2. nagrada: 3-dnevni paket - Medijske Toplice Damjana Žemva, Zasip 32, 64260 Bled 1. nagrada: 5-dnevni paket - Medijske Toplice Igor Perko, Sp. Duplje 97, 64203 Duplje Vse nagrade dobite na sedežu biroja Turističnega društva Jesenice, Titova 18 vsak delavnik od 7. do 18. ure. Zahvaljujemo se: Medijskim Toplicam, g. Kati Kos iz Komende in GORENJSKEMU GLASU iz Kranja. Glasov aprilski naročniški izlet Tokrat čez slovensko južno mejo (na morje!) Na predlog Glasovcev, ki se radi razvedrijo na Glasovih izletih, smo tokrat kompas usmerili na južno slovensko mejo tja do konca Istre. Vabimo Vas namreč na dvodnevni lep Glasov izlet v Rabac - pripravili ga bomo v petek, 15. aprila, in soboto, 16. aprila. Apru je kot nalašč za spomladansko uživanje ob morski obali, v program izleta pa bomo vključili še kaj, kar sodi na Glasov izlet. Odhod- 15. aprila ob 9. uri, povratek v soboto, 16. aprila, okrog 18. ure. Število udeležencev največ dva avtobusa -cena (penzion v hotelu Lanterna, kopanje v bazenu z morsko vodo hotela Mimoza, avtobusni prevoz itd.): 3.400 tolarjev/ oseba; za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske člane 3.100 tolarjev; za naročnike, ki so se odločili za celoletno naročnino, le 2.900 SIT. Za otroke do 15 let: polovična cena. Prijave sprejemamo po telefonu 064/223-111 ali osebno v malooglasni službi Gorenjskega glasa (Zoisova 1 v Kranju) in v pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Skopa Loka in TD Radovljica ; kot dokončno prijavo za udeležbo na aprilskem Glasovem izletu bomo upoštevali le tiste, ki bodo pred izletom vplačali delno akontacijo (o čemer Vam bomo podrobnosti povedali ob prijavi). Prisrčno vabljeni!!! oDmooDn.o07s.rn PON£oeUB(C2APV0 _H01BLA 11 « «11 mobitel Pe KRANJ *T 064/222-616 MALI OGLASI IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE AVTOPRIKOUCO, prodam tf 421-646. sobota in nedelja ODDAM POSLOVNI PROSTOR 2pisami. v centru Kranja Tt 211-256 _ ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE i * ČISTEGA ZLATA IN NAKITA . VREDNOSTNIH PAPIRJEV *ČEKOVINTUJIHVALUT *r UMETNIN M STARIN « IN DRUGIH VREDNOSTI PO DOGOVORU PARTNER. VREDEN ZAUPANJA Koroška c. 41 Kranj, tel: 211256 Pričakujemo vas vsak dan od B-17 DELOVNI CAS od 9 do l 2 ure od 15 do I9uic >otn od 9 do 12 uic TV 37 cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV 72 cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT Trgovina in storitve dao., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-21 23 67,21 1142 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO„SE PRESELILI NA NOVO LOKACIJO, KIDRIČEVA 2, KRANJ (bivši dijaški dom) MALI OGLASI g 223-444~ g 223-111 APARATI STROJI STROJI ZA OBDELAVO LESA - NOVI, RABLJENI zelo ugodno prodam: - Kombinirke 300,350,400 in 500 "SCM" - Debel Inka + poravnalka + vrtanje 350 in 400 - Debel inka + poravnalka + vrtanje 500 in Tip 2250/novejsa - Oebelinka SCM 63 in druge • Tračna brusHka 2,5 in 3 m - Formatna žaga 1,2; 1,5 rjo 3,2 m - Rezkar žaga z nagibom in brez do 3,2 m - štiristranke 4,5 in več vraten • Pendei žaga - nemška s transporterji - CepiNk 4 vretena - RobHnik, žaga pomična 4 in 5 m - Preše za furniranje - Sušile« A1 ali samo oprema - zazidane - Žage prenosne Tip COMPA, podajatniki, odseeovalne naprave - Brusilni stroji, razni - Htodarke/f koles 1000-1600 mm - Oprema za deumemice Tel.: 067 51 304; BOLE - STROJI, UVOZ Panasonic ABSarane cerarae, ?awon n tBie^zaprav^posJcrvn^ Z* POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SlOVENUO TELEFON mooviNA - si=n?\^ts Uprava tel. 064 222 868 tax 064 222 867 U UBIJANA, tel/to«.. 061 150 O 732 KRANJ. tel/fax 064 777 ISO Prodam OBRAČALNIK za seno VOGEL in Noot in krompir. «421- 567 6657 Prodam TRAKTOR T.V. 30 konj moči, letnik 1987 in bukova DRVA. «66- 257_6860 Prodam FERGUSON, cena po dogovoru, traktor je registriran in vozen. Hribemik Alojz, Tupaliče 19, «45-423 6679 Prodam čevljarski BRUSILNI STROJ. «325-404, zvečer eeso Prodam kovinski (ponk) DELAVNI PULT. «242-754 eesi Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK, dva piin, 2 elek. «621-468 esss Prodam CIRKULAR ročni voz dirco in pokrov za Katrco. «241-483 6687 TEHTNICA LIBELA 500 kg, novo, prodam. «421-722 Ivan eeea SAMONAKLADALNO PRIKOLICO za seno in PUHALNIK z elektro motorjem, primeren za teleskop. «061/375-168_mm Prodam barvni TV. «212-463 67os Ugodno prodam dvobrazdno skoraj novo SEJALNICO koruze. 0331-188, po 14. uri ens Prodam motorno ŠKROPILNICO. «733-467 671« Prodam TRAKTOR ZETOR 25 11. «802-163 6720 Prodam DVOBRAZDNI PLUG tip Posavac 2,30 za oranje. « 723-011 6753_ Prodam 3 VIDEO IGRICE za Family Computer. « 324-574 «7Bi Prodam enofazni CIRKULAR Stan-dart Osijek. Štular, Šuceva 9, Kranj Primskovo eras OVERLOCK, PFAFF in SINGER,. nova, nerabljena, ugodno prodam. / «215-650_šota MIZARSKI PONK, cena 35.000 SIT, prodam. « 44-121 eaie •- PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. «632-595 6342 Prodam hladilnik za vgraditev z zamrzovalnikom in žensko Rogovo KOLO. «324-296 popoldan in 213-034 dopoldan »374 Prodam novo PEČ TVT 30.000 Kcal. •52-208, zvečer 6624 Prodam PLUG, škropilnico, trosilec Vicom in salonitke. «217-486 6647 ŠTEDILNIK (2+2) z napo in tri kletna okna, ugodno prodam. «57-080 «663 _ Prodam KOSILNICO diesel, malo rabljeno. «721-671 6678 Mizarsko kombinlrko s 6. operacijami - Italijansko masivno, prodam. ■41-695 661« Prodam gostinsko SKRINJO za sladoled. «76-069 seie Prodam osebni RAČUNALNIK con-dor 386/40, cena 1250 DEM. »47- 145 6626 Prodam stroj za okroglo brušenje, notranje in zunanje. «632-622 «647 Alf IV - vide« • 8ANKIN in podobnega lesnega m teriala za gradnjo. Kos, Podiji*" 269 « 59-015 po 15. uri ____JJ, Prodam nov AVTORADIO Blau-punkt(Stochoim RCD 42),cena 500 phmskovo DEM. « 422-439 eeso Prodam AL CEVI fi 10 cm žtebov* kljuke, objemke. Šuceva 9, GLASBILA SINTHESIZERJI: CASIO, ROLAND, YAMAHA, KAVVAI po najugodnejših cenah, zahtevajte prospekte. «802-274 In 802-216_saos Prodam KLAVIR kratek avstrijske izdelave, primeren za učenje. «241- 212_6668 DIATONIČNO HARMONIKO - slo-venko- melodija, eno leto staro, Be-Es-As, prodam ugodno. «70-015 6624_ Prodam FREJTONARICO z kovčkom še malo rabljeno za 950 DEM. «213-145, v večernih urah 67io Ugodno prodam navadno HARMONIKO, malo rabljeno. «736-619 6*37 SATELITSKI sistkmi" Amstrad" 1 ***> KAIN AIX>V IV IN RADIJSKI l'ROtiRAMI NASTAVLJEN] KANALI 7.A ASTRO II) (iAKANCI.IA, OBROKI |- Q «*V Z MONTAŽO SAMO OOT * SISTEMI ZA VKĆ STRANK* ♦VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK ŠK.UIKA, (.ODKŠIC 125 TKI.: 064 633-425 ; GR. MATERIAL Ugodno prodam novo OKNO Jelovica termopan 140x100 in ŠPIROVCE 5mx16cmx12cm. Draksler Vinko, Zasavska c. 68 Kranj, «332-224 6372_ STRUŽNICO ZA LES In OKNO 80x90 in dva 60x60 Jelovica, prodam. «213-989 6378 MIVKO za fini omet, ugodno prodam. «241-189 6520 Izdelujemo UDARNE VIJAKE -ŽEBLJE za pritrditev vseh vrst kom- bj piOŠČ. «83-850_6653 Prodam FASADNI PESEK in rabljeno strešno OPEKO folc. «48-756 6564 Prodam 16m profilirane železne balkonske ograje, lahko tudi za vrt. «83-348 «618 Prodam trokrilna, dvojna, zastekljena OKNA z roletami. «51-352, po 19. Uri 662« Prodam suhe smrekove PLOHE -večjo količino po 250 DEM. «422- 298 8630 Zelo poceni prodam STREŠNO OPEKO kikinda 333. «422-312 «874 Prodam salonitne PLOČCE (100x125) in obojestransko furnirane iVERNE PLOŠČE (250x40). «241- 861 6682 Prodam 100 kg izolacijske SMOLE bitumen, čelik, Partizanska 49, Šenčur 6668 Ugodno prodam (polovična cena) HARMONIKA VRATA- natur 2 x 2,5 m. «212-072_mm Prodam COLARICE in PUNTE. «328-218_67oe Leva vrata za JUGOTA in dele ŠKODA FAVORIT, prodam. «328- 218 6707 Prodam TULJAVE za dimnik dvocevne z zračniki. «224-330 6723 Prodam MIVKO. Smlednik 59 Prodam suhe HRASTOVE PL0£ po ugodni ceni. «211-951 Prodam rabljeno strešno 0p|[1j betonski folc Ragelj. Perhavc, 9" 338, Kranj_ Prodam gradbeno dvigalo. 737_ _Jg. Prodam rabljeno STREŠNO OPjjjJ folc, cena po dogovoru. popoldan, Cegelnica 49 a, Naklo*; Ugodno prodam zastekljena ^ VHODNA VRATA «311 -344__ Prodam gradbene element«J* "šolanje". «861-141 __g Ugodno prodam betonske STgj RICKE za ograjo ter 2 nertWF* OKNA 90x120. «421-169 OKNA JELOVICA nova z žaluzijo 1jj x 100, prodam. «43-546 ^ IZOBRAŽEVANJ instruiram matematiko za in srednjo šolo. «633-133 __> Instruiram slovenski jezik za in osnovno šolo. «620-346 __ ŠTUDENT strojništva pred dipk*jj išče delo, znanje računalništva. » draž, «403-622____.> Kupim knjige za srednjo ekonof"^ šolo. «332-464____^ MARK, d.o.o. tečaji angleške^J nemškega Jezika, konverzacija, >' vldualnl pouk, pomoč pri «213-983 Ugodno prodam rabljeno strešno OPEKO špičak z dostavo. «422 673 AVTO ŠOLA SEM d.o.o. 64220 Škofja Loka Frankovo naa. 157 f Tel.: 064/ 633-114,620-2J; -tečaj CPPze B kategorij0 • Izbira Inštruktorja, vožnja na vozilih rW Izbira časa vožnje KUPIM * Kupujemo vse vrste STARlN^t^ POHIŠTVA In ostale starir^e £(• dmete. Nudimo pa tudi r*9^^' torske usluge. « 53-401 Odkupujemo smrekovo, bJ^S macesnovo hlodovino, tuo' ^ ćarke. «64-103___^ Odkupujemo smrekovo ^SS/M po tržnih cenah. E^Mi^^i «56-742 ___< Karamboliran osebni avto, ""^f letnik, kupim. «061/823-15*x< .......i......... """"".rđl^ 1-sobno stanovanje V*^!! m kurjavo v Kranju ali škofi' Ji kupim. «65-605 Alenka___s* ODKUPUJEMO IN PR°2a«H starinsko pohištvo, ure. nakit, porcelan, kovance, < j^i dnice...ANTIKA KIRKA. Tavc»y f221-037, 48-545 7- »<23J! ~ Kupim GRADBENO DvlGAL^s kn «4' A «732 suplje, nosilnost 200 kg. tehtnica ŽELEZNIKI Podjetje precizne mehanike in elektronike Dinamično podjetje 3 področja precizne mehanik8 elektronike išče SPOSOBNEGA STROKOVNJAKA za vodenje marketinga Od kandidata pričakujemo: - da ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri .. - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleščine » nemščine) - da je komunikativen in pripravljen na timsko delo - zaželene so delovne izkušnje s tega področja 5 Razpisano delovno mesto se sklepa za nedoločen poskusno dobo 6 mesecev. Začetek dela po dogovoru-Vloga naj vsebuje vsa potrebna dokazila o izpoMeva pogojev in kratek življenjepis. ^ Vloge sprejema 15 dni po objavi razpisa kadrovska s podjetja. . FOTOMODEL] toENCIJA "DOBER GLAS", v POVEZAVI Z BERNARDO *JROVT, VABI IZKUŠENA IN NEIZKUŠENA DEKLETA IN FANTE NA •ZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE THUFON^^1 J61/125-82-12 frgl '5208.VSAK Tli ?ANOD10.DO Jft;? 14. URE ~ * NAJDENO .OrJki Našla so se OČALA na avtobusni postaji (Planina II, 110- 0310-7166666 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET v Munchen -vozimo vsak teden! 082-104 em RIM-KAPRI-POMPEJI-VEZUV od 23.4. do 28.4., cena 310 DEM. 0691-624_6522 SICILIJA od 23.4. do 30.4., cena 630 DEM. Prijave čimprej! 0691-6246523 Enodnevni nakupovalni IZLET NA MADŽARSKO dne 9.4.94. 049-442 6644 kupujemo HLODOVINO bukve, -w- ra«. javora, oreha, češnje, hruške OBLAČILA mn elektromotor 4,5 KVV do 1400 SSL*f£2-569___6772 nwfi? kiPer Prikolico 2,5 do 3 t 5^'nostl za traktor. 065-120. zve- ■-----___6799 gfe. rabljeno cementno STREŠ-^OPEKO Folc. 0 401-366 6832 » 58-094 JOKALI vmS?"1 °ddam SKLADIŠČE 40 m2 ^52m. 050-852 6402 mesta oddam vpeljano ^"no TRGOVINO - obvezen odk-K<^e in opreme. Šifra: GOR- S^?^A 6617 l£T — mE* Pisarno 25 m2 s telefonom, s^^esečno. 0326-231 6793 SoJ^Ju prodam ali oddam LOKAL jC^start del mesta. 0328-159 iw^Mo : v KRANJU kava bar, tr/^^'jon lokal za trgovino, pros-'ore^j rnirno obrt, pisarniške pros-TM'fin BRNIKU živilsko trgovino v ffi večji lokal za trgovino. V IS. PRODAMO poslovni objekt fflESPO In bifejem, skupno 460 m2. |?iVN NEPREMEČNINE 0 214-^£18-693 _6952 fi.£°RENJSKEM TAKOJ NAJA-LOkkT GOSTINSKI ALI TRGOVSKI APRON NEPREMIČNINE. C^-674 ali 218-693 egss BODOČI MLADOPOROČENCU Iz- esojamo bele ženske poročne ob-:e po ugodnih cenah, velika izbira. Izposojevalnica RIJA ul. B. Praprot-nlk 14, Naklo, 048-737 &340 Dolgo belo obhajilno obleko z dodatki, prodam. 070-333 esM Poročno krajšo poletno OBLEKO št. 40,^ prodam. 0682-720, popoldan Prodam dolgo, belo, dekliško obhajilno obleko. 051-646 6650 Prodam dolgo, belo elegantno krojeno POROČNO OBLEKO št. 38-40. 0212-186_6656 Prodam dolgo obhajilno OBLEKO z vsemi dodatki. 0215-142_eni Prodam dekliško obhajilno OBLE-KO. 0403-106_6797 Prodam moško obhajilno OBLEKO. 0738-046 6829 Prodam dolgo belo dekliško OBHAJILNO OBLEKO. 0 242-811 6940 [II! 1 aa it obrokov! SATTRADE tel: 064/422-585,421-108 <*am APN 6 S odlično, cena po *0ru. 0241-803 6544 I^am otroško kolo BMX 16" popoldan doC Prodam CTX 80, letnik 1988, J ohranjen za samo 700 DEM. S*l222___»572 BJlJl GORSKO KOLO, staro eno S^2!li20.000. 0725-687 6618 %)k ^^nJeno DIRKALNO KOLO m *e Rog, cena 250 DEM. 065- 6664 S,SS,AVTOMATIK A 3 *4a£ km in TORIJA, SL 1200 prodam. 6770 *311.3.- 50 S u9odno Prodam. -346 "i m iNŠi?!? ČELADO za 400 DEM ^^.?ajPfrat if^]2ali2i3.201 i2?4^5StrOSk° Kek6C Prodam- ■5b------— klJPlrr? ttr^ien a™. do letnik 1991, 70-525 B025 Dr Sr slepih in slabovidnih $Ko'ANTOnA KRŽIŠNIKA, ^FJA LOKA, Stara Loka 31, prosti delovni mesti: l' ^REKTORJA ZAVODA andidati *akonrW • moraJo poleg splošnih pogojev, določenih z * končan' ^P°lni«vati še naslednje: 8ocjai"a a,i Vl- stopnja strokovne Izobrazbe ekonomske, - najr^ar6 a" Pravne smeri orrjani, P6*let delovnih izkušenj pri vodenju oziroma ^huma^'l'dela Aktivno ^nos d0|Judi '2bra i ^e enega tu'ega *ezika n kar»didat bo imenovan za štiri leta. *V°DJE SPLOŠNEGA SEKTORJA ^onom' imoraJo poleg splošnih pogojev, določenih z * k°nčani 5°ln'evati s® naslednje: * ^imani Vl7,a izobrazba pravne ali upravne smeri delih ,et de'ovnih izkušenj na enakih ali podobnih l*brannwaCi,Ske SDOSObnosti ' ^ndidat bo imenovan za štiri leta. Prijave > * pijejo T, dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati N^ktoria « dnen P° objavi na gornji naslov. Kandidati za lRErC?or5jAna ov°lnici Pripišejo: ZA RAZPISNO KOMISIJO razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po CVETLIČARNA RESA - nudi plastična korita za rože, 60 cm 400 SIT, 50 cm - 360 SIT nI 35 cm 200 SIT. Stara cesta 37, Naklo, 048-625 6551 V mesni predelavi takoj dobi delo na polnilki oseba z izkušnjami. Mesnica DOLHAR, tel.:50-348 PRIDELKI OTR. OPREMA Ugodno prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Spektrum. 046-355, po 17. url 6525 Otroške posteljice ugodno prodam. 057-080 6562 Prodam otroško posteljico z jogijem. 051-820 6628 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK rockv in JOGI VZMETNICO 200x160. 084-589_6713 Prodam prevljalno mizo s predali in banjico. 0733-150 eeoe Ugodno prodam nekaj PAMPERS PLENIC. 0633-055_6812 OSTALO Prodam PRIKOLICO s predprostor-gm - zimsko ADRIA 500 in lesen ČOLN za ribičarijo na Savi. Torkar, Nadižarjeva 13, Kranj_«73 ZEMLJO za presajanje rož dobite. Jezerska 88, 0242-686_6494 Prodam rabljen BIVALNI KONTEJNER - opremljen. 0211-317, od 9. do 16. ure 6768 ŽGANJEKUHA PERKO - do odprodaje zalog prodajamo vse vrste ŽGANJA po starih cenah) 045-241 6059_ Prodam belo DOMAČE VINO sa-vignon - pinot. 0241-038, od 17. do 19. 6103 Prodam SENO in OTAVO. Bodešče 17, Bled 6326 Ugodno prodam dveletne SADIKE žive meje liguster. 0712-013 eseo VRTIČKARJI POZORI Ugodno prodam PRST - HUMUS, dostava na dom! 0217-167_6387 Prodam KROMPIR za krmo. 0632- 126 6526 Prodam JEDILNI KROMPIR. Uše-ničnik, Volča 3 6528 Prodam KROMPIR santje, desire dim. 35 do 45 mm in jedilni. Vilfan Jože, Zg.BItnje 22 6567 Prodam večjo količino kvalitetnega SENA. 0802-228_6576 Prodam TRAVNO SILAŽO. 0 422- 585 6588 Prodam OTROBI pšenični po 20 SIT/ KG, pšenična BELA MOKA 45 SIT/ KG, pšenična ČRNA MOKA 40 SIT/ KG, AJDOVA MOKA 250 SIT/KG. MLIN GLOBOKO pri Radovljici, odprto četrtek, petek od 8. do 18. ure 0738-868_«89 Prodam SENO In OTAVO. 0 621- 659_6594 ( Prodam SENO po 16 SIT. 0065/75-412, po 18. uri eni Prodam SENO in OTAVO po realni ceni. 0622-418 6633 Zelo ugodno prodam VINO belih, rdečih sort. Dostava na dom. 0065/ 56-832 6662 Prodam domače ŽGANJE, cena 400 SIT. 0802-726 6663 TOPLE GREDE (zložljive) za vrtove, zelo ugodno. Informacije po telefonu 621-755 _ Prodam jedilni KROMPIR desire, eria in SEMENSKI saški. Srednja vas 51, Šenčur_ 6676 Prodam KROMPIR za seme sorte sante, desire ali manjam za jedilnega. Škrjanc, Senično 15, 057-691 6721 Prodam jedilni KROMPIR desire in krompir za sajenje desire, erla, kene-bec. Oman, Sr. Bitnje 6, 0312-360 6730_ Prodam SENO. 0421-668 6741 Prodam SENO, Sp. Bela 11 6752 KROMPIR za nadaljno sajenje Sante in Dezire, lanski uvoz, prodam. Olševek 40, Preddvor 6762 Prodam jedilni In semenski krompir sorte sante. 070-079_6764 Prodam lepe CVETOČE MAČEHE. Grad 3, Cerklje_676i Razprodaja krompirja! 070-1646790 KROMPIR desiree semenske debeline, jedilni, prodam. Sr. vas 45, Šenčur 6792 Prodam zgodnji KROMPIR rezi, ugoden za sajenje. Vbglje, Krakovska 27 6635 Prodam semenski KROMPIR desire in sante za krmo ali za saditev. Zg. Bitnje 18, Žabnica eeso Prodam suhe DOMAČE KLOBASE. 0061/627-714 6663 SENO in 10 m bukovih DRVA. prodam. 0 310-010 6927 PREKLIC PREKLICUJEM spričevalo Srednje živilske šole, ki sem jo končal leta 1974 v Mariboru! 6902 POSESTI V Kranju kupimo PARCELO, OZIROMA OBJEKT za poslovno stano-vanjske namene.Ponudbe sprejemamo po 0064/241-110, od 8. do 16. ure 6422 V najem dam večji travnik v Radovljici. 0714-543 od 19. do 19.30 ure esse Prodam d voštano vanjsko HIŠO, opremljeno, z vrtom na parceli 730 m2, sončna lega, v račun vzamem tudi stanovanje. 057-814 6607 Prodam PARCELO 400 m2 na Koroški Beli (cesta v Rovte). Cena po dogovoru. O714-564 6727 V Snakovem v Tržiču prodam HIŠO v IV. fazi, primerno za obrtnike ali menjam za stanovanje z doplačilom. 076-067 6779 Slovenska družina najame v Kranju ali okolici manjšo starejšo hišo. 0212-716 6782 Prodam zazidljivo PARCELO v Besnici z vso dokumentacijo. 041-530, zvečer eais Prodamo polovico dvostanovanjske HIŠE v okolici Kranja, s svojim vhodom in ločenim vrtom zali zamenjam za stanovanje z vašim doplačilom. 0241-474 eseo V Komendi prodam poslovno -stanovanjsko tri etažno HIŠO 394 m2 uporabne površine v III. g.f. na parceli 975 m2 v organiziranem naselju. 0061/262-036, po 17. uri 6900_ V najem vzamem frizerski salon. Šifra: FRIZER_eeie Prodam starejše GOSPODARSKO POSLOPJE, velikost 700 m2 v Šmarjeških toplicah (od toplic oddaljeno 1.5 km). 0 061/572-940 6943 Na Drulovki pri Kranju prodam VRSTNO ATRIJSKO HIŠO, III. gradbena faza. 0 061/823-132 6946 V okolici Cerkelj vzamem v najem OBDELOVALNO ZEMLJO. Poženik 6 O 422-435_eesi PRODAMO manjšo hišo v PREDDVORU, SP. GORJAH, DRULOVKI in GOLNIKU; dvostanovanjsko v KRANJU in pri DORFARJIH, starejšo pri Predosliah, začetno gradnjo v Smokuču. Zazidljivo PARCELO pri Tržiču in Selcah 1.000 m2, na Jezerskem 2.300 m2, NJIVO 33 arov (Sp. Brnik) VIKEND parcelo (Jošt, Trstenik, Žabukovje), ter POSEST 15.7 ha na Blegošu. APRON NEPREMIČNINE " 693 214-674 ali 218- 6954 RAZNO PRODAM Prodam ZAMAN JE v butarah 4 m3. 045-594, zvečer 6328 Prodam OBDELOVALNO ZEMUO ali dam v najem In TV barvno, Gorenje. Pirnar, Štefetova 28/b, Šenčur_6566 FIŽOLOVKE prodam. 064-277 6637 Prodam LATE za kozolec in fižolovke - preklje. 0725-004 6638 Prodam AVTOPRIKOLICO, papigo mali aleksander, hrano za ribe in grelce. 0312-080 6654 Ugodno prodam okovane GAJBICE po 320 SIT. Ličar, Posavec 48 eess Prodam nerabljeno TRAJNOŽARE-ČO PEČ, KAVČ, FOTELJA in PLINSKI ŠTEDILNIK (2 plina). 0 326-589 6744__ Prodam rabljen BILJARD in popolnoma nov MOTOKULTIVATOR Kosor. 0222-233 6818 Prodam kopalno KAD novo in dva KOLESA z osjo in amortizerji. 0622- 234__6892 Prodam KROMPIR za sajenje sante in suha mešana drva. 070-188 6913 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabave, nudi TRIO BONSAJ. 0 421-498 5274 VEČER DRUŽABNIH PLESOV v soboto 26.3. v dvorani KS STRA-ŽIŠĆE. VABUENII_6561 TRIO vam igra za ohceti, razne prireditve ali v lokalih. Ugodnol 070-015 6623 DUO KARINA Igra na porokah, zabavah in v lokalih. 046-137 6625 DUO TWIX vas zabava na porokah, plesih, lokalih. 043-497 esos PROJEKTANTSKE PRI IZGRADNJI OBJEKTOV IN OPREMLJANJU INTERIERJEV • PROJEKTNE DOKUMENTACUE ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA • PROJEKTI NOTRANJIH OPREM • UREJANJE DOKUMENTACIJE ZA LEGALIZACIJO ČRNO ZGRAJENIH OBJEKTOV CREATIM INŽENIRING d.o.o. Kranj. Sučeva 23, » 064 241 110 Družinski trio NOVINA, s sodelovanjem SKD Kranj, prireja samostojni dobrodelni koncert z naslovom:"SAMO ŽIVLJENJE ZA DRUGE JE VREDNO ŽIVLJENJA" V soboto, 26.3.1994, ob 19. uri, v Dvorani na PRIMSKOVEM pri KRANJU.Kot gost bo sodeloval DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR s Primskovega.Zbrani denar bo namenjen otrokom ortopedske klinike v Ljubljani. POSLOVNI STIKI CERTIFIKATE za 800,000 SIT prodam za 600.000 SIT. 0061/815-006 POZNANSTVA Če nimate časa in priložnosti naj vam pomaga AFRODITA ženitna posredovalnica, ki nudi usluge mlajšim ženskam brezplačno tel.: 064/ 324-258. Obenem pa vabi na ZABAVO prvo soboto v mesecu v hotel Ilirija v Šiško in tretjo soboto v hotel Creina v Kranju!_5991 STAN. OPREMA Prodam PISALNE MIZE (hrast), skoraj nove, cena za kom. 25.000 SIT. 0622-481 6507 Poceni prodam sedežno garnituro. 0633-305 6716 KUHINJO kompletno, vsi električni elementi, novo, uvoženo, ugodno prodam. 0061/374-386 6794 ŠPORT UGODNO prodam dobro ohranjen gumijast čoln z motorjem ali brez. 070-022 6620 « Tapetniška dela, polaganje talnih oblog, Izdelava zaves. 0715-267 6622 Krovsko-kleparska, so bo-slikarska dela opravljamo hitro, kvalitetno in z večletno garancijo. 0061/322-935 6632 Izdelujem lesene LESTVE vseh vrst in dolžin. Zbilje 22, 0061/611-078 6649 TV ANTENE montiramo In popravljamo ( A kanal, M MTV, EURO 3). 0215-146, 57-420_6667 Nudim nego, masažo, razgibavanje, pedikuro in RR - merjenje krvnega tlaka na vašem domu. šifra: UPO-KOJENI MEDICINSKI TEHNIK 6672 LEDO SERVIS; servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. 0 214-780 aH 242-766_6739 Mikrovalovne pečice vseh vrst, strokovno popravljam. 0710-801 6789_ _ TIK-TAK trgovina! Urarska popravila, modne ure. EMONA CENTER, Radovljica 6801 Izdelujem tople grede, mlekarska korita, odbijače za Jugota. 0325- 576_6604 Diplome in druge tekste, vnos podatkov, administracija, računalniška obdelava. 0631-522 eeis Izdelujemo bavaiit FASADE. 070- 724_6665 Izdelujem snegolovilce za vse vrste streh in kovinske zaščitne mreže. Plačilo 3 čeki. 0324-468 6882 RONO NOGRAŠEK obvešča cenjene stranke, da ne posluje več na Miljah 13 in ne sprejema več naročil na tem naslovu. Dobite nas na 0 061/651-247, Izdelujemo in montiramo žaluzije, lamelne zavese in rulete. Nudimo vam aluminijaste rolete, katere Imajo dobro toplotno In zvočno izolacijo. 6933 Izdelujemo zložljive podstrešne stopnice VVIPPR0 z dvojnim pokrovom po naročilu, razne velikosti. Jezerska c. 8, Kranj, tel.064/242-772 LOVSKI LOK z dodatno opremo, ugodno prodam. 0326-574 smo STORITVE POPRAVILA - MONTAŽA pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0325-815 3317 Polagam, brusim, lakiram - parket, pluto, topli pod. 041-662 4093 ROLETE, ŽALUZIJE popravilo in montaža na 0061/376-783 4542 ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič. HITRO IN POCENI! 057-214, zvečer 4eos ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, izdelujemo, montiramo in popravljamo tudi na obroke. 0213-218 4&b6 PREVOZI In SELITVE do 1400 kg. O 422-434 ali 0609/616-860 4955 Izdelujemo in prodajamo suhe smrekove obloge, mecesnove in borove obloge (opaž), raznih dolžin in širin ter ladijski pod. 064-1035342 J&J SERVIS TV-VIDEO in HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto vsak dan od 9. do 17., smledniška 80, 0329-886_6002 SATELITSKI SISTEMI LASAT IN RACE, možen kredit, vrijivi sistemi. 0719-014_6234 MONTAŽA klasičnih in satelitskih ANTEN, dograditev A KANALA, M MTV kanala. 0310-223 sag Izdelujemo zaščitne kovinske mreže za okna In vrata po ugodnih cenahl 045-129 ali 45-346 6423 Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata... 082- 104_6489 KOMBI prevozi tovora in manjše selitve. 0215-211_e&ji Iščem zidarsko In fasadersko delo. Imam skupino. Delam poceni In kvalitetno. 0401-316 esu Po ugodnih cenah izvršujem vsa zidarska, fasaderska in adaptacijska dela. Prosim kličite na 0222-323, po 20- Ull_ 6565 Vodim poslovne knjige obrtnikom In malim podjetjem. Šifra: AŽURNO6597 Zidarstvo in fasaderska dela. Hitro In pocenil 043-369 eeo3 STANOVANJA Morda je v Šk. Loki ali okolici kdo, ki ima v svojem stanovanju oz. hiši trenutno kako sobo prosto in bi jo bil za ta čas pripravljen odstopiti. V zavest, da boste pomagali ženi v stiski, prosim da pokličete 0 621-677 - Marjeta. 5482 Najamem 1 do 2-sobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem Jesenice - Plavž ali Radovljica -Lesce. 081-436, od 8. do 12. ure dopoldan se90 Trisobno stanovanje v Kranju, prodam ali zamenjam za pol manjše v Ljubljani. 0 061/312-742, dopoldan ali 064/213-817, popoldan. 6317 Prodam 2-sobno STANOVANJE, klasično ogrevanje po 1100 DEM/ m2. 0215-232_6349 Oddam dobremu ponudlku opremljeno 1-ss. Trg Rivoli 5, Kranj, 057- 376 6648 V okolici Radovljice nujno najamem STANOVANJE ali garsonjero. 0710- 025St_6575 V Tržiču oddam 1-sobno STANOVANJE v bloku, brez CK 48 m2. Pisne ponudbe pod Šifra: II. nadstropje_»81 1-sobno STANOVANJE v centru Kranju, prodam. 0212-463 6699 Prodam 2-sobno STANOVANJE na Jesenicah. 085-341 . eese V Kranjski gori prodam STANOVANJE 46,5 m2 za 95000 DEM. 0882-206_eesi Kje je kdo, ki bi ponudil STANOVANJE 3- članski družini. 0310-601, Danilo 6724 Takoj kupim za gotovino 2-ss do 60 m2 v Kranju. 0 215-755 6743 Oddam opremljeno SOBO z možnostjo kuhanja in kopanja. 0216- 334_6825 Najamem GARSONJERO ali 1-sobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. 0324-038_mm Iščem STANOVANJE v najem v Kranju aH okolici. Najraje v Stražiš-ču. 0328-385 6678 Dvosobno STANOVANJE v Gorenji vasi zamenjam za 2-sobno s kabinetom v šk. Loki (na Partizanski). 0681-313 JO GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 25. marca 0 OBRTNIKI, PODJETNIKU Nudimo vam vse knjigovodske in administrativne storitve ter ostala dela po dogovoru. 0 56-101 In 217-905 med 20. in 21. uro sms ODDAMO opremljeno hišo pri Kranju in na Jezerskem. NAJAMEMO STANOVANJA IN HIŠE. PRODAMO ŠK. LOKA: 1-ss 39 m2, klasično 2-ss 74 m2 in 100 m2;3-ss 80 m2 in 90 m2. ŽIRI: 2-ss 59 m2; KRANJ polovico hiše z vrtom, gars. 33,5 m2, 1-ss 40 m2. 2-ss (47-64-65-68) m2, 2+2 98 m2. KUPIMO IN ZAMENJAMO STANOVANJA. APRON NEPREMIČNINE 0 214-674 in 218-693 eeu VOZILA DELI AVTOODPAD - ZASTAVA, YUGO. LADA, ŠKODA tudi novi deli. Mu-hovc, gorica 1. S 715-601 4278 "CITROEN" rabljeni rezervni deli In odkup avtomobilov za avtoodpadl 0064/692-194 613S GUME za avto nizkopresečne 165/ 65-13, novi poceni prodam. 0310- 223 6236 R 4 TL, rabljene dele, ugodno prodam. 057-460, Križe 6639 Prodam original PRTLJAŽNIK za Ogel Kadett. 0325-907, popoldan Prodam novo AVTOPRIKOLICO. Suha 4, Kranj 6689 R 4 - velika izbira rabljenih rezervnih delov. 0241-766 6700 Prodam Z 101. letnik 1981, reg. marec 95. 078-401, Dežman Berta, Bled Ribno Gorenjska 30 eeoe Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989 In APN 4. 0736-231 6608 Prodam OPEL ASCONO 1.3 S, letnik 1983, metalno rdeče, reg. do marec 1995. 058-118_eeoe MAZDA 626 GLX CUPE 2,0 I, letnik 1991, 60.000 km, prodam. 0323-085 eeu ALFO 33 1.3, letnik 1986, 78000 km, dobro ohranjeno, ugodno prodam. 0327-836_esoo Prodam Z 101, starejši letnik. 064- 323 6514 Ugodno prodam R 4, letnik 1986. 0802-548 6515 AUSTIN 1300, letnik 1973, reg. celo leto, poceni prodam. 0241-189 esie Prodam GOLF JX bencin, letnik 1987/11. 066-507_6517 Prodam JUGO 45 CORAL, letnik 1989, dobro ohranjen. 045-730 6521 Prodam OPEL KADETT 1977, cena 3500 DEM, lepo ohranjen. 043-390 Prodam FIAT 126 P, letnik 1987. 0695-083 6532 GOLF, letnik 1981, reg. celo leto prodam ali menjam. Kovačevič, Sut-na 23, Žabnica 6534 Prodam BMW, letnik 1976. 257 r327- 6535 TEL: 221 - 051 Pl - 5fP DOSTAVA HRANE TEL.: 221-051 AKCIJA MESECA: PEČEN PIŠČANEC 125 DKG - 700 SIT VOZILA Prodaja, svetovanje pri prodaji, odkup rabljenih vozil. 0064/217-528 Prodam LADO SAMARO 1300, letnik okt/88, garaž i ran, dodatna opremo, cena po dogovoru. 0714-103 6574 Z101, letnik 1983, reg. do marca 95, ugodno prodam. 0622-035 6577 AUDI 80, letnik 1988, siva barva, centralno zaklepanje, alarm, klima. 0881-452, od 12. do 23. ure 6579 Prodam R 4, letnik 1991. 0241-022 Prodam JUGO 45,letnlk 10/88. 0311-942_6585 Prodam GOLF diesel, letnik 1985. S paket.0 312-008 eeeo R4 GTL, letnik 1987, dobro ohranjen, rdeče barve, prodam. 0 41-4856691 Prodam Z 101, letnik 1982, reg. do 9/94. 0621-094_6596 Prodam Z 101 medlteran, letnik 1979. reg. do 30.4.94. 058-167 eeoo Prodam vozilo P 26, letnik 1980, reg. do 11/94. 078-401, Dežman Berta, Ribno Gorenjska 30 eeoe KOMBI VW TRANSPORTER, LETNIK 1982 BENCIN, ugodno prodamtt 50-987 Prodam GOLF JXD, letnik 12/86. prvi lastnik. Žeje 19, Duplje eei2 Prodam Z 101, letnik 1984 za 1400 DEM. Gros, Kovor 108_eeu Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, reg. 2/95. 049-430 6627 Prodam BOLHO 126 P, letnik 1980. 052-084_eesi Prodam Z 101, letnik 1981. 0738- 930_6635 Odlično ohranjen 126 P, 9/85, prevoženih 34000 km, prodam. 058-484 »339 Prodam OPEL KADET 13 LS, letnik 1986. Voklo 106, 049-442 »mi Prodam karamboliran ALFA 33- 13, 6643 Prodam OPEL KADET 1.3 s, letnik 1989, prevoženih 95000 km, barva vinsko rdeča. 0213-133 es37 Prodam registriran AVTOBUS. 052- 160 6642 Ugodno prodam os. avto ALFA ROMEO 33 1.3, letnik 1987. 0874- 223 8643 JUGO 45, letnik 1990, 26.000 km, cena 4000 DEM. 0215-576 6645 Prodam osebni avto RENAULT 19, letnik 1989, prevokženih 75.000 km, dodatno oprema, redno servisiran, cena 12.000 DEM. 0736-524 6646 Prodam OPEL KADETT 1.2, letnik 1983, nujno prodam. 041-516 6649 Prodam KOMBI RIVAL diesel 8+1 ali 1220 kg tovora, letnik 1989. 0242- 325 6550 Prodam ŠKODO 120 L, dobro ohranjeno, letnik 1982. Rant Janko, Javornik 12, Kranj, 0310-337 6554 Prodam JUGO 55 A odlično ohranjen, letnik 1987. Gradnikova 2, Kranj, st. 22 aH 0212-547_6557 Prodam JUGO 45, letnik 1985. ; 0681-020 6558 Ugodno prodam FURGON MERCEDES 407 starejši letnik, vozen B, 4 m kaso na. 041-315 ssm KADETT 1.3 LS, letnik 1986, 87000 km, prodam. 0221-520, popoldan NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik nov.87, reg. celo leto, metalne barve, 5 v, z dodatno opremo, prodam, cena 10.000 DEM. 0331- 852_6670 JUGO KORAL 55, letnik 90/91, bele barve, reg. celo leto, prodam. Cena 5300 DEM. 0331-852_6s71 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1990, reg. do 12.1.95. 0891-269 Prodaja novih vozil: DAIVVU in MITCHIBUSHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-981 4734 Prodam JUGO GV ali SKALA 55. 0241-542_6327 Prodam NISSAN SUNNY 1.4 LX, letnik 1991, karamboliran. Prebačevo 36, Kranj 64oe R 5, letnik 10/91, rdeče barve, 3 v, tonirana stekla, prodam. 0312-254 6429_ Prodam 126 P, letnik 1990 in letnik 1988, cena po dogovoru. 078-337 letnik 1991. 049-442_M42 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko, dne 9.4.94. 049-442 HUJŠAJTE S POMOČJO NARAVE 061/728-519 SLIM - TEE NARAVNI ZELIŠČNI ČAJ SUM-TEE je lunvm ttiiščni čaj, ki pomaga pri bujbnjB n otemjmju idealne tekme kit brez omejevMija Vt&h prehrambenih areni Z uaravnan SliM-TEE čajen hujlKe rutro in u irinv nafta. Znucjhije V«n ipett, Mer* pt Vam krepi orpnnnn m odporno*. SLIM TEE veča ritabo*. Va poživi m Vim daje občulek ugodja. PoaprJuje tudi delovmje prebivnih uatonov in pomaga pri neapečaoiti in koocoitrtci p CENA: SAMO 500 SIT s plačano poštnino Priimek in ime: Naslov:_ Poštna št:_ Kraj:_ Komadov:. JUGO 45 A, letnik 1987, leva sprednja stran zalotena, prodam. 0723-786 6646 Prodam HONDO ACCORD, letnik 1990, prevoženih 50.000 km, temno sive barve. 0242-167 6652 R 4 GTL, letnik 1986, prodam. 0310-716_6661 Prodam GOLF GTI 110 konj.močl, lepo ohranjen, cena 5000 DEM. 045-582_mm ŠKODO FAVORIT 135 LS, letnik 3/ 91, prodam. 066-943 ali 64-009 6665_ R 4 GTL,letnik 1988, 77000 km, prodam za 3750 DEM. 0213-671 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1988. 0633-697, sobota eeee DIANO, letnik 1978. 0323-063 eeri Prodam FORD FIESTA 1.4 I CLX, letnik 1991, prevoženih 26000 km, zelo dobro ohranjen. 0311-067 6675 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1982, obnovljen, reg. do leta 95. 0725- 260 6677 JUGO KORAL 45, letnik 1990, reg. do 23.11.94, prodam. 0326-142 6678_ Prodam Z 101 10/1989, bela barva, prvi lastnik. 0325-702 eees Prodam JUGO 55, letnik 1988, reg. do 8.3.95. 0723-641, 723-755 dopoldan eeee VISA 11 RE, letnik 1985, reg. do 7/ 94, prodam. C. na Brdo 35 a, Kokrica 6691 Prodam LADO 1500, letnik 1980. Podnart 63, Podnart 67oi Prodam VISO, letnik 1983. 0325- 417_6708 JUGO 45, star 4 leta, ugodno prodam. 0311-396, zvečer 670» Prodam R 4, letnik 1980, reg. celo leto In JUGO 45, letnik 1986, reg. do 12/94. špenko, Hotemaže 15, Preddvor 6712 Ni parkir placa, kje pa, naGLOBUSU je vedno prosto!1 VW TRANSPORTER 1.900 diesel, od leta 1985 naprej, kupim. 0 41-662 6750_'_ Prodam lepo ohranjen JUGO 45, letnik 1990, ogled v soboto. 0 45- 532 8755 Prodam GOLF, letnik 1984 s paket, zelo ohranjen, prva barva, Zlatnare-jeva pot 8 Stražišče 6757 Prodamo naslednje avtomobile: PASSAT KARAVAN 1.8, letnik 1989, AUDI 80 TD letnik 1988, HONDA CMC HB 1.4 letnik 1990. Z 101 letnik 1989, Z 128 letnik 1988, 3x GOLF GTI 16 V letnik 1986, 1987. 1988, BMW 520 letnik 1988. DAŠ DOBIŠ D.O.O. 0 325-981 ali 217- 528 6758 Ugodno prodam LADA RIVA 1500. 0 328-462 6760 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1990. 0422-708_6773 Prodam BMW 320, letnik 1984, lepo ohranjen, eno podvozje, gume 205-50-15. 043-070, do 19. ure 6778 AX11 TRE, letnik 1988, reg. do 7/94, z nekaj opreme, nove gume, radio, odlično ohranjen, prodam. 0621- 467 6765 Prodam R 4 GTL, letnik 12/1986, cena po dogovoru. 0715-586 6788 Prodam 126 P celega ali po delih in nekaj rez. delov Z 101. 053-176 6795 Prodam Z 101. letnik 1986 in 126 P, letnik 1983 december. 053-176 6796 Prodam R 4, letnik 1979, reg. do 1.7.94, 950 DEM. 0861-373 6798 JUGO AX 1988, dobro ohranjen, garažiran, prodam. 0710-727 eerj2 Sintschnig CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 0043-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU • za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil • veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici Poceni prodam Z101 comfort, letnik 1981, reg. do 9/94. 0736-670 eeo4 Prodam Z 850, letnik 12/84, reg. do 12/94. Gasilska 38, Šenčur, proti VokJem eees Prodam ŠKODO 110 R, registrirano. 070-741_6714 Z 101, letnik 1978, vozno, neregistrirano, ugodno prodam. 0323-336 6717 Prodam TULEDO turbo diesel 1.9, letnik 3/1993. 0719-567 6718 Ugodno prodam novi AX CABAN 1.1 I. 065-006 6722 Auto - Krainer CELOVEC. ROSENTALERSTRASSE 126, tel 0043-463-21415 Naročila po tel.: 061/728-519 ali na naslov 0'NECO P.P. 45,61235 Radomlje SAMARA 1300, 3 v, rdeč, letnik 1989, ugodno prodam. 0214-633 6726 _ Prodam R 4 GTL, letnik 1990, prevoženih 58000 km. 0623-303, popoldan 633-876 erai VW, letnik 1974, zelo ugodno prodam. Vošče 1A, Radovljica, 0712-256_6734 R 4 GTL. letnik 1986, prodam. 0 632-514, popoldan. 6736 Z 750, letnik 1981, cena 400 DEM, prodam. 0 633-934 6737 LADO 1500. letnik 1981, poceni prodam. 0 211-706 6738 Prodam FORD ESCORT, letnik julij 1991, cena 17.200 DEM. 0 738-035 6742_ R 4 GTL, registriran do avgusta 1994, letnik 1982, solidno ohranjen, prodam za 1.500 DEM. 0 44-072 popoldan 6745 Prodam JUGO 55 A letnik 86/87, rdeče barve, 81.000 km. 0 213-828 6746 Ugodno prodam AUDI 60, letnik 1980, registriran celo leto, prvi last-nlk. 0 733-884_6747 Prodam Z POLI, letnik 1990, reg. do 10.9.1994, cena 5.300 DEM. 0 41- 662 6748 JUGO 45, letnik 1991, zelo ohranjen, prodam. 0326-314, po 15. url eeo3 JUGO SKALA, letnik 1989, reg. do 20.1.95. ugodno prodam. Kos, Groh. nas. 7, Škofja Loka eeoe Poceni prodam Z 750, letnik 1981. 0621-74, zvečer eei4 ŠKODO 120 LS, letnik 1982, motor generalno, reg. 4/94, cena 1300 DEM. Dobre Anton. Ravne 6, Tržič 6821_ 126 PGL, letnik 1988 potrebno barvanja, prodam za 1800 DEM. 0632-465 6822 Ugodno prodam HONDO CIVIC HATCHBACH, nov model, letnik september 1992. 0241-549 6623 Prodam GOLF, letnik 1980 december, dobro ohranjen. Zg.Brnik 128, Cerklje, 0422-733_6824 Prodam R 4, letnik 1980, za dele. 041-668 6827 R 4. 2/92, 28000 km, cena 7000 DEM, ugodno prodam. 0327-173 6828 JUGO CORAL 55, letnik 12/1989. bele barve, prodam. Francarija 14, Preddvor easo FORD ESCORT 1.3 letnik 1984, prodam. 0 216-138 eesi Prodam Z 101, letnik 1983. 109 r327- 6836 Prodam JUGO 45, letnik 1985. 047-886, popoldan, Cegelnica 49 a, Naklo es4i Ugodno prodamo VW PASAT TURBO DIESEL, letnik 1991, LADA RIVA 1300, letnik 90, JUGO 45, letnik 1988, možen kredit. 0422-522 6843 BMVV 520 I, 11/90, granitno siv metalik, odlično ohranjen z veliko dodatne opreme, ugodno prodam. 078-029 6845 Prodam 126 P, februar 83. Tržič, Ravne 17 a, stan.št. 2 6848 Prodam Z 101, letnik 11/1979. 0213-222 6652 BREZPLAČEN oglas v reviji AVTO -FOTO MARKET za vse, ki svoje vozilo pripeljete v nedeljo 27. marca od 9. do 11. na prostor bivšega avto-sejma torej pred sejemski prostor v Kranju. 6664 AUDI 100, letnik 1990, 84.000 km, klima, prodam. 0328-159 eese Prodam Z 101, letnik 1983, registriran i lepo vrtno PRST, dobro tudi za rože. 0326-426 eess GOLF GTI komplet renoviran, cena 6000 DEM, prodam. Šmid, Golnik 112. 8869 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, 94.000 km, reg. do 12/94, metalno zelene barve, zelo dobro ohranjen, cena 9.600 DEM, prodam. 0 212-264 6870_ YUGO SKALA, letnik 1989, lepo ohranjen, prodam. 0 631-084 6872 JUGO 45, letnik 1991, prodam. Staneta Žagarja 40, kranj eseo GOLF, letnik 1981, reg. do 12/94, prodam. Predoslje 43, Kranj eees Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1990 november. 0217-562 8887 Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1987. Pot na Jošta 45, Kranj eaee GOLF JX diesel, letnik 1989, prodam. 0242-688 6691 VW 1300, letnik 1972. reg. do 2/95, lepo ohranjen, prodam za 1850 DEM. 051-246 6893 Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1989. 58.000 km. 049-538 eees GOLF diesel, letnik december 1986, 5 prestav, nemški, registriran do 19.11.94, prodam. 0241-110 eene Prodam JUGO 45, letnik 11/1990. 0214-808, md 18. ind 20. uro eege Z 101, letnik 1987. 0632-795 taca Prodam JUGO SKALA 55, letnik 89. 0631-017 6904 OPEL KADETT 1.3 LS, LETNIK 1987, limuzina, prodam. 043-546 eeoe Prodam Z 101, letnik 1985, 1600 DEM. 0733-942_6907 Prodam GOLF JGLD S paket, letnik 1984, bel, prevoženih 140.000 km. Ogled v petek dopoldan. Sveteljeva ul. 22, Šenčur eeu Prodam AUDI 100 5 E "ajnšpric", letnik 1978 in Z101 GTL, letnik 1986, možna tudi menjava. 0310-537 eei2 GOLF JXL diesel, letnik 87/88, dobro ohranjen, cena ugodno, prodam. 0 712-355 eeu GOLF, letnik 1981, prodam. 586 70- 6915 ŠKODO FAVORIT letnik 1991, reg. do 10/94, prevoženo 32.000 km, prodam. 0 874-281 eeie Z 101 komfort, letnik 1982, prodam. 0 327-537_eno KOMBI FIAT DUKATO 8 + 1, letnik 1985, reg. celo leto, prodam. 0 332- 178_6921 BMW 315, letnik 1983, kot nov, 100.000 km, prodam. 0 325-211, zvečer 6922 PEUGEOT 205 XR, metalne barve, odlično ohranjen, prodam. 0 242- 673 6923 YUGO 45 A letnik 1987, reg. celo leto, prodam. Kurat, Strahinj 28 6924 Prodam Z 101, letnik 1976, reg. do avgusta. Zg. Duplje 80, 0 47-190 Prodam YUGO KORAL 55, letnik 1988, cena 3.400 DEM. 0 64-703 6939 Z 128, letnik 1987, lepo ohranjen, prodam po ugodni ceni. Ogled na Tomšičeva 70 c, Jesenice, od 15. do 18. Ure 6941 YUGO KORAL 45, letnik 1988, prvi lastnik. 0 715-227_M42 YUGO KORAL 45 A letnik 1986, 64.000 km, cena 2.100 DEM, prodam. 0 77-027 6944 VW 1300 J, letnik 1974, cena po dogovoru, prodam. 0 691-668 po 14. Uri_6947 Prodam GOLF JXD, letnik 1985, bele barve, 5 prestav, zelo lepo ohranjen. Cena po dogovoru. 0 736-385 8948 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. 0 421-846 ee4s Poizkusite svojo sposobnost" zastopništvu DZS. 052-123 _* AvTOLIČARJA zaposlim. 0718-tf4 6438_ ___B Restavracija CAMP ZAKA BJ*1 zaposli 2 KUHARSKI POMOOTH OD po dogovoru. 077-132 Delo dobi KV NATAKAR ali natak** ica, zaželena praksa, delo )• izmenah, nedelje proste, tf6**. 481, od 8. do 15. ure Honorarno zaposlimo ČISTILKOJj čiščenje poslovnih in stanovanj**« prostorov. 041-379 ^> Zaposlimo prikupno dekle, WJj* veselje do strežbe v bistroju (o*0** Kranja). 0621-541___" Občasno delo v kuhinji. 0 331 6592_ ' ____x Redno zaposlimo KUHARJ*! NATAKARJA 0 78-858 V Kranjski gori dobi delo mja* TRGOVKA z enoletno Izkušnjo trgovini - prodajalka. Znanj«'M računalniku - blagajna in p«W nemški jezik. Vse informacije od <. do 14. ure na 0881-394 Mesarja z izkušnjBfM takoj zaposlimo. Mesnica D0LHAR, tel: 50-348 Iščem delo - voznik viličarja 637, od 18. do 20. ure SNAŽILKO gostinskih P^SJi' zaposlimo od 1.4. dalje na 051. PIZZERUA DAREI____ž Zaposlimo simpatično NATAKARgjv/ Slovenko za delo v pizzeriji, 36« ^ h. 0221-051 Z* Potrebujete denar, omogočimo zaslužiti. 1 20. uri mi Iščemo več mladih deklet za dfj Pizzeriji. 046-502. vsak dan 0° ' ure dalje Is Nudim dobro plačano d*'*' I prodajo iskanega medicinskog* delka, možnost redne zapo*" Zažeijen lasten prevoz. 058-491 6733 Zaposlimo NATAKARICO DAMA Nikola Testa 1, Kranl V trgovini s konfekcijo zapof"^ TRGOVKO s polovičnim del. g*l KRIM d.o.o., Visoko 130. Visok°J> Iščem mlado, prijetno dekle 2*%f v dnevnem banj na Bledu. 6760 Sprejmem delo na dom - ftSl sestavljanje, lepljenje. 0738-1^ Zaposlimo moške delavce z j- ^ jem in izkušnjami čiščenja JO Delo s čistilnimi stroji. Inform«^, prošnje HRIBAR BLESK, Planina 3, Kranj ŠIVILJA Išče popoldansko 0216-821 Zaposlimo KV ZIDARJE 1(1 . SARJE. STRATOS, d.o.o., 9 Inžinlring in sanacije. 0736^ Redno Ica. Infor. Gradom, Tržič, 052-055 FRIZERKA dobi zaposlitev SAMOSTOJNA zaposlitev dobi N>Jn » >r. osebno v Pl**1'1 1 CIMOS GSX 1.2, letnik 1978, vozen, neregistriran, prodam. Inf. sobota In Atttiit t nedelja od 8. do 20. ure. 0 738-843 " » A Jul 6966 _. r j3 pomoč v kuhinji. 070-706, pO Iščem pomočnico kuharja, z *£■ Jami. Možna redna zaposlitev- *f 458, po 12. uri ____> Fanta za priučltev v avtokg^ delavnici, zaposlim. Šifra: VESi* »—»i———■""odi D.O.O. zaposli manjše števif y NIKOV za ekskluzivni, «gj zdravstveni artikel. Pogoj.' j"g srednješolska Izobrazba, toMS tlvnost, urejena zunanjost. cije 0 52-318, od 19. do 21- **17 _ Zaposlim samostojnega KgS I CIALISTA za prodajo yWf» veznih elementov. 0 311-3^ ZAPOSLITVE ODOJKE za zakol In PUj nadaljno rejo. prodam. K*1**' 22, Begunje. 0733-232 PIZZERUA OLIVA Išče KV KUHAR- tednov, JA ali PRIPRAVNIKA ter DEKLE za pomoč v strežbi. Informacije Pizzerija OLIVA Sv. Duh 93/a, Šk. Loka. 5787 PURANE bele, težke P^m Vi tednov, za nadaljno ™r>*tf% veterinarsko nadzorovana^^ Naročila In Informacije »» y K sodelovanju vabimo KOZMETIČARKE z večletno prakso. 0 326- 683 5837 Iščemo prodajalce drobnega tekstila • teren Gorenjska. 0241-038, od 17. do 19. ure 6104 DELO NA DOMU sprejmem, imam delavnico in skladišče. 0 324-216 6322 _ TRGOVKO honorarno zaposlimo TAKOJ v živilski trgovini v Skofji Loki. 0623-090 6364 Prodam JARKICE In PlSC^V dopitanje. Grlic, 0214-855^^, Dvoletno rodovniško KOBjJ-1^ dam. Vidmar, Bukovščiea £ 064-360 ^J^j PURANE, stare 5 tednov za rejo prodam. 0241-189^^r Prodam breje OVCE ali JA^gjjS OBRAČALNIK za traktor. w S 6652 & Prodam KRAVO. 0633-216 * Kupim TELETA simentalca 1 teden »aroga. » 422-585_ 6587 *odam TELICO brejo 8 mesecev, f 45-638_ sesa J^obelega BIKCA, starega 10 dni, S^arn, Visoko 71 tt 43-210 eses J^am KRAVO s teličkom. Zalog ^Cerklje eeio *®L0 in 5 mesecev starega OVNA j^oarn. «41-807 eeis .^Plm bikca simentalca starega do |*°rt »631-440 s621 Nkm TEUČKO simentalko. Zalog j^rtrjje, »421-024_6634 £*arn 1 leto stare KOKOŠI, cena ^SiT. »632-622 ee48 tj^arn KLETKO za kokoši, f^am brejo TELICO, simentalko. ^639 _666» ft^am več KOZUČKOV. »64-422 ^ggm JAGENČKE. »49-461 6673 hrfe1"0 Prodam 8 tednov stare mb*SKe OVČARJE z rodovnikom -S Cn,h staršev. Prvo cepljenje In pranje že opravljeno. »64-030 48- 6658 tf^am leglo PSIČKOV RETRIVER ^COATED. »57-714 eeeo u^am KOZO z mladičem. »64- vŽMX> 20. Uri_6725 JARKICE, stare 9 tednov in k,?*?; za nadaljno rejo, sorte pre-T Urt>. Zasip, Reber 3, Bled 6728 i^cE - madagaskarske ovnače, in samice, plemenske mla-v^Prodam. » 45-532 6754 ^S^ri dva meseca stare mladiče S^TAIL z rodovnikom. « 241-752 težko TELIČKO, prodam. 16, Mavčiče. 6763 I C?3 ***** ZAJKLE. Beleharjeva n^**UT_ _6767 f*» teličko do 110 kg. »736-454 Lepega TELETA simentalca 120 kg, prodam. Humar, Sp. Brnik 46, »421-675_6771 Prodam TELIČKO simentalko, brejo 5 mesecev. Ažman, Lancovo 32 6775 Kupim 10 dni starega TELETA. •738-876 6776 Prodam ODOJKE in svinjske polovice. Ažman, Suha 5 6783 Prodam MESO od krave. »65-640 Kupim bikca simentalca do 300 kg. •421-664 6800 Prodam KOZI srnaste pasme. 066- 797 6807 Prodam ovco z jagnetom ali posamezna jagneta. Markelj Janez, Martin) vrh 36, Železniki eaie Kupim TELETA simentalca, starega do 10 dni. «681-071_eeu Prodam 3,5 meseca staro TELIČKO. •620-682 6834 Prodam TELICO simentalko pred telitvijo in BIKCA simentalca v tretjem mesecu. Sr. Dodbrava 14, Kropa 6640 Prodam TELICO simentalko, visoko brejo. Mošnje 16, •738-029 etw RJAVE JARKICE stare 10 tednov, ugodno prodam. Oman Ivan, Zminec 12, 0621-475 6867 Prodam tri OVCE in dve KOZI. •723-018 6883 Prodam 10 dni staro teličko simentalko. Mošnje 7 ee»4 Prodam do 40 kg PRAŠIČE in kupim kultivator z sedmimi peresi. 0242- 288 6887 Prodam KRAVO tik po teiitvi, tretje tele. «725-431 eeee Kupim od 7 -10 dni starega «065/79-610 TELETA, eeoe Prodam PRAŠIČE 100 In ■43-026 150 kg. 6910 Brejo TELICO, prodam ali menjam za jalovo goved. Virmaše 42, šk. Loka. eeie Prodam KUŽKE črne, lepe, stare 5 mesecev. • 78-708 zdrave, 6926 Prodajamo rjave JARKICE, stare 9 tednov. Lanišek, Beleharjeva 49, Šenčur eeso čistokrvne LOVSKE PSE, stare 3 mesece, prodamo. Lanišek, Beleharjeva 49, Šenčur eesi Ugodno prodam DOBERMANA, starega 7 mesecev, cena 200 DEM. • 45-329_ene KUNCE - madagaskarke ovnače, samce in samice, plemenske mladiče, prodam. 0 45-532 0937 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla IVANKA DJUKIĆ iz Tržiča, Deteljica 11 upokojenka Tovarne obutve PEKO Tržič Od pokojnice smo se poslovili v soboto, 19. marca 1994, ob 15. uri na pokopališču v Tržiču. TOVARNA OBUTVE "PEKO" TRŽIČ ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta LUDVIKA DAGARINA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, Kliničnemu centru, Domu Petra Ulzeca, g. župniku in pevcem. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 25. marca 1994 ^ V SPOMIN "iti Zb?8°m ni" rekel, ttnn, nam Podal> q 1, J* vzela je prerano, srcih boš ostal. 28. marca mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče FELICIJAN LOTRIČ ^ ki ste ga ohranili v lepem spominu, ter se ga spominjate s prižganimi svečami in postojite ob njegovem grobu, najlepša hvala. Vsi njegovi Lancovo, 25. marca 1994 V SPOMIN 22. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, stric ADO OBLAK Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, prižigate svečke, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Poljane, 22. marca 1994 OSMRTNICA V 77. letu starosti nas je zapustil naš najdražji mož, oče in brat MIRO MOŽINA upokojeni odvetnik v Kranju Od dragega pokojnika se bomo poslovili v petek, 25. marca 1994, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Od 24. marca 1994 do pogreba bo žara v mrliški vežici na pokopališču v Kranju. Za njim žalujejo: žena Sonja, sin Uroš, sestra Anica in drugo sorodstvo Kranj, 22. marca 1994 ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric FRANC JENKO iz Mavčič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaije ter vsem, ki ste mu poklonili cvetje, sveče, maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Nakla ter osebju ZD Kranj. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Mavčiče, marec 1994 ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je v 63. letu starosti zapustila draga žena, mama, sestra in teta ANGELA BENEDIK p. d. Zavratarjeva mama Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste nam darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in jo spremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala gre g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred, ter osebju bolnišnice Golnik, ki so skrbeh zanjo med njeno boleznijo in ji lajšali zadnje dni. Zahvaljujemo pa se tudi kolektivoma Mlekarne Kranj in Alplesu - lesni program iz Železnikov. ŽALUJOČI VSI NJENI Pozirno, Lovsko brdo, Gornja Selca, Šentvid pri Stični, Ljubljana, 1994 V SPOMIN JOŽETU SREBERNJAKU PRED OSMIMI LETI, SONČNEGA POMLADANSKEGA JUTRA, TE JE KRUTA USODA MNOGO PREZGODAJ IZTRGALA IZ NAŠE SREDINE. SOLZA, ŽALOST, BOLEČINA TE ZBUDILA NI, A V NAŠIH SRCIH ŠE VEDNO JE PRAZNINA, KI MOČNO SKELI. POGREŠAMO TE: ŽENA ALBINA, HČI ALBINA S TATJANO IN IVANOM ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric IVAN PAJEK iz Skorje Loke *§§§§f Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebna zahvala gre g. župniku Glavanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Sveti Duh Virmaše, KOZB Stara Loka - Podlubnik, podjetju Termo Škofja Loka, sostanovalcem Groharjevega naselja 7, Škofja Loka. Ohranimo ga v lepem spominu. VSI NJEGOVI Skorja Loka, Pungert, Celje, Prevoje, Podreča, Manchester ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta FRANCA VEHOVCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje, sveče in darove za svete maše in ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre g. župniku Cinlu Isteniču in dekanu Vinku Prestorju za lepo opravljen pogrebni obred, zahvala Navčku, pevcem iz Predoselj, gasilcem, vsem sodelavcem IGD Planike ter oddelku 10-235 in montaža. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Silva, hčerke Brigita in Nataša z družinama, Darinka in sin Štefan, ter ostalo sorodstvo Voklo, Preddvor, 12. marca 1994 Sreča je doma na Kupljeniku št. 4 Zaenkrat je dobesedno na tem naslovu kot kaže doma le sreča, kajti ko nas je v uredništvo poklicala gospa Mihaela Zalokar, nam je povedala, da sta v hiši na naslovu Kupljenik 4 včasih stanovala njena mama in oče. Sedaj z možem živi v Zgornjih Gorjah, trenutno pa skupaj hišo na Kupljeniku obnavljata in gospa Mihaela je bila naše nagrade 20.000 tolarjev zelo vesela, saj ji bo pri obnovi domačije prav gotovo prišla prav. Sicer pa upokojencema, gospe Mihaelu in gospodu Janezu Zalokarju dela prav gotovo ne zmanjka. Poleg obnavljanja hiše imata veliko dela tudi s posestvom okrog hiše, ki ga obdelujeta. Pravita, da se že vesehta asfalta, ki ga bodo te dni potegnili skozi vas do njihove hiše, saj bo tako pristop do domačije veliko lažji. Poleg dela pa najdeta čas tudi za svoji dve vnukinji in mi vsem skupaj zares iskreno čestitamo. Slovesnost na pokopališču vBitnjah Straiišče, 24. marca - Na pokopališču v Bltnjah bo jutri (v soboto), 26. marca, ob 19. uri slovesna blagoslovitev pokopališča in križa* Pripravita jo bosta Krojema skupnost Straiišče in Župnijski urad Kranj •Smartln, udeležil pa se je bo tudi slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki bo tudi opravil blagoslovljeni obred Ob 18. uri pa bo dr. Alojzij Šuštar vodil tudi somaševanje v župnijski cerkvi sv. Martina v StratišČu za vse pokojne In Jarane. * A. Z. IVA JAVILI AJH « ft Nekdanjo podobo kanjonu Kokre Kranj - Jutri (v soboto), 26. marca, bo v kanjonu reke Kokre v Kranju velika čistilna akcija, ki jo organizirajo krajevna skupnost Huje in Kranj Center, Zeleni Kranja, Turistično društvo, Ribiška družina in Hortikulturno društvo. Organizatorji vabijo ljubitelje kanjona Kokre in narave, da se jim pridružijo. Zbor bo ob 8. uri pri hujanskem mostu. • A. Ž. Veselo snidenje Gorje - Odbor za kulturo pri krajevni skupnosti Gorje bo ob materinskem dnevu v nedeljo, 27. marca, pripravil prireditev z glasbo, petjem, pesmijo in umetniško besedo pod naslovom Veselo snidenje. Prireditev bo ob 19. uri v Domu v Gorjah, nastopih pa bodo Jožica Kališnik, Miha Dovžan, Franc Flere, Andrej Kurent in Ivan Sivec. Pokrovitelj srečanja bo LIP Bled. • (až) "Z biciklom na Tibet" Kokrica pri Kranju - V Kulturnem domu na Kokrici bo jutri, 26. marca, ob 17. uri spet redna Čajanka, ki jih pozimi že nekaj sezon prireja Turistično društvo Kokrica. Tokrat na srečanju, ko turistični delavci obiskovalcem postrežejo s čajem in pecivom, ne bodo govora o že kar tradicionalni tematiki s področja mejnih znanosti, pač pa se bo predstavil Tomo Križnar s predavanjem Z biciklom na Tibet. Tomo Križnar, ki je napisal tudi knjigo s tem naslovom, obljublja, da bo povedal marsikaj zanimivega tudi o svetem mestu Sambala. • (až) Izlet po Benečiji Društvo upokojfmcev Kranj bo v torek, 12. aprila 1994, organiziralo izlet po Benečiji, namenjen ogledu znamenitosti, sprehodu in kratkemu postanku za nakupe v Trbižu. Po vrnitvi v Slovenijo vas bo čakalo kosilo. • L.C. Pohod od Tržiča do Begunj Odsek za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj vabi na pohod od Tržiča mimo Vile Bistrica skozi vasi Sv. Neža, Popovo, Leše, Hudi graben, Zadnja in Srednja vas, Slatna, Preska do Begunj. Hoje bo za dobre 3 ure. Zbor pohodnikov bo v četrtek, 31. marca 1994, ob 7.40 uri na avtobusni postaji v Kranju. S seboj vzemite nekaj hrane in pijače. • L.C. Predavanje o posledicah sevanja OŠ Žiri vabi v danes, v petek, 25. marca, ob 11. 30 uri na predavanje na temo Možne zdravstvene posledice emisij RUŽV. Predavanje bo v prostorih OŠ Žiri. • LC Pohod na Porezen Planinsko društvo Cerkno in Krajevna organizacija zveze borcev Cerkno vabita na 19. tradicionalni pohod na Porezen, ki bo v nedeljo, 27. marca 1994. Odhodi na vrh bodo iz smeri Cerkno, Železniki, Podbrdo, preko Petrovega Brda in z Jesenic is sicer po točno določenih poteh, ki bodo označene in zavarovane. S seboj vzemite hrano in pijačo, ker bo dom na vrhu, koder bo ob 11. uri proslava in spominska slovesnost, zaprt. Za informacije pokličite: Planinsko društvo Cerkno, Kati Filipič, tel.: 065/ 75-030 ETA (doma 76-275), Pavla Makuca po telefonu 75-049 ali Motel Cerkno, tel.: 75-111. • I*C Razstava izdelkov domače obrti Aktiv kmečkih žena Javorje ob materinskem dnevu organizira razstavo domače obrti. Razstava bo odprta v nedeljo, 27. marca, v zadružnem domu v Javorjah, izdelke pa si boste lahko ogledah od 8. do 18. ure. Organiziran bo tudi bogat sre-čelov. • L.C. Krvodajalske akcije v Kranju Od ponedeljka do petka prihodnji teden bo Občinska organizacija Rdečega križa Kranj organizirala krvodajalske akcije, za katere bodo odhodi avtobusov za krvodajalce iz posameznih krajev v kranjski občini po naslednjem razporedu: Ponedeljek, 28. marca: Visoko - avtobusna postaja Visoko ob 7. uri, Voklo - avtobusna postaja Voklo ob 8. uri, Jezersko - AP Jezersko ob 8. uri, Struževo - AP Struževo ob 9. uri in Gorenja Sava - AP pred trgovino Živila ob 11. uri. Torek, 29. marca: Naklo - AP Zadružni dom Naklo ob 7. in 8. uri, Besnica - vse AP v Besnici ob 9. uri in Duplje - AP Duplje ob 10. uri. Sreda, 30. marca: Primskovo - AP Zadružni dom in Gorenje ob 7. uri ter AP Zadružni dom in trgovina na Klancu ob 8. uri, Voglje - AP Voglje ob 10. uri in Podblica - AP Podblica ob 11. uri. Četrtek, 31. marca: Podbrezje • AP Podbrezje ob 7. uri, Šenčur -ob 7. in 8.30 uri AP Šenčur in Sredama vas, Golnik - ob 9.30 uri AP pred bolnišnico Golnik in šenturška Gora - ob 11. uri vse AP Šenturška Gora. Petek, L marca: Za krajane Zlatega polja bo odhod avtobusa ob 7. uri izpred KS Zlato polje, za Gimnazijo Kranj ob 8. uri izpred hotela Creina in za Srednjo elektro šolo ob 10. uri izpred šole na Zlatem polju. • LC. Materinski dan v Križah Občinski odbor Slovenske ženske zveze Tržiča vabi na proslavo ob materinskem dnevu. Proslava bo jutri, v soboto, ob 18.30 uri v veroučni učilnici v Križah. • LC. Predavanje za fotografe Jesenice - Fotoklub Andrej Prešeren Jesenice organizira v ponedeljek, 28. marca, ob 18. uri v salonu Dolik na Jesenicah predavanje predstavnika podjetja Cumulus. Predstavih bodo fotopapir, fotokemikalije, pribor in ves ostali fotografski material. Materinski dan v Naklem Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane danes, v petek, 25. marca 1994, ob 19. uri v Dom kulture v Naklem na praznovanje MATERINSKEGA DNE. Mamice si bodo lahko ogledale igro Cesarjeva nova oblačila, darilo dramskega krožka OŠ Naklo. Vstopnine ni! • LC. Razstava ročnih del Aktiv kmetic z Bohinjske Bele, Kupljenika, Mlina, Rečice in Bleda pripravlja ob 25. marcu, materinskem dnevu, razstavo ročnih del, predvsem vezenin. Dela bodo razstavljena danes od 15. ure in do nedelje do 18. ure, in sicer v kmečki hiši na Mlinem pri Domku (po domače). • LC Razstava ročnih del v Ratečah Kot vsako leto, ko se aktiv rateških žena predstavlja s svojimi zanimivimi izdelki za vsakdanjo rabo, bodo žene tudi letos pripravile razstavo rezultatov njihovih skupnih četrtkovih večerov. Kaj vse so ustvarile roke rateških žena, si lahko ogledate od danes, 25. marca.do nedelje, 27. marca, od 14. do 19. ure v prostorih nekdanje osnovne šole v Ratečah. • LC. Za mamico v Skofji Loki Danes, v petek, 25. marca, torej na materinski dan, bo ob 17. m 19. uri v Loškem gledališču na Spodnjem trgu v Skofji Loki pravljična igra Ivana Preglja Za mamico. Igrala bo skupina učenk sestre uršulinke ob sodelovanju nekaterih loških verou-karjev in staršev. Vabljeni otroci in odrasli! • LC Potep po Škotski Klub škofjeloških študentov vabi danes, 25. marca, ob 20. uri v klub hotela Transturist v Skofji Loki. Potep z avtom po deževni in preprosto lepi deželi Škotski bo tema predavanja z diapozitivi študenta Boruta Gaz-vode.Po predavanju se boste lahko napotili na zabavo v Gradiš. Tako to, kot tudi druga Sredavanja, ki jih organizira Jub škofjeloških študentov in potekajo dvakrat do štirikrat mesečno, so brez vstopnine. • LC. Proslava na Zgornjem Brniku V dvorani gasilskega doma na Zgornjem Brniku bo danes, 25. marca, ob 19. uri proslava ob praznovanju materinskega dne. Sodelovali bodo otroški pevski zbor in otroška igralska skupina iz Zgornjega Brnika. Prireditev organizirajo krajevna skupnost in Slovenski krščanski demokrati Zgornjega Brnika. • L.C. Materinski dan na Jezerskem Danes, v petek, bo ob 17. uri proslava ob materinskem dnevu tudi na Jezerskem. V dvorani Korotan bodo s kulturnim programom nastopili učenci osnovne šole z Jezerskega. Po proslavi pa bo ob 18.30 uri zanimivo predavanje o vzgoji balkonskih rož. • LC. Spominska slovesnost ob 52-letnici bojev v Rovtu V počastitev spomina padlih borcev 1. Selške čete in narodnega heroja Staneta Žagarja bo jutri, v soboto, 26. marca, ob 10. uri pri spomeniku na Planici nad Crngrobom spominska slovesnost. Slavnostni govornik bo Jelko Kacin. • D.D. Otroci rišejo Tržič -V Paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 17. uri odprli razstavo likovnih del, ki so jih ustvarili otroci iz tržiških vrtcev. ali so tudi T£Se ffcerepu* *€M IMEL &E S*£cb. StoDtiSHtLo Ml OB rVA 6Af«/A-^ rV'A/eM olupku ! Prva spomladanska sobota 26. marec 1994 prva po koledarju prva po ugodnih nakupih prva po dobrem razpoloženju Voio, m n# Medtem, ko si boste ogledovali ponudbo v TC DOM Naklo, vas bodo zabavali: narodnozabavni ansambel Trio Alpin med 10. in 12. uro ter C U K I med 14. in 16. uro Samo to soboto bodo cene n&ifidnjih tedilkov tako ugodne garnitura za zalivanje vrtov Claber ( 20 m cevi s priključki ) nasajena kopuljica (40 cm nasajene železne grablje z 12 zobmi 23,oo SlT ) 423,oo SIT 631,oo SlT ročna škropilnica K12 Valpovo 2.678,00 SlT glineno cvetlično korito (50 cm) 509,oo SlT PVC cvetlično konto podstavkom (40 cm) tekoči detergent TICO, okolju prijazen (4 I) 322,00 SlT 335,oo SlT KUPCE ČAKA PRIJETNO PRESENEČEN^ Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4 % in največ 8% ceneje- ^merkur PRVIM APRILOM STE LAHKO Z NAMI VSAK DAN OD 5.30 DO 24. OO (NI PRVOAPRILSKA ŠALA !)