138. štev. Današnja številka obtega 6 strani. V Ljubljani, nedelja 8. junija 1919. II. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: cel« leto ... K 84-— pol leta . . . „ 42 — četrt leta ... „21-— za mesec. . . „ 7 — za inozemstvo: za celo leto naprej K 95— za pol leta n „ 50— za četrt leta „ „ 26— za mesec „ * 9— Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon štev. 800. — UpravniStvo je na Marijinem trgu •-....... štev. 8. — Telefon štev. 44. ■ m 'm mm. Na plamene uaročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino 3sr po nakaznici.'P® Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust. Izhaja vsak dan zjutraj. Ij Posamezna številka velja 40 vinarjev. [] nuj pri- r~ »opisi v^šiijo d Izvedbe pogojev premirja na Koroškem. Nemška Avstrija plača vojne dolgove. — Trimesečni proračun sprejet. Slovaškem med Čehi in Madžari. Premirje m Koroškem. l, boji na Sovražnosti popolnoma ustavljene. — Naše čete zasedle novo demarkacijsko črto. Ljubljana, 7. junija. (Polur. poročilo ob 14): Pogodba za premirje, ki se je včera j o5 16. v Llubljaul podpisala »»ed Nemško Avstrijo In kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, sc je Ha ukaz poveljnika jugoslovanske IV. armade In deželnega poveljnika za Koroško v smislu njenih določb izvedla do 21. Nemško-avstrijske čete so se umaknile za nevtralni pas, določen v tej pogodbi. Jugoslovanske čete pa na demarkacijsko črto, v kolikor so jo bile prekoračile. Sovražnosti so se popolnoma Ustavile. Vse in za vedno! Ko so se I. 1889. Srbi spominjali žalostne 500 letnice, odkar je zasvetil nad Kosovim poljem turški polmesec, tedaj smo mi mislili z žalostjo na naše več " sto let že zasužnjeno Gospo-sveisko polje. In ko so Srbi osvobodili svoje Kosovo, smo ml še vedr.o žalovaii za zibelko naše svobode in nismo vedeli, da je blizu odrešenje. Teda prišel je dan, po katerem je hrepenel naš rod skozi stoletja. Jugoslovansko ujedinjenje nas je združilo z brati Srbi in Hrvati. Mislili smo, da prizna ves svet naše pravice na kastni zemlji, tako smo bili prepričani 0 svojih pravicah. Toda oni, ki so si Prilastili s svojo premočjo pravo, odločevati o naši usodi, so sklenili, da [jam ugrabijo najlepše dele naše zem-'je. Celo premagana in uničena Av-srija si je lastila to pravo. Trpljenje koroških bratov je mučilo dan in noč naše zavedno ljudstvo, ki je zahtevalo osvoboditev naše se verne zemlje. Prišli so srbski junaki, izmučeni in utrujeni od skoraj desetletne vojaške službe, in šlo je! Po sto in stoletnem suženjstvu je vprašal zopet koroški kmet: „Kdo je, k? se mi bliža?" „Gospod je te zemlje!" so odgovorile naše hrabre čete. Osvobojeno je Gosposvetsko polje, varstvo knežjega kamna v Celovcu so prevzeli naši junaki, jugoslovanska zastava plapola na krnskem gradu — vzroka dovolj, da bi se veselili in proslavljali prvo zmago zjedinjere jugoslovanske armade — toda vkljub temu so naša srca potrta, bridka misel na naše brate v Beljaku in Ziljski dolini ter pod italijanskim jarmom prevladuje v naših dušah. Če je z osvobojenjem celovške kotline odstranjen pridržek mirovne konfetence z ozirom na ugodnejšo rešitev naše severne meje, s tem še nikakor ni dovoljen kompromis gfede naše zapadne meje. Naša Ziljska dolina, naša Goriška in naše Primorje so nam ravno tako sveta, kakor naša vzhodna Koroška. — Še tako ugodna meja na severu nam ne more v nobenem oziru nadomestiti izgube prostega dohoda do našega Trsta. Osvoboditev našega severnega Kosovega polja mora še povečati našo zavest do Primorske. Predvsem pa je dolžnost naše vlade, da zabiča našim mirovnim delegatom, da ne smejo pod nobenim pogojem — niti za ugodno severno mejo — podpisati miru, ki bi v sramoto Wilsonovih načel izročil tisoče in tisoče naših zapadnih bratov imperijali-stični Italiji. Celovec, Beljak, Gorica, Trst in Reka so za nas kraji, za katere se ne sme barantati. Gotovo je, da izgubimo začasno naše Primorje, toda priznanje te izgube s strani naše mirovne delegacije ne sme biti povod sovražni Italiji, da ob prvi priliki zgrabi Pariz za besedo češ, glej, kako se držijo tvoji sklepi! Da pariški sklepi niso za nas merodajni, je vendar naravno. Licemerstvo bi bilo, da jih podpišejo jugoslovanski delegati v imenu naroda, ki noče o njih nič slišati. Tudi Pasic nima pravice v imenu jugoslovanskega naroda podpisati miru, ki izroča Italiji 30% Slovencev in če tudi v imenu nekdanje Srbije! Kraljevine Srbije ni več, nikdar ne bo! //o)ČG' Mi hočemo vsa svojo'zemljo In ne priznamo nobenih kompromisov v našo narodno in državno škodo. Kakor je Celovec za vedno naš, tako morajo biti naši tudi Beljak, Gorica, Trst, Pulj, Reka in celo naše Primorje. Mirovni pogoji za Nemško Avstrijo. Po belgrajskem obvestilu. B e Ig rad, 6. junija 1919. Listi objavljajo izvleček Nemški Avstriji dne 2. t. m. v St. Germainu predložene mirovne pogodbe. Nekatere točke tega izvlečka so zanimive, ker se v marsičem razlikujejo od onega teksta, objavljenega po posredovanju nemških virov. L Meje Nemške Avstrije. Čehoslovaška meja poteka ob prejšnjih upravnih mejah z gotovimi popravki v okrožju Gmunta in Valčic. Na zapadu in severozapaciu ostanejo meje neizpremenjene. Južno mejo z Italijo določijo naknadno glavne zavezniške države. Na isti način se določi črta na zapad-nem delu meje z jugoslovansko državo. Na vzhodnem delu poteče meja točno od Pliberka, čez l)ravo ravno nad Izlivom Lobod-nice, nato pa severno od Drave, tako da ostaneta Jugoslaviji Maribor in Radgona. Od Drave se bo nadaljevala meja proti severu do ogrske meje. 2. Avstrija prizna nove države in plača stroške okup. armad. Avstrija prizna neodvisnost novih držav, Ce ho.slo vaške, kraljevine Srbov, Hrvatov in Stovencev, Poljske in Ogrske. Avstrija plača vse stroške vzdrževanja okupacijskih armad na svojem ozemlju, dokler traja okupacija. Ti stroški bodo kot hipoteka stali na prvem mestu njenih dohodkov. Stroški za obnovo bodo tvorili hipoteko na drugem mestu. 3. Prevzetje predvojnega dolga. — Vojni dolg prevzame samo Nemška Avstrija. Avstrija prevzame del avstrijskega predvojnega dolga, garantiranega po železnicah, rudnikih, solnih jezerih itd. )se nove države na o-zcmlju bivše Avstrije izvzemšl Avstrijo samo, bodo proste vseh obveznosti, ki se nanašajo na vojni dolg prejšnje avstrijske vlade. Javni dolg Bosne in Hercegovine se smatra kot lokalni dolg in ne kot del državnega dolga bivše Avstrije. Vojni dolg avstrijske vlade prevzame avstrijska vlada in ne ostale države. Bankovci avstro-ogrske banke, ki so v prometu na ozemlju novih držav, bodo žigosani od vlad teh držav in se bodo zamenjali z novim denarjem tekom 12 mesecev po podpisu pogodbe. 'UCMIR LEVSTIK. 106. nadaljevanje. »Ah, gospod grof,« je zamrmral Križaj ter burno stisnil ponudeno mu desnico, »veliko breme ste mi vzeli z duše!« »Počakajte, nisem vam še povedal vsega . Res je, ako mu rečem samo besedico, Pohlin je suiožen sleherne žrtve, da mi ustreže . ..« »O, saj bi ne bila žrtev,« je vzkliknil mladi mož * trpkostjo. »V naslado bi si štel!« n- »Zdi se, da mu niste tako naklonjeni kakor Je£Ovi dražestni hčerki?« se je namuznil grof. »Nu, odi’ hotel sem reči’ da ni stvari’ kater° bi mi rekal. Ali hočete dokazov? Hočete, da vam on ai^ Ponudi roko gospodične Vide, kar vam in nji Kotovo ne bo nevšečno?« : »To bi storili?« je ostrmel suplent; od radosti n tesnobe se mu je vzrtilo v glavi. . »Ako je vaša želja? Recite, pa ga pripravim do r,§,a> nočem, da bi me imeli za oviro svoje sreče, dločite se!« je Toda Križaj se ni znal odločiti; v tem hipu, ko zagledal rešitev v svojem dosegu, ga je namah Padel stari strah in dvom. tov’ *®*aS°r vam,« je vzdihnil, »ki ste zmerom go-loji" Samega sebe; meni je drugače pri duši in od-^ ni lahka stvar. .. Recite, gospod grof — zdaj, ko sva začela govoriti odkrito, mi lehko poveste : ali mislite, da sva drug za drugega ?« »Vi in Vida?« »Midva. Recite mi pon svoja mnenja glede Koroške in obljubil, da se bo zavzel, da bo dala Italija jugoslovanskim manjšinam garancijo za kulturni razvoj in obstoj in da nam Italijani puste Iv&n Teptani: V0ja5ka. »Kar hočemo mi, vse dosežemo mi, mi mladi rodi* smo peli nekoč, ko prvič smo šli na vojni pohod. »To hočemo mi, mi s svojo močjo, mi mladi rod: braniti hočemo s svojo krvjo svoj dom povsod 1“ Za domovine naj zdaj prostost borili se bi. A zdaj je v nas le sama slabost in nič več krvi? Sramota na nas, prokletstvo na nas, če to je res, če izsesalo avstrijstvo iz nas je mozeg ves! O bratje, nikar ne klonimo glav, kot rod brez močil Tam gori za snežnimi vrhi višav sovražnik besni! In kliče od tam nas trpeči vbrat, in kliče kri, nedolžno prelita, da maščevat bi mi jo prišli. O bratje, junaki, orožje v roke! z nekdanjo močjo naj slavni naš voj nad sovražnika gre, da sram na3 ne bo! Da rešen bede koroški trpin, dekleta, žene, ki huje kol v dnevih turških zverin pod Nemcem trpe. Kr^r„s;To. uTdop= i g se je nudila slika, katera nam nikdar ne izgine iz spomina. Ženske pomešane s celjskimi pouličnimi barabami so vihtele svoje rdeče dežnike in palice ter grozile Narodnemu domu, da ga porušijo in goste pobijejo. Nastopiti je moralo orožništvo, da je to preprečilo. Opoldne je prišla celjska policija pod vodstvom načelnika Mahra, ter je zahtevala, da se narodna zastava bo odrekel Wilsonu dobre volje za j uresničenje njegovih pravičnih načel, i toda vsak lahko dvomi o uresničenju ■ njegove obljube- Italija, ki že sedaj j zstira v zasedenem ozemlju naSe j ljudstvo v vsakem oziru, gotovo ne S bo priznala našim ljudem pravice do j kulturnega razvoja. Saj jih Že beneš-! kim Slovencem ni, ki so se prosto- ! Sicer pa odstrani. To zahtevo so pa Slovend ^m bo^entualna itSijan8ka“‘garan' zavrnili, ker m imela policija ptsme , m Avstrija in mir. Gauvain piše v »Journal des De-bats" glede dolgov nekdanje Avstrije: V kali je treba zatreti projekt, ki ga skušajo predložiti mirovni konferenci, ki gre za dolgove habsburške monarhije. Predvojni dolgovi se bodo razdelili na različne države, ki so nastale v celoti ali deloma iz habsburške domene. To je naravno in razpravljajo samo še o načinu razdelitve. Toda razdeliti hočejo na isti način vojne dolgove. To bi bila krivica in politična napaka. Habsburški j vojni dolgovi ne rezultirajo, kakor v večini dolgovi drugih vojskujočih držav iz pravilno votiranih posojil ali pravilnih zakladnlških operacij. Habsburška vlada jc odredila posojila, kakor je napovedala vojno, brez odobrenja . . parlamenta, proti očitni volji ne- v preiskovalnem zaporu. Celjsko nem-nemških in nemadžarskih narodnosti, j §ko sodišče ga je pa še nato obsodilo zaradi baje prekoračenega silobrana. Zanimivo bi bilo dotične sodne spise proučiti in dati g. Fran nega ukaza, nakar je policija s pomočjo ključarja SchOna v Narodni dom vlomila in zastavo odstranila- Podivjana množica je zastavo onečastila m zažgala. Ko so odhajali zvečer gostje iz Žalca, ki so prišli na veselico je bil med tistimi, ki so jih spremljali na kolodvor tudi Franc Gostinčar. Ker jim je nemčurska svojat pod vodsteom celovške straže zastražila pot, začel se je pretep. Med nemško množico so bili navzoči ti-le gospodje: dr. Ja-bornegg, takratni župan podžupan dr. Kovatschitsch, Pollanec, med nami še živeči Cvvetanovitsch, Ryha. Pann, Novak in še par drugih. — Celovška straža je nastopila z golim orožjem in ranila g. Rajha, sedaj tajnika Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Da se učitelj Franc Gostinčar ubrani napada je rabil orožje in ranil Poilaneca. Zato je moral presedeti deset dolgihtednov Da bi te narodnosti, ki so bile preganjane in decimirane, danes klicala mirovna konferenca, to se pravi dežele, katerih usode in izkušnje bi bile te narodnosti rade delile, — da naj plačajo posojila, katerih zneski so se uporabili za njihovo zasužnjevanje, to bi bilo gorostasno. Zavezniki se nimajo baviti z voj-i nimi dolgovi habsburškimi. Kdor je Gostinčarju zadoščenje, ne pa da se ga še sedaj preganja zaradi zastarelega dolga Polianecu. Nam pa, ki smo bili takratnega napada deležni in smo doživeli prevrat, nam bodi sedanji poraz celjskih nemčurjev v delno zadoščenje; a pozabiti vendar cija dobro služila za našo politiko proti Italiji. p Za naše meje. Načelstvo JDS. je sklenilo nasledno resolucijo: V zadnjem trenotku opominjamo velesile, ki so zbrane v Parizu in odločujejo o usodi narodov, da naj ne raztrgajo slovenskega dela troitnenega naroda in naj ga ne prepuste nadaijni raznaroditvi Lahom, Nemcem in Madžarom. Z vso odločnostjo zahtevamo, da se vpošteva samoodločba narodov in da se združijo vse zemlje, kjer stanuje v strnjenih masah naš narod, z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev-Miru, ki bi tem načelom nasproio*?'' nikdar ne bomo priznali in pf" ijamo našo pariško delegacijo, da ne prizna. Opozarjamo, da bi bit nam krivičen mir začetek novega ogr°_ žanja evropskega miru. i Izvrševalni odbor VLS. ie sk,en.‘' nastopno resolucijo: V trdem piepri-čanju, da je na naši strani pravica in resnica, povzdigujemo v zadnjem tre-nutku z vso resnostjo svoj glas zahtevamo brezpogojno, da ima P padati jugoslovanski državi vse ožemi e l„ vsi otoki, koder prebiva v strnem masah troimenski narod Slovence , Hivatov in Srbov in Izjav joto, daj« bomo nikdar priznali miru, k splošno sprejetemu ."ac.eluhi°raztreal odločbi narodov nasilje in bi razirga naš narod v razne države. Naši mirovni delegaciji popolnoma zaupamo v trdnem prepričanju, da bo napela vse sile, da prepreči vsak nasilen mir. p Obnovitev Rusije in Jugoslavija. Iz Belgrada javljajo, da je bil v dvorani kazine shod belgrajskega prebivalstva, na katerem je manifestiralo in izrazilo simpatije za bratsko Rusijo. Zborovanje je otvoril predsednik srbske kraljevske akademije. Zujevič, ki je povdarjal pomen Rusije za tSlovenstvc, zlasti za Srbijo. Na zborovanju je govoril tudi tajnik akademije. Ljuba Stojanovič, ki je na-glašal velike žrtve Rusije v svetovni vojni za stvar zaveznikov. Končno je govoril grof Bobrinski, ki je omenjal bratski sprejem pri Jugoslovanih in se zahvaljeval za gostoljubje. Opisal je težko stanje, v katerem se nahaja ruski narod in dejal, da boljše-viško delo ni rusko delo. Zborovalci so soglasno sprejeli resolucijo, ki jo prečita predsednik in ki pravi, da brez sodelovanja obnovljene Rusije na demokratski podlagi ni mogoče misliti na svetovni mir. Zaradi tega meščani prestolice Srbov, Hrvatov in Slovencev izrekajo svoje simpatije in nudijo pomoč enim ljudem, ki hočejo, da se Rusija obnovi na srečo in zadovoljstvo vsega sveta. (Ldu.) Pokrajinske vesti, kr Jesenice. Vlada je razpustila tukajšnjo Šuiferajnsko ljudsko šolo, otvorila pa na moledovanje Nemcev in nemškutarjev 4 razrede nemške paralelke na tukajšnji slov. ljudski šoli. Kako je bila ta kulturnost višjega šolskega sveta napram jeseniškim nemškutarjem nepotrebna, kaže dejstvo, da obiskuje 4 nemške razrede komaj 64 otrok. Za 64 otrok mora j torej Jugoslavija plačevati 4 učitelje in i učiteljice in vzdrževati 4 razrede. V i četrtem razredu so le 3 otroci — en j deček, sin slovenskega trgovca in 2 | deklici, hčerki slov. železničarjev — j za te tri slovenske otroke vzdržuje višji šolski svet en razred nemške ljudske šole in nemško učno moč! Kje vzdržujejo Nemci na svojem ozemlju le eno edino slovensko ljudsko Šolo čeprav je n. pr. v Gradcu i. dr. na tisoče slovenskih otrok?! — In kakšno je učiteljstvo teh nemških paralelk na Jesenicah 1 Učiteljica Falle je bila prej na šuiferajnski šoli nekje v kočevskem okraju, druga je von Wurzbach, zagrizena Nemka, ki dan za dnem hajla v družbi uradnikov. In za takšne ljudi vzdižuje deželna vlada p'ačana učna mesta! To je razmetavanje denarja, pretirana kulantnost, ki nikakor ni opravičljiva. Za vse »nemške11 otroke na Jesenicah zadostuje l razred, pa Še en razred jih ni ne da se vzdržujejo kar štirje. Zahtevamo od vlade, da tako j. odpravi nepotrebne nemške paralelke in do-tRni denar obrne raje slovenskim razredom v prid za nakup učil, oblačila in hrane revnim in potrebnim otrokom slovenskih delavcev. kr Jesenice. Gospod uredniki Blagovolite staviti javno vprašanje na vlado, kaj delajo Italijani na Jese-nicah s svojim avtomobilom. Dne 3. t. m. pripeljal se je osebni auto z dvema častnikoma, obstal pred tovarno, vzel bencin v tovarni in se zopet odpeljal proti Kranjskigori. Včeraj toje 5. t. m. prišli so zopet štirje osebni automobili. Kaj iščejo po Jesenicah? Ljudstvo je razburjeno nad temi prikaznimi. V celi Jugoslaviji je v«liko pomanjkanje bencina, jeseniški £eihški tovarnarji pa dajejo Italijanom bencin. Ali je znano vladnemu zastopniku Kranjske obrtne družbe dr. Pav-ličeku, kaj se godi za njegovem hrb tom v nemški tovarni na Jesenicah?! Zahtevamo takojšndga pojasnila od g. dr. Pavličeka oziroma slavne vlade. kr Žlrf. Prvi občinski sejem se vrši 13. junija letos. kr Semenj v Črnomlju bo v torek dne 17. junija t. 1. za živino, prešiče in razno blago. kr V Hrastniku je padel v gnojnico v Alois L o g e r j e v i gostilni znan pijanček kolar Jakob Božjak ter — utonil. Da ne poskrbi Loger za varnost svojih gostov, se ne čudimo, ker dobro poznamo njegovo skopost, Je to namreč tisti veleposestnik, ki je ponudil pretekli teden državnega posojila 100 (reci: sto) kron ter ravnoisti možak, ki je za neznatne usluge od direktorja Leilerja vedno volil z Nemci ter tako spravljal trboveljsko občino in okrajni zastop Laško v nemšku-tarske roke. Mi tega možaka prav toplo priporočamo našim oblastim, kr Celje. V časopisih se je pisalo, da so v Zamperuttijevi delikatesni trgovini zaplenili mnogo vojaškega blaga. Ni si prisvojil brat trgovke več vojaškega blaga, kakor ga ima na stotine moških, ki so se vrnili s fronte; namreč eno vojaško bodalo, en sklad nabojev italijanskih strojnic, in en črni vojaški plašč. Pisalo pa se je, da so mu zaplenili mnogo blaga, a imel ga je. samo 3 m in še tega so mu morali dati nazaj, ker je z računom dokazal, da ga je kupil. kr Celje. Imenik porotnikov za 2. porotno zasedanje celjske porote, počenši dne 16 junija 1919. 1. Glavni porotniki: Žurman Janez, Sv. Trojica pri R. Slatini; Guzej Jurij, Proseniško; Romih Anton, Brezje ob Sl.; posest niki; Berlisg Jožef, Rogatec, Frece Andrej, Gornja Sušica, trgovca; Ven-gušt Franc, Vodruš Svent Jakob, Klanec, Vizovišek Mihael, Gotovlje, posestniki; Strupi Franc, trgovec, Celje; Srabočan Ivan, posestnik, Avženberg; Goričar Matija, stavb, podjetnik, Mozirje; Lesjak Ferdinand, gostilničar, Sv. Urban; Smode Jožef, posestnik. Laškitrg; Drukar Avgust, notar. Gornjigrad; Jakob Štefan, Verpete, Cmok Simon, Stopče, Vrečko Martin, Žagar, Zorman Mihael, Golo-vabuka, Antloga Andrej, Gotovlje, posestniki; Cvelanovič Franc, tapetar, Celje; Possek Franc, graščak, Sv. Duh Loče; Regvat Ivan, župan, Pilštajn; Hiinigmann Ivan, trgovec, Celje; Oset Janez, Hrušovec; Teršek Matija, Smarjeta, Kunej Anton, Stolovnik, posestniki; Gobec Konrad, mlinar, Polže; Kroflič Marko, župan, Čer-nova; Žurman Vinko, posestnik, Sv. Križ-Rogatec; Gregorevčič Ivan, Dručmirje, Turnšek Maks, Zlabor, trgovca; Lipovšek Anton, Jankova; Jevnišek Franc, Vrba, posestnika; Voduscheg Leopold, trgovec, Vitanje; Piki Janez, pose.Unik, Griže; Kincl Hermann, gostilničar, Št. Jur ob j. ž. II. Namestni porotniki; Kunst Ivan, gostilničar, Gotovlje; Kompolšek Martin, Trnovlje; Fiajs Jožef, Žalec; Antloga Franc, Gotovlje, posestniki; Hausvirlh Kati, trgovski vodja, Celje; Grooelnik Jožef, Gotovlje, Stožir Jožef, Trnovlje, posestnika; Kos Ivan, kavarnar, Celje; Žolnir Franc, posestnik, Sv. Peter v S. d. kr Šoštanj. Imeli smo v dneh prevrata za občinskega tajnika moža, ki je z mirnim nastopom, z vstrežlji-vostjo in delavnostjo vsakega zadovoljil. Ta mož je imel smolo — hudo se je zameril gerentu, ki ga je najkrajšim potom odslovil. Škupnemu naporu celega sosveta se ni posrečilo spraviti zadevo v prejšnji tir. Sedaj pa sedi mesto njega v občinskem uradu kar v mornarski uniformi še mlečnozobi sinček gospoda gerenta dr. Mayerja, ki se prav po nepotrebnem s prirojeno mu oholostjo zadira nad straukami, se čuti najmanj kot gerenta juniorja, podpisuje uradne liste kar kupoma s svojim imenom s klavzulo ”Za 8eJ’Ienta“» Če tudi je.navzoč gerent sam. Nadalje kako pridejo doslužni možje, recimo duhovnik, v skrajno neprijeten položaj, da ga takšna mladina osorno izprašuje, čemu naj mu bode legitimacija črez šesto uro zvečer!! In to v občinski pisarni! Tudi se ni prav nič ženiral ter sklical sejo sosveta imenom tačas odsotnega člana, katerega pa je kar sam podpisal. Vprašamo: Je-li on mogoče novi občinski tajnik? In če — kdo mu je dal pravico svoj podpis postavljati na uradno listino namesto gerentovega ali njega namestnika? Gospod doktor! Ali uživa Vaš sinko posebne in večje privilegije kot kdo-koli iz sosestva? Ali si niste na jasnem, da takšno postopanje kaže ža- ljivo maiouvaževanje uradnega poslovanja? Če pa rabite namestnika v ge-rentskihj poslih, treba Vam je to samo priznati in ustreženo bode iskreni želji celega slov. občinstva, kateremu je posest narodne postojanke tudi v bodočnosti srčna zadeva. Ako je Mayerju mlajšemu izvrševanje mornarske službe točasno še nemogoče, pa naj uravna smer svoje ladjice na severno stran ter krene proti koroški fronti, kjer si zamore ohladiti svojo bojevitost, obenem se pa privadi morda prepotrebne olike. kr Maribor. V petek se je ustanovila tu podružnica Slov. planinskega društva. kr Maribor. Zaprli so radi vohunstva bivšega ritmojstra barona Hip-sicha, ki se je iz Nemške Avstrije vtihotapil v Maribor in tam vohunil. kr Maribor. Tu so prijeli Josipa in Marijo Pogorevčnik iz Šiške ter jima odvzeli 159 zavojev cigaretnega tobaka in 800 viržink, ki sta jih hotela spraviti preko meje v Nemško Avstrijo. kr Lekarna v Mariboru na prodaj. Karel Wolf v Mariboru prodaja svojo lekarno po hrvatskih listih. Ako je naš državljan, jo lahko proda, ako pa je sovražen inozemec, sploh lekarne ne more prodati. kr Telefonska zveza Ljubno-Solčava. V turistovskih krogih se deluje na to, da se čim najpreje napravi telefonska zveza z Ljubnega preko Luč v Solčavo, kar bi biio velikega pomena za razvoj turistike v Savinjskih planinah. Tozdavno akcijo prevzame v svoje roke Savinjska podružnica S. P. D. Nadejamo se, da bo poštna uprava radevolje ugodila prošnji podružnice in vsega prebivalstva ter v najkrajšem času dala napraviti toli potreben telefon, ki bo dobro služil tudi državnim oblastem. kr Pri poštnem uradu na Muti se je otvorila dne 28. maja t. 1. postranska telefonska centrala z javno govorilnico, priključena h glavni centrali v Vuzenici, za krajevni in medkrajevni telefonski promet. Dnevne vesti. dn Regent Aleksander in slov. vseučilišče. Deželna vlada v Ljubljani je prejela nastopno brzojavko: Belgrad. Zelo se zahvaljujem pokrajinski vladi, docentom in akademikom za pozdrav s skupščine povodom otvoritve tehrične fakultete. Uverjen sem, da bo mlado, popolno vseučilišče v Ljubljani dostojno odgovarjalo svoji prosvetni in veliki narodni nalogi. Temu želim vsak uspeh. — Kabinetna pisarna Njeg. Velič. kralja: službeno — Aleksander. dn Binkoštni pondeljek se vrše po vsej Sloveniji in Ijrvatski protestni shodi proti razkosanju naše domovine. Zadnji svarilni glas naj sliši in vidi celi svet. Prosimo vse fotografe in amaterje, da stopi ta dan v službo naroda in slika ljudstvo, ki se bo shodov udeležilo prirejalo manifestacije. Slike naj se takoj odpošllejo pisarni za zasedeno ozemlje v Ljubljani, Pražakova ul. 3/1. dn Zahvala. Konzistorij lavatin-ske škofije je poslal poverjeništvu za socijalno skrbstvo znesek 10.000 K za invalide, njih vdove In sirote, kateri znesek je poverjeništvo izročilo Komisiji za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani, za kar bodi prečastitemu konzistoriju izrečena najiskrenejša zahvala. dn Spor med časnikarji in gledališkimi igralci. V Sarajevu so gledališki igralci napadli nekatere gledališke kritike,. Vsled tega so sklenila uredništva vseh sarajevskih listov, da ne bodo več priobčevali gledaliških recenzij. Uredništva so vrnila tudi vstopnice. dn Poštni promet z inozemstvom. Pisemski promet z inozemstvom, izvzemši Nemčijo, Bulgarijo, Turčijo, Madžarsko in Rusijo je zopet otvorjen. Začasno še ni otvorjen pisemski promet z Italijo, Poljsko In Ukrajino. Za ostalo inozemstvo se smejo sprejemati pisma, dopisnice (navadne in dvojnate — z odgovorom) tiskovine vseh vrst, trgovske listine, vzorci brez vrednosti in sicer tudi priporočeno. — Pristojbine se zaračunavajo po mednarodnem tarifu. Povzetne pošiljke in poštni nalogi so do drugačnega ukrepa zaradi prekinjenega denarnega prometa nedopustni. dn Zveza škontistov In na-stavljencev bank, kreditnih in zavarovalnih zavodov, hranilnic in posojilnic, menjalnic in veletrgovin, skupina Ljubljana. Na izrednem občnem zboru dne 1. rožnika t. 1. so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: Grum Anton, predsednik; Rak Fran, podpredsednik; VelepiČ Rudolf, tajnik; Zabukovec Vinko, tajnikov namestnik; Šimenc Radoslav, blagajnik: Stubec Marko, blagajnikov namestnik in 4 odborniki. V „Zvezo škontistov" se sprejemajo novi člani gori omenjenih zavodov po celi Sloveniji; pristopno izjavo in informacije daje društveni tajnik v Ljubljani, Knafljeva ulica 7. Tovariši, oiganizirajte se, ker le v slogi je moči Ljubljanske vesti. 1 Birma v Ljubljani. Red službe in birmovanja v ljubljanski stolnici o binkoštnih praznikih, a) Binkoštna nedelja, dne 8. junija 1.1. 1. Predpol-dan: Ob poldeseti uri slovesna škofova maša. Po končani sv. maši, krog polenajstih se prične delitev sv. birme. Zadnji blagoslov sv. birme se bo podelil ta predpoldan dvakrat, prvič krog poldvanajstih, drugič k sklepu. 2. Popoldan: Ob poltreh slovesne večernice. Ob treh začetek b rmovanja. Zadnji blagoslov sv. birme samo ob skfepu. Po sv. birmi slovesne litanije, b) Binkoštni pondeljek Ob deseti uri slovesna sv. maša, po sv. maši okrog enajste ure začetek birmovanja. Zadnji blagoslov k sklepu sv. birme. 1 Naši ranjenci in bela Ljubljana. Koroški borec — ranjenec nam piše: Znamo, da se Ljubljana, bela, ponosna prestolica Slovenije cedi človekoljubja. Na veliki zvon obešajo evangelij človekoljubja in kulture. A v praksi pojmuje reprezentant Ljubljane drugače te velike ideje. Z večernim vlakom so nas v petek pripeljali s koroške fronte — ranjene, potrebne krepčila in utehe. Saj znate in veste, kakšen cirkus so delale razne visoke dame in razni ljubljanski Pepeti z ranjenci propadle avstro-ogrske armade. — Sedaj se vračaš s težke, svete borbe za osvobojenje Koroške in uresničenje naših sanj. Ljubljana te sprejema hladno. Kolodvor je prazen. Živ krst se zate ne zmeni. Ni-kake organizacije! Brez glave tekajo sem in tja in ne vedo kam bi nas uteknili. Slednjič, slednjič — tja v neke zanemarjene smrdljive barake. Narodne dame! Kako so sa. še pred kratkim pulile za razne „ordne“. — Naše pomilovanje! — Komitaši! 1 Kako Ljubljana in kako Maribor? Javljajo nam, da so bili v petek večer s koroške fronte došli ranjenci zelo razočarani. — Ljubljana sprejema hladno borce domovine! — Vse drugače obmejna mesta. Ne pozabimo iskrenih in prijateljskih ovacij v Pliberku, Mariboru in Celju! Obmejnim Slovencem na svidenje! — Komiti. 1 Pokrajinski odbor za zaščito dece v Ljubljani se ustanovi na binkoštni pondeljek v Ljubljani. O priliki ustanovitve tega odbora pride v Ljubljano načelnik državnega oddelka za zaščito dece v Belgradu g. dr. M. Dj. Popovič. 1 Komisarijat ministrstva sa-obračaja v Ljubljani, ki nadzoruje v imenu tega ministrstva vse privatne železnice, osobito južne, uraduje v v pritličju Kranjske hranilniee, Knafljeva ul. 9. 1 Ljubljanska borza. Tudi ljubljanski navijalci cen se hočejo sedaj, odkar so jih podajali v časopisih, da imajo svojo borzo v kavarni pri Slonu, vse bolj po velikomestno urediti. Ne zadostuje jim več skromen lokalr temveč izbrali so si sedaj vežo, katera je vse bolj borzni dvorani podobna. Tu imaš močne stebre, kateri podpirajo strop, da se jim ne podere na njihove zamišljene ter vsled pre-obilega igranja ter ponočevanja izmučene glave. Jako zanimive so slike katere opaziš tu, nestrpni, veseli, zamišljeni obrazi se pomešavajo. Posebno se ti povzdigne, visoka, vitka postava z mladim vendar popolnoma izživelim obrazom, ki teka vsled razburjenosti sem in tja. Drugi zopet je našel odjemalca za svoje blago ter povprašuje »koliko mi daš?" ter se zadovoljno smehlja in mane roke. Tu zopet eden prihiti s postreščkom k portirju, da mu da ključ od sobe, kjer ima svojo shrambo, da brzo odvede blago, predno ga zasači roka pravice pri tem umazanem poslu. Vsakdo tega ne opazi, ker ta znameniti kraj še ni temu primerno opremljen. Pričakuje se pa, da se ta prostor kmalu tako opremi, da bodo znali tudi drugi, kateri se zanimajo za današnje cene, kje da je ljubljanska borza. Le toliko izdamo, da je ta znamenita veža blizu prejšnje v začetku te notice omenjene borze. 1 Veliko zalogo obleke in veliko izbiro vsakovrstnega manufaktur-nega in modnega blaga ima tvrdka Schvvab in Bizjak v Ljubljani. Opozarjamo na današnji oglas ter pripomnimo, da sta lastnika tvrdke gg. Schvvab in Bizjak zavedna Slovenca. Prvi je sorodnik znanega slovenskega komponista dr. Schvvaba zdravnika v Celju. 1 Čedna družba. Čedna Ivanka K. je [stopila v stan neke stranke na Starem trgu. Začela je ž njo živahno barantati in kupčevati, češ, da želi kupiti večje množine duhana. Naenkrat, nepozvana vstopita dva gospoda z veliko samozavestjo, češ, mi smo policijski „detektlvi“. Ivanka K. se je prestrašila in kar skozi okno pobegnila. Detektiva pa sta hotela zapleniti tobak. Načrt se jima ni posrečil, ker je stranka zahtevala legitimacijo. Iv. K. in France G. sta bila zasačena. — Tretji jo je popihal. 1 Drobiž. Na glavnem kolodvoru je Katarina Planjšek iz Ptuja je pre-števela drobiž. Tri vrečice ga je imela v skupnem znesku za 430 K 70 v. Preko demarkacijske črte je hotela utihotapiti denar za blago in lire. Zaplenjeno ! 1 Nameravani izlet na Žalostno goro gojencev Dnevnih zavetišč v torek, dne 10. junija odpade radi nepričakovanih ovir. Gojenci naj pridejo ob 8. uri v zavetišče. Anica Liko-zarjeva, 1 Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 12. junija t. 1. redna mesečna dražba v mesecu oktobru 1918 zastavljenih dragocenosti efeKtov, (perila, blaga, strojev, koles itd.) od 3. do 6. popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. 1 Koncerta se višita na bin-koštno nedeljo in pondeljek na vrtu .Narodnega don a" ob 15. uri. V slučaju slabega vremena pa v prostorih restavracije. Svira orkester .Dalibor". Narodno gledišče. Dramsko gledišče: 8, junija, nedelja popoldne »Veriga". Znižane čene. Izven abon. 8. junija, nedelja zvečer »Pelikan". Izven abon. 9. junija, pondeljek zaprto. 10. junija, torek .Za hčer Amnestija". B 62. Operno gledišče: 8. junija, nedelja »Prodana nevesta". Izven abon. 9. junija, pondeljek „Mme Favart". Izven abon. 10. junija, torek „Bajaci* in .Evelina" Funtkova drama „Za hčer" je prišla prepozno na naš oder, da bi mogla obogatiti naš glediški repertoar. Vkljub dobri tehniški izpeljavi ne bo dosegla takega uspeha, kakršnega ji je želel avtor. Sicer ima vsaka oseba v drami svoj značaj, vendar se opaža, da je vsaka posamezna kolikor toliko plod vstvarjanja brez notranje umetniške potrebe. Piizor med očetom in hčerjo vsebuje preveč časa, zlasti pa je mučen prizor s sosedo. Snov drame je vzeta iz realistične strani umetniškega življenja. Dejanje samo je psihološko utemeljeno. Delo kot tako je treba priznati. Igra zasluži izredno pohvalo, ker so se igralci mo rali uživeti v dramo, kakor je napisana. Gospa Bukšekova se je merila z g. Nučičem, ki je storil v svoji vlogi vse, kar je moral. Škoda, da se je trudila gospa J u v a nova s Heleno. Ne trdim, da se je namenoma zgodilo, toda bagateliziranje dobrih moči škoduje umetniškemu ugledu igralcev. Gdč. Rakarjeva je poka z? la tudi topot, da se rada giblje v vlogah po svojem načinu. Scenerija je nekako neprijetna, čeprav imajo umetniki včasih precej nabasane sobe. Heyermansova „Amnestija“ je resna študija jetmškega življenja. V »Amnestiji" ne gre toliko za dramatično celoto, kolikor za moralno stran, izraženo v dramatizaciji" posameznih značajev. Pet popolnoma različnih značajev. Pred zakonom se navadno ne upošteva značaj zločinca, zato je Heyermans hotel prikazati na odru par markantnih slučajev ob razveljavljenju deloma prestane kazni. G. Nučič je gotovo študiral posamezne tipe, če ne med zidovjem pa izven njih. Vseh pet je igral s tako realnostjo in gotovostjo, da ga je izdal le njegov akcent, kadar je govoril deli-kvent proti ravnatelju. lNučič je moj ster v ustvarjanju značajev. Maskiran je bil izvrstno. Gdč. Bukšekova je nastopila pač iz potrebe. Gospodična Rakarjeva kaže, da razu ne vloge kakoršne je igrala v gluhonemi hčeri. G. Bratina je bil imeniten ravnatelj, ki zna take »slovesne" trenutke, kakor je amnestija, izrabiti na birokrati-čen način v izpodbudo odpuščenim kazr.jencem. Prekov stražnik je motil okvir igre. Splošno se je igralo zelo dobro, kakega posebnega užitka pa ni bilo v občinstvu. — r — Kulturni pregled. ki Finžgarjeva „Veriga". Jutri na binkoštni ponedeljek ob 15. uri bodo uprizorili v ljubljanskem dramskem gledališču desetič in zadnjič to sezono Finžgarjevo igro »Veriga". Ta uprizoritev je namenjena posebno o-biskovalcem z dežele. Ker je zanimanje za to igro zelo veliko, zato opozarjamo nanjo poszbej one podeželske odre, ki nameravajo igro uprizoriti, da uporabijo to zadnjo ugodno priliko in si igro ogledajo. Pripomnimo tudi, da bo »Veriga" izšla v par tednih v posebni knjigi in bo odrom na razpolago. ki Umetnostna razstava v paviljonu R. Jakop'ča se otvori v nedeljo 8. junija ob 11. uri. Razstava obstoji iz dveh delov. En oddelek je namenjen umetniškemu naraščaju. Zastopani so sledeči slikarji: Ančik F., Jakac B., Kos G. A., Milunovič M, Pilon V., Sterle F , Šubic F., Zupan F,, Zupanec A. in kiparji: Dolinar L., Kralj F., Studin M. Drugi oddelek vsebuje stare umetnine iz privatnih zbirk. Gospodarstvo. g Pomanjkanje traverz občutno otežuje stavbarstvo v sedanji dobi. Železne traverze pa se dajo zelo uspešno in dostikrat tudi cenejše nadomestiti z železobetonskimi traverzami. Ker je pravilno gradenje žele-zobetonskih traverz našim zidarskim mojstrom in stavbenikom povečini le malo znano, priredi urad za pospeševanje obiti v Ljubljani štiridnevni posebni tečaj pod vodstvom g. inž. I. Novaka, o katerem naj se stavbeniki nauče rabiti mesto železnih žele-zobetonske traverze. Obisk tečaja je brezplačen, za potrebščine se plača 5 K. Začetek =tečaja bo v soboto 7. junija ob 3. uri popoldne v prostorih Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Priglasi za tečaj naj se pošljejo nemudoma na naslov Urada za pospeševanje obrti. g Bencin in strojno olje dobimo. Naša vlada je sklenila z nafti-nitn oddelkom v Krakovu pogodbo za velike množine bencina in strojnega olja za Jugoslavijo. Oboje se bo porabilo v prvi vrsti za delo v rudnikih. Jugoslavija bo dala v zameno ikstrakre za strojenje usnja. g Živnostenska banka v Pragi je zvišala svojo delniško glavnico od 120 na 250 milijonov kron. g Monopolska taksa na užl-galice znaša glasom tozacčvnega obvestila generalne direkcije carine v Belgradu 126 dinarjev v zlatu za 100 kilog.amov, monopolska taksa na sol pa 17 dinarjev v zlatu za 100 kilogramov. Dovoljenje za uvoz teh predmetov iz inozemstva daje uprava za monopole v Belgradu. g Obrtni Vestnik, strokovni list slovenskega obrtništva priporočamo slovenskim obrtnikom. Izšla je peta številka z begato in za obrtnika koristno vsebino. Slovenski obrtniki naročajte svoje stanovsko glasilo. Generalna stavka v Franciji. V raz nih obratih stavka do 500.000 delavcev. — V rudokopih miruje delo. Versailles, 3. junija. (DKB) Delavsko gibanje v Franciji se širi. Kakor poroča „Matin,“ se stavka zlasti širi v severni Franciji, kjer praznuje danes najmanj 82.000 delavcev. Rudarske zveze po ostali Franciji so sklenile, 16. junija proglasiti generalno stavko, ako ne prodro z vnetni svojimi zahtevami. Gibajo se tudi nameščenci pariških veleproda-jalnic. Tudi po deželi stavkajo mnogoštevilne delavske organizacije. „Po-pulaire" javlja, da se tudi vožarji in izdelovalci letal vseh parišk.h obratov pridružili stavki-kovinarjev. V Piuizu štrajka kakih 350.000 delavcev. Stavke trajajo napiej. Število stav-jočih navajajo dnevniki različ 10. Do-čim ga nacionalistični cenijo na 100.000 do 200.000, trde soc. listi, da stavka najmanj 400.000 do 500.000 delavcev. Kakor poroča „Matin“, vlada na zborničnih hodnikih veliko razburjenje in prestrašenost zaradi stavk in not-ranjenega položaja. V severni Franciji miruje delo po vseh rudokopih. Kakor poročajo listi, se gibanje opasno veča tudi po provinci. (Po Ldu.) Zadnje vesti. Objava pogodbe o premirju. Ljubljana, 7. junija. Kakor do-znajeino, bo zadevna pogodba glede premirja na Koroškem objavljena v polnem obsegu, čim se izpolnijo nekatere formalnosti. Fra ncosk o -j ugoslo vansko bratstvo. Svečana odhodnica francoskim četam v Belgradu. Belgrad, 7. junija. Fiancoska vojska je s svojim poveljništvom zapustila Belgrad in premestila svoj sedež dalje proti severu. Vrhovno vojno poveljništvo je priredilo v hotelu »Pariš" poslovilni banket generalu De Lobiju in njegovemu štabu. Na banketu je vladalo zelo prisrčno razpoluženje ter je ostavil na vse prisotne globok vtis. Vojvoda Mišič je v svojem pozdravnem govoru generalu De Lobiju izrazil zahvalo tovarišu na svetovnem bojišču, francoski vojski. Povdarjal je zasluge francoske vojske za osvo-bojenje Srbije in ujedinjenje Jugoslavije. Vojvoda je nsglašal, da se ne bo nikdar pozabilo bratstvo, zapečateno s krvjo pod neprijateljskim pritiskom. Napil je v slavo vsej francoski vojski na Madjar-skem, njenemu poveljniku in štabu. General De Lobi je navajal usodne trenutke v skupni akciji na Balkanu in rekel končno med drugim: Ko bomo odšli v našo Francosko, vam bomo ostaviii najbljše med nami, najhrabrejše, one, ki so padli na polju časti. Prosim vas, da čuvate te grobove ter jih pokažete svoji deei, keteri recite, da so umrli sinovi Francoske, ki so došli, da pomagajo pri osvobojenjtv vaše domovine. Mi pa hočemo čuvatti grobove vaših sinov v Francoski lu povedati naši deci, da počiva tamkaj deca naroda, ki je raje volil izgnanstvo, kakor pa tuje robstvo. Oni niso nikdar obupali nad svojo domovino, doprinesli so največje žrtve in jo o-svobodili. (Ldu.) Nemška Avstrija odgovori na mirovne pogoje. Dunaj, 6 junija (ČTU) Nemško-avstrijski zastopniki bodo odgovorili na mirovne predloge najbrž v osmih dneh. Zahtevali bodo teritorijalne iz-premenbe in važne gospodarske olajšave. (Ldu) Doji na Slovaškem. DelnonapredovanjeČehoslovakov. Praga 7. junija. (ČTU) Sovražnik je nadaljeval svoje napade na vsi fronti, posebno proti Košicam. Naše vojaštvo brani vsako ped zemlje, in je pri Turopo!ya napredovelo. (Ldu) Delavci Škodove tovarne za varstvo republike. Praga, 7. junija. (ČTU) Delavci in uradniki Skodovih'tovarn so izjavili, da prevzamejo vse žrtve za varstvo republike. Da se produkcija podvoji, so sklenili podaljšati delavno dobo. (Ldu) Belgrajske vesti. Belgrad, 7. junija. G. Dušan Lončarevič je prevzel vodstvo presbi-roja ministrstva za zunanje stvari. Belgrad, 7. junija. Arhijerejski sabor je izvolil za timoškega vladiko dr. Irineja Čiriča, profesorja karlova-škega bogoslovja, (Ldu) Belgrad, 7. junija. Prihodnja seja narodnega predstavništva bo v sredo 11. junija z dnevnim redom: Nadaljevanje debate o izvozu in uvozu; drugo čitanje zakona o polnoletnosti. (Ldu) Aprovizacija. a Zdrob za otroke do 3 leta dobe stranke na zelene izkaznice za otroke in sicer; štev. l do 400 dne 10. junija, štev. 400 do SOo dne II. junija, štev. 8oo do 1200 dne 12. junija, štev. 1200 do 1600 dne 13. junija, štev. i600 do 2000 dne 14. junija, ‘2000 do 2400 dne 16. junija, 2400 do konca dne 17. junija- /a vsacega otroka se dobi l ke zdroba, ki stane 4 K. a Kislo zelje za zamudnike. Zamudniki dobe kislo zelje iz Jakopičevega skladišča na Mirju v sredo 11.1. ni. od 8—H in od 15—17 ure. Ker se do novine ne bode več oddajalo zelja, naj si ga vsaka stranka sedaj nabavi. a Slodkor ie karte dobe zamudnik* na Poljauski cesti št. 13/1 in sicer: iz 1.1*1 II. okraja dne 10. junija, iz II. in IV. okraja dne 11. junija, iz V. In VI. okraja dne 12 junija, iz VII. in Vlil, okiaja dne 13. junija, iz IX. in X. okraja dne 14. junija vsakokrat od 8—12. ure. Izjem ni mogoče delati nobenih; ker radi skrčenja aprovizačnega osobja ni mogoče hkratu brskati po 60 obširnih za* Pisnikih. Izdajatelj in odgovorni ureinik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani- Zahvala. H svoji štirideset-, osir- Petin' dvajsetletnici sem dobil naknadno » toliko čestitk, da mi nl rnogoče se vsakemu posebej S a hvaliti. Zahvaljujem se torej vsem tem potom najiskreneje. Vase prisnanje mi je bodrilo sa na' daljne delo. V ljubljani, dne 7. junija 1919. foton Pesek- Razkrinkani Habsburžani. ' Moja preteklost. Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama. (Dalje.) Dospevši v Rim smo kot dobri katoličani kajpada želeli, da bi nas sv. oče sprejel, in v ta namen / smo najprej obiskali kardinala Antonellija, ki je prav dobro poznai mojega verskega učitelja, nekega mo-nakovskega duhovnika. Pij IX. nam je dovolil posebno avdijenco in jaz sem imela črno svilnato obleko in črn pajčolan, ki sta neobhodno potrebna pri takih prilikah. Jaz sem se držala na smeh, ier sem si mislila, da sem re3 čudno izgledaia v svojem oblačilu za odrasle; resda vsi smo se videli malo čudni. Mama je imela črno obleko, papa je bil v uniformi, bavarski zdravnik pa se je ponašal s starinskim cilindrom. Papa nam je neprestano naročal, kaj nam je storiti, ko ugledamo papeža. »Pokleknite,' pokleknite!« je ponavljal v presledkih; ko pa je prišel odločilni trenutek in smo vsi klečali pred Njegovo Svetostjo, je zdravniku ušel klobuk iz rok in se vedno hitrejše kotalil po poliranih tleh. To nam je vzelo vsa čustva vzdržljivosti, kajti papež se je nasmejal in nas povabil v zasebno sobo na pogovor. Pij IX, je bil silno prijazen in se je posebno zanimal zame. »Rad bi se malo porazgovoril s to malo gospico,« je dejal. »Ali mi jo pošljete jutri zjutraj na obisk?« Moji stariši so bili očarani po papeževi prijaznosti. in drugi dan sem šla s svojo guvernanto v Vatikan. Papež me je izpraševal o veronauku, razgovarjala sva se v latinskem jeziku in ob koncu svojega izpraševanja se je Pij nasmehnil m me vprašal: »No' ali si se kaj prestrašim?« „ . »Ne,« sem rekla, saj je jmel papež, viso,