a Zfottòe*	t-F*
številka stane 21 kroni»
Msrdèaiina listu : Celo leto 35 din., poi lets tß dfak, četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : Ček) leto 65 din. Inserati al! oznanila se «•računajo po dogovoru; pri večkratnem taseriranju primeren popust. Upravništvo •prejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113.
STRAŽA
NEODVISEN POLITIČEN UST ZU SLOVENSKO LJUDSTVO
Poštnina v državi SHS pavšaiirana.
-S*«**'r Ponddjek, «redo in mM. Uredništvo In uprevnBIvo Je v MaiUKMO, Koroška cesta štev. 5. - z aredništvom «o more govoriti vsak dan samo od 11 do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne »«% Nezaprte reklamacije so poštnine prow Telefon htierurban štev. 113.
«7. «tov.
Manibop, dne 91. apatia ISSO,
Letnik XIV.
Rusija in Nemčija.
N® Veliko noč so presenetili ruski in nemški zastopniki v Genovi svoje konferenčne tovariše in ves svet * novico, da je sklenjena in podpisana rusko-nemška pogodba, ki prekriža in briše preteklost, vse dolgove, odškodnine, vse, kar je v Brest-Litovsku diktirala general Hoffmanova sablja in ki tvori zvezo ruskega prirodnega bogastva z mogočno nemško industrijo. Ta pogodba ustvarja gospodarsko in tudi politično zvezo ogromnega ozemlja, na katerem živi nad 200 milijonov ljudi, ter tvori popolnoma nov svetovno-političen položaj. Ta sporazum, ki je »zmagovitim« delegatom v Genovi nerazumljiv, nam kaže, kako smotreno in jasno pot hodita Rusija in Nemčija in kako globoko v temi tavajo »zavezniki«, ki se na vse kriplje držijo svoje imperialistične ideologije in pa političnih metod, ki so se izcimile iz nasilja.
Rusi in Nemci so začeli s pravo obnovo, izločili so preteklost in v popolni enakopravnosti hočejo izpopolnjevati eno državo z drugo. »Zavezniki« bi radi drug drugega, kje* £ré le da, oškmili, malim zapovedovali, od velike Amerike' pa pobirali pomoči in podpore v kar največji meri. Ameriki je podpiranja odveč in za države, ki nimajo smisla za mir in za smotreno gospodarstvo, ima amerikanski finančnik danes samo še račune in tirjatve starih, neplačanih dolgov. Amerikanski opazovalci v Genovi gotovo uvidevajo vso resnost in važnost rusko-nem-ške zveze in Amerika bo prej ali slej z njo stopila v stike glede skupnega tržišča v Aziji in Sibiru.
Umetna antantina zgradba v Versaillesu razpada, Rusija in Nemčija ste baš v trenutku, ko jih je skušala antanta potisniti v težki in svobodne države nedostojni jarem nekakih »kapitulacij«, vrgli gospodarsko bojno rokavico celemu svetu v obraz. Za dvoje poljedelsko in industrijsko največjih držav v Evropi je vprašanje obnove rešeno in kdor bo proti njima, — pade gospodarsko in tudi moralno, ker ves pošteni svet mora biti na strani te zveze in priznati, da je to prava in edina pot, do poštene in smo-trene svetovne obnovitve.
Okroženje Nemčije je uničeno, Nemčija zopet lahko svobodno diha in pogodbe oboroženega mini v 1. 1U1Q sp na zelo slabih nogah. Živi jenska sila Nemčije se je •dovolj izkazala. »Zmagovite« sile ne plačujejo dolgov med seboj, rte plačujejo jih Ameriki, njihova produKcija se •omejuje, število brezposelnih strahovito narašča, Nemčija pa je plačevala ogromne naložene odškodnine, pobijala domačo reakcijo iz prejšnjih časov, razvijala svojo produkcijo in sedaj, ko ima oddiha, ko ima po Rusijo odprto celo trgovsko pot v Azijo, si lahko mislimo, kako bo napredovala in kako bo izgledala na primer Francija. Razorene gospodarske razmere v Evropi ne smejo in ne morejo več dovoliti, da bi v svojem imperijalizmu »urejevala« in »vodila« ves svet in na amerikansko pomoč tudi zastonj čaka. Prevzela je vlogo nekdanje carske Nemčije, ki pa ni hvaležna in vsebuje celo prav resen memento za bodočnost.	.
Novi politični položaj, ki je ustvarjen s to zvezo, zadene tudi malo antanto in zelo važna je njena odločitev za eno ali za drugo stran. Danes vidimo to, kar se je dalo z vso gotovostjo tudi pričakovati. Romunija, SHS in Poljska so še pravi francoski vazali in tudi Češka, ki je nastopila proti razoroženju, bo zaenkrat šla še z njimi, oziroma po francoskih navodilih. Francoska tajna diploma cija dela s polno paro, podpira rusko-caristično reakcijo, trpi madžarske monarhiste, da bi jih za vsak slučaj lahko «igrala tudi proti Čehom in drugim, ki bi jim ne bili dovolj pokorni, neti romunski pohlep po ruskem ozemlju in 4udi take politike, kot so na primer v Beogradu hujska in nagovarja, naj uganjajo doma tako politiko, kot jo vzdržujejo Francozi v Evropi.
Češki delegat Beneš se boji francoskih tajnih spletk in maščevalnosti, zato soglaša s Francozi, delegati SHS so pa Francozom tako brezpogojno udani, kot so bili poprej rusko-carskim kamarilcem.
V Genovi sedi Velizar Jankovič, njegov list »Balkan« pa v Beogradu vabi in kliče na »uskrs Belega Ruskega Carja«, vsi delegati se skrbno izogibljejo Rusov, da se prikupijo Francozom in pa da izpolnijo »upute« Pašiča in Špalajkoviča, ki nas je že dovolj osramotil s tem, da je v Ženevi edini nastopil proti pomožni akciji za Rusijo, proti svetovnega slovesa človeku — Nansenu.
Če zapad še ni dovolj trezen, da se izčisti vojnega duha, Bi bilo nadaljevanje konference odveč, »premagani« Nemci in osovraženi in obrekovani Rusi so razumeli potrebe sveta in dosegli so obnovo, »zmagovalci« pa ostanejo praznih rok in med njimi tudi mi po zaslugi Beograda, Id ne dopusti, da bi Jugoslovani današnjim velikim političnim dogodkom postavili velikega, širokogrudnega m treznega moža nasproti.
Važni nauki genovske konference.
Zavezniki ali par »zmagovitih« držav je nad tri leta «pravljajlo in poveljevalo s celim svetom, danes pa vidi, da vodi ib v propast in zato so bili pozvani vsi narodi in vse države na konferenco. »Zmagovalci«, ki ne morejo več diktirati odkrito, skušajo to prikrito in »zavezniki« so Ši tako iskreni in verni, da se z všo ostudnostjo pulijo za izdatnejše diktatorske vloge in da skuša dru drugega prekositi v profitarskem pohlepu. Dolžni so si med seboj, dolžni so Ameriki, drug drugemu ne plačujejo, male države pa * malimi posojili spravljajo pod kuratelo ter tlačijo pod jarem vedno večje odvisnosti. Evo, kako se kaže zavezniška skrb za malel Država SHS je proti razorožitvi pokorno potegnila s Francijo in »nagrada« za to se že kaže m ponudbi posojila iz Amerike. Kar dvoje posojil se ponuja >^ffi okrog 100 milijonov dolarjev! (približno 8 milijard dinarjev)
Prva bančna skupina je biia pripravljena, da da od te svote 30 milijonov v gotovini za denarne potrebe in regulacijo valute naše države, vsi izdatki pa bi se morah porabiti za investicije, železnice, pošto, brzojav itd., katerih dohodki bi se uporabljali za jamstvo odplačevanja tega posojila. Ta bančna skupina ne zahteva, da bi morala ona izvršiti potrebna dela, vendar pa želi, da bi bila o vsem točno poučena. V ta namen zahteva, da imenuje svojega delegata v upravo državnih monopolov, ki naj bi nadziral, da bi ne bili oškodovani interesi upnikov.
Sedaj pa rusko poglavje. — »Zavezniki« so danes strašno razburjeni, ker sta Nemčija in Rusija stopili v zvezo. Zakaj? — Zato, ker je vsak izmed njih hotel imeti največ vpliva na ekonomsko življenje Rusije in od tega kar največ koristi. Najprej so hoteli vsi složno podjarmiti Nemčijo in Rusijo, potem pa med seboj tekmovati za čim večje koristi. Nemci so postavili »zaveznike« pred dilemo: ali mora Nemčija, ali pa morajo »zavezniki« ostati izven Rusije. Rusi so prišli Nemcem nasproti in zavezniki stojijo zunaj s precej različnimi občutki, Francija v besu, Anglija kot trgovec, ki je zavozil, Italija pa v zavesti, da je od vseh še najbolj pametna, ker ima že dalje časa z Rusijo trgovsko zvezo, ki ostane, ter se spremeni lahko še v ožje odnošaje. Zavezniki zahtevajo, da Rusija plača, kar se je car zadolžil, Rusi pa zahtevajo, da antanta plača-, kar je carju obljubila in kar se je pred nekdanjo zavezniško Rusijo zadolžila. Ruska protizahteva je poštena in pravična, pa kaj zaveznikom pravica, ko bi pa morali na ves carski dolg doplačati še Rusiji ©5 milijard frankov v zlatu!
Iz vsega tega sledi že dvoje naukov. Prvi: Kako skrbijo veliki za male, kako jih tiščijo pod kontrolo in v razne jarme, drugi pa, kako bi radi vse iztirjali, svoje dolgove pa pozabili, izbrisali ter se vseh svojih obveznosti z »zmagovito« gesto otresli.
»Humanite« doznava iz popolno zanesljivega vira, da je francoski šef urada za vojni materijal general Payeur poslal zaupna navodila in naloge tovarnam in podjetjem, ki so med vojno izdelovale vojni materijal. Francija začenja z mobilizacijo industrije v pripravo na skorajšnjo vojaško akcijo večjega Stila. Naročene so velike množine municije celo nad stalno količino, ki se je izdelovala v zadnjem vojnem letu. — Tako dela in pripravlja Francija, ki je_ toliko vpila radi ruske vojske in ki se ji še nemški policisti zdijo odveč. Iz teh vojnih priprav sledi tretji nauk, da hočejo obdržati orožje, da vzdržujejo silni militarizem baš oni, ki imajo napadalne namene.
O nasilju na Koroškem.
(Dopis iz Libelič.)
Casi se spreminjajo. V dobrem spominu so nam še razni napadi na zavedne Slovence od strani nemčurjev, ali bolje rečeno »heimatdienstlerjev.« Od plebiscitne zmage pijani,da pride cela Dravska dolina z Mariborom vred pod okvir Avstrije, so ti nemčurji nosili oblastno glave po koncu, v pesti pa kol pripravljen za mirne Slovence. Omenimo samo slučaj Antona Kogelnik, po domače Poprat, ki je pred vhodom libeličke cerkve stal s kolom v roki in napadal Slovence, ki so hoteli v cerkev. Toda glej — spaka! Kar naenkrat pride komisija ter začne zabijati količke, da tako zaznamujejo meje med Jugoslavijo in Avstrijo. Kako razočaranje pri nemčurjih, ko so videli, da spa dajo Libeliče pod Jugoslavijo in ne več pod blaženo Avstrijo. Poparjenost in obup se jih je polastil »Heimatdienst ler« nadučitelj Pečnik in njegova soproga (Čehinja, ki še niti pošteno nemški ne zna) pretakata solze in se pripravljata na srečno pot v blaženo avstrijsko republiko. Najbolj zagrizeni nemčurski kmetje, kakor: Poprat, Cigan, Kovač, Strihar, Mališnik pa prodajajo, oziroma hočejo prodati (za dinarje seveda!) svoja posestva ter oditi še pred predajo uprave v Avstrijo, ker se bojijo, da se jim ne bi začele krivice, ki so jih storili po plebiscitu Slovencem, povračevati. Orožniki pa letajo od Slovenca do Slovenca, trgajo vence raz razpel, ako so v istih slučajno rože bele, modre in rdeče barve in iščejo prilike, da bi mogli še pred prihodom jugoslovanske oblasti pošteno zapreti in kaznovati vse »čuše.«
Zares pravi teater! Mi Slovenci pa se radujemo nad to zmešnjavo in nestrpno čakamo dneva, ko nas pridejo počastit in rešit bratje Jugoslovani.
Mitiini ogled.
r
KRALJEVINA SHS.
Med beograjskimi političnimi krogi se veliko razpravlja o vladni krizi, ki je nastala vsied ostavke musli-manskih ministrov. Pašič misli zavlačevati krizo dobrih 14 dni, ker upa, da bi še vendarle znal pritegniti muslimane v vlado. Beograjsko, vladi naklonjeno časopisje za-hteva, da se kriza zavleče vsaj do kraljeve poroke, ker si-cer bi lahko izbruhnila za sedanji režim katastrofalna
Ministrski svet je razpravljal o dvanajstinah za maj in junij. Finančni minister Kumanudi zahteva, da se zadeva z dvanajstinami čimprej reši in sicer čisto po nje-govern predlogu, sicer bo izvajal on, dr. Kumanudi posle-dice. (Sam Bog ga že enkrat nesi).
Na zadnji seji finančnega odbora so se pokazali slovenski poslanci v solidarnosti. Pri tej priliki je bil v debati proračun pravosodnega oddelka za Slovenijo. Mesto odsotnega pravosodnega ministra je zahteval demokrat Sečerov znatno redukcijo slovenskega pravosodnega uredništva. Slovenski poslanci so zahtevali, da se glede redukcije upošteva predlog ljubljanskega pravosodnega oddelka. Večina odbora je bila seve po stari navadi za Sečerovov. predlog, nakar je skupina vseh slovenskih po-
slancev v znak protesta zapustila sejno dvorano. Odbor je bil vsied odhoda Slovencev nesklepčen.
V GENOVI.
Zavezniki se posvetujejo radi rusko-nemške pogodbe ter obema državama očitajo nelojalnost. Seveda s» zaletavajo v prvi vrsti v Nemčijo, ker se le-ta težje inani nego Rusija. Očitanja so brez stvarne podlage in sama hinavščina. Nemčija ima suverene pravice sklepati z drugimi državami pogodbe in ni v nobenem oziru prekršite kako prejšnjo pogodbo. Francija bi v tem pravcu sicer prav rada kaj iztaknila in Poincaré je še posebej naroči predsedniku reparacijske komisije Duboisu, da proučuj samo pogodbo iz pravnega stališča in pa glede razmeija do prej uveljavljenih določil ter tako ugotovi, če je v vsakem oziru pravnoveljavna. — Amerika se je že izjavila, da nima prav nič proti rusko-nemški pogodbi, ker ne nasprotuje ameriškim interesom in ker nima nobene točke, ki bi bila v nasprotju z nemško-ameriško mirovno pogodbo.
RUSIJA.
Lenin je sklical vseruski izvrševalni odbor, ki bo sklepal o novem političnem položaju, ki je nastal, in posebej še o raznih zahtevah antante. —
Sovjetska vlada je izdala proklamacijo na narod, v kateri razglaša, da je ruska delegacija v Genovi podvzela vse korake za splošno razorožitev. Ce bo vse to brezuspešno, odvrača Rusija vso krivdo tega zločina nad človeštvom na antantini kapitalizem in si bo potem tudi sama z vsemi sredstvi oskrbela varstvo re volu ci jonarnfh pridobitev.
Beležke.
Da se nepozabi. »Balkan«, list radikala Velizarja Jankoviča, ki toliko proslavlja rusko carstvo, zagovarja bele-gardiste, caristične zarotnike tudi v drugih stvareh ne drži rok pred ustmi, temveč prostodušno pove, kar mistik Drugi radikali in policajdemokrati prikrivajo svoje nakane, »Balkan« jih pa bučno raztrobi v svet Končino je te-dobro, da se spoznamo. V štev. 101 piše: »Mesto da fe ! naši prvi sinovi (misli vojsko) takoj proklamirali kraljevin® Srbijo od Djevdjelije do Triglava, kar bi bilo prirodno, pravilno in pošteno, so se dali oni kot slovenski sentimenta^ ci zavesti v motne struje, mešanice . . .« Pa še ni prepoz-nol »Radikalno naj se razčisti«, pravi »Balkan«, »takoj k® bo konec genovske konference. Samo zakon naj se izmenja, In to mera naša vlada storiti!«
Pribičevič nikakor noče pred sodišče. Glavni demokratski organ v Beogradu »Demokratija« piše o — svobodi tiska. Pisec teh vrst opozarja na Anglijo, kjer je sploh Izključeno, da bi se kaka afera potuškala, ampak je pritisk žurnalistike tako silen, da se mora vsaka afera razčistf& pred rednim sodiščem. Radi ravnokar omenjenega članka« v »Demokratiji« povdarja Protičev »Radikal«, kako je te pr. postopal g. Pribičevič v aferi Hercigonja in koliko časa je izbegaval sodišču. Ako je g. Pribičevič res izročil svoj» po listih naznanjeno tožbo sodišču dne 17. minulega mesca, je že pretekel od te dobe en dober mesec, a o kaki zahtevi, da se izroči Protiča sodišču, še ni niti sluha ne duha. Mar li g. Pribičevič ne bi mogel kot minister cele zadeve pospešiti, ako bi mu bilo na tem, da se kot nedol žen opere pred sodnijo! Kakor je znano, piše »Radikal«, g. Pribičevič ni do danes Protiča tožil.
Šef demokratov Ljuba Davidovič potuje. Sedaj je v Zagrebu, pa pride mènda tudi v Ljubljano. Njegovo potovanje ima svoj vzrok v potresu med policajdemokracijo. Srbski naprednjaki so že pred mesci od nje odpadli, dragi desidenti se pa zbirajo okrog »Nedeljenega Glasnika« v Beogradu, ki je v zadnjem svojem uvodniku ostro obsodil Pribičevičeve politične metode, ki so kompromitirale demokracijo in jugoslovanstvo. Pribičevič odbija Slovence in Hrvate, razstavlja pa tudi same Srbijance in tako je nujno potrebno, da starosta potuje. Gospod Davidovič se hoče informirati, Pribičevič bo pa že skrbel, da se enostransko informira.
»Najmodrejša« oblast pri nas je gotovo vojaška. —
Rekrute vpokiicuje sredi najljutejše zime, kmetske rezerviste na orožne vaje ob času žetve in košnje, ko pustijo vse druge militaristične države celo aktivne vojake na delovne dopuste. Najbolj bodeči trn za peto vojaške oblasti pa so akademiki, ki morajo k vojakom tik pred izpiti. S takim postopanjem se pač skuša na vso moč z najvišjega mesta dvigniti edinstvo in državotvornost.
»Uredjenje« Beograda. Pred kratkem smo naleteli r/ beograjskih listil na poročilo o pripravah med beograjskim meščanstvom za ureditev in nujno popravljanje p® mestu. Proglas, ki ga je odbor izdal, govori o žalostnih razmerah: o strašno blatnih ali pa prašnih cestah, o razdrapanem tlaku, o nesnagi, o pomanjkanju luči in vode, sploh o stvareh, kf si jih druga mesta sama uredijo. Sedaj pa čitamo, da so poleg tega meščanskega odbora še — posebne komisije, plačane od cele države, ki — proučujejo načrte iz Francije in Nemčije za »uredjenje« Beograde. Te komisije so pa že višek. Nesnaga bi se dala brez načrtov iz Francoske odpraviti, tlak in vse drugo bi v interesu prebivalcev in ugleda-lahko doma popravili saj dovolj denarja zajemajo iz »Uprave Fondova«, ki molze cete državo, pa vse to jim ne pride na misel, nesnaga se kopiči, tlak razpada, komisije pa vlečejo dijete in načrte-preučujejo.
Muslimanska večina se je postavila na strogo avtonomistično stališče, vladinovska skupina Korkirta in Ka-ramehmedoviča je pa sprejela obsodbo, katero si je sama pripravila. Muslimani so storili to v poslednjem, p» še vedno pravem času, ko se pripravlja Pašič-Pribičetičev» vlada na korak, ki je pogubonosen za bodočnost Bosne m Hercegovine. Ta orijentacija muslimanske organizacije jte zopet potrdila, da proti ustroju, ki se v Beogradu priprav« lja, ni samo Hrvatska, Dalmacija, Slovenija, Cma goto to.
Vojvodina, temveč tudi večina Bosne in Hercegovine. V čigavem imenu in Sa koga mislijo beograjski gospodje v očigted take situacije izdajati svoje patente?
Susina name.
Velik shod Marijinih dekliških oTganizacij iz Slovenskih goric se vrši pondeljek, dne 29. maja t. 1. pri Sv. Petru na Gori blizu Maribora.
VIrekova najgorečnejša želja po ministrovanju se- mogoče le uresniči. Dva muslimanske ministra sta odstopila, Pešičev kabinet preživlja krizo nikakor resnega pomena, ker misli Pašič zamašiti muslimansko ministrsko luknjo z jednim samostojnim ministrom ter enim zemljoraoniškim uskokom. Pri rekonstrukciji Pašičevega kabineta pride od slabostojnih kot minister v poštev kujavi Urek iz Globokega pri Brežicah. Kot ministrski kandidat ima Urek največ upanja, ker bo potem ministrsko ravnotežje med samostojnimi Kranjci in Štajerci in se bo na ta način Urek zopet spravil s Samostojno, ki ga je pri zadnji krizi Pa-šičeve vlade preveč kranjsko prezrla kot ministra. Ako postane gospod Urek minister, bo prevzel portfelj za zgradbe, ker se že sam dalje časa vežba v gradbeni znanosti ob priliki, ko si tudi gradi žeieznobetonsko stavbo v Globokem. Kot poslanec in slabostojni politik si je g. Urek prištedil toliko, da si lahko zida v dobi največje draginje v blatnem Globokem žeieznobetonsko hišo, kot gradbeni minister pa si bo pozidal še nekaj več kot hišo. Nekaterim politika nese in med temi srečnimi je tudi naš dični Gubec iz Globokega — g. Urek.
Naši samostojneži dobe baje pri prihodnjih volitvah ime »odvisneži«. Naivnež je vprašal, od koga bodo »odvisni«, če demokratov ne bo. Pameten kmet mu je na to odgovoril: od norih volilcevl
»Napredne sile sa družijo«. V to svrho hočejo, da naj za vnaprej govorimo »bio« mesto »bil«, odkar jih je gospod Kukovec v Ljubljani par »dobi!«, da bo vsaj nekaka razlika, če se komu pripoveduje, da je »bio« v Ljubljani »lat«. ,
Govori se v drugače verodostojnih krogih, da postane naš finančni minister in demokrat Kumanudi francoski finančni minister. Ko bo tam spravil tudi frank na nič, bomo mi še le imeli zlate čase. Dal Bog, da se téf sprememba v kratkem uresniči.
V ljudski šoli so nam pripovedovali, da so kukavice in žerjavi tiče selivke, koje se v jeseni podajo na rajžo v južne kraje. Nam se pa zdi, da to ni vseskoz resnica, kajti kukovec, to je moški del kukavčine zalege, in žerjav že bosta menda še tekom letne dobe sfrčala kam na drugo stran.
Vse obsodbe vredno divjaštvo. Iz Slov. Bistrice nam poročajo: Dne 19. t m., krog 5. ure zvečer, je prignal vojak slovenjebistriške garnizije drugega vojaka pod senco bajoneta na kolodvor, da ga prepelje v mariborske vojaške zapore. Vojak-stražar je na kolodvoru v Slov. Bistrici nekaj govoril s portirjem; to priliko je porabil aretiranec in začel teči Straža se je pognala takoj za njim in trikrat u~ streli la za beguncem, ne da bi ga zadela. Nato se je začel pogon. Vojak-begunec je pritekel do nekega jarka, ki je bü vsled nalivov poln vode, ni skočil vanj, ampak je pred grabo obstal in se postavil na predajo. Straža pa se je približal z namerjeno puško čisto tik njega in ga ustrelil v trebuh. Nesrečna žrtev je padla zadet v trebuh vznak in se začela zvijati in se stresavati v smrtnih stresijajih. Ljudje, ki so bili priče pogona, slišali strele in videli predajo vojaka-pobeglico, so se silno zgražali nad podivja nostjo straže. Celo na lice mesta prihitelo vojaštvo je ogor čeno obsojalo divjaški čin straže. Od vojaške oblasti zahtevamo, da nam natančno pojasni cek> zadevo in nas tudi zésigura, da bo nastopila napram stražarju-divjaku z vso strogostjo. Slov. Bistrica pač ni kje v Macedonia ali ob albanski meji, ampak v sredini kulturne in človekoljubne Slovenske Štajerske! O žalostnem slučaju bomo še poročali.
Iz poglavja o nepotrebnosti. Od Sv. Petra pri Mariboru nam poročajo: Da ne bo kdo trdil, da pretiravamo, hočemo sporočiti še to. Ni še dolgo tèga, ko je bilo razpisano učiteljsko mesto v Kamnici pri Mariboru. Gotovo je to znano mnogim gg. učiteljem in učiteljicam; priglasilo se je več prosilcev, a mesto je dobil g. Kramer, ki je prideljen kot uradnik gospodu nadzorniku pri glavarstvu. Do tu je vse v redu. Toda naenkrat je postal g. Kramer »neobhodno potreben« tako, da ga mora sedaj nadomesto-vati v Kamnici učiteljica, ki bi gotovo rajši bila definitivna. Razpisalo se je učiteljsko mesto na naši šoli. In kdo je prvi, ki hoče priti sem? Koga je dopisnik v »Jugoslaviji» že kar imenoval za Št. Peter? Gospoda Kramerja, ki je kar naenkrat postal nepotreben pri glavarstvu. To se nam zdi čudno. Nelepo pa se nam zdi, da si sme gospod Kramer kar tako izbirati službe, dočim se mu morajo drugi, ki dejansko poučujejo, umikati. Sedaj bo menda marsikomu jasno, kakšne so razmere — pa ne pri nas. In zato se obračamo do gospoda nadzornika, da se ozira na želje večine občanov, ki plačujejo šolo in marsikaj.
Strašna posledica municijske eksplozicije. V muni-cijskem skladišču v Bitolju je bilo shranjene blizu 400 vagonov razne municije. Dne 18. L m. pa je municijsko skladišče zletelo med groznim pokom in katastrofalnim zračnim pritiskom v zrak. Skladišče je bilo zastraženo od desetorice vojakov, katere je eksplozicija raznesla na vse vetrove. Po eksploziciji je začel pihati še močen veter, požar se je razširil od skladišča na mesto in poročajo, da je. ves Bitolj v ognju in nad 30.000 ljudi je zbežalo iz gorečega mesta in išče strehe ter zavetišča po gorati okolici. Kot krivca, ki sta povzročila eksplozicijo, sta označena dva bolgarska komitaša. Sestavljena je v Beogradu posebna komisija, ki bo nesrečo preiskala, ugotovila škodo in krivce katastrofalne nezgode.
Smodnišnice letijo v zrak. V zadnjih dneh beležimo kar dve eksploziciji smodnišnic: v Bitolju in Kamniku. V kamniški smodnišnici je zletelo v torek zvečer v zrak 1000 kg smodnika in 500 kg staroavstrijskega dinamona. Najprej se je iz doslej nepojasnjenih razlogov vžgal dina-mon, plamen od dinamona je zanetil smodnik, ki se je sušil, nakar je zletelo v zrak celo poslopje, kjer so bile shranjene eksplozivne snovi. Vsled eksplozicije povzročeni, zračni pritisk je bil tako močen, da so popokale šipe v bližini. Ognjegascem in delavcem se je posrečilo, po truda, polnem in požrtvovalnem delu, da je preprečilo še ve<Šje in nadaljne nesreče. Med prebivalstvom krog smod-nišnife je vladal nekaj časa velik strah- Kamniška eksplo-
zicija ni zahtevala nobene človeške žrtve, pač pa je povzročila škode	kron.
Iz Slovenjgradca nam poročajo: Tukaj se je vršila danes pod predsedstvom okrajnega glavarja dr. Marko Ipavica enketa zastopnikov slovenjgraškega, marenberške-ga in šoštanjskega okraja, duhovščine, učiteljstva, indu-strijcev, veleposestnikov in trgovcev, pri kateri je bilo soglasno sklenjeno, pokloniti Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. v znak udanosti kot poročni dar krasno vprego za štiri konje s srebrnimi okovi. Vprega bo izdelana v šoštanjski tovarni za usnje. V spomin na kraljevo poroko bilo je pri enketi nadalje sklenjeno, ustanoviti za slovenjgraški politični okraj Protituberkulozno Ligo s sedežem v Slovenjgradcu. Tozadevna pravila so že izdelana ter bodo v kratkem predložena v odobrenje pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani. Slednjič je bilo pri enkeli tudi sklenjeno, pozvati vse občine slovenjgraškega političnega okraja, da podpirajo na dan kraljeve poroke občinske reveže na primeren način.
Kako uraduje policija? Poslanec Jugoslov. kluba dr. Šimrak je v interpelaciji na policajministra iznesel zopet nova nasilja iz policijskega uradovanja. Žrtev nasilja je neki Ante Markovič iz Razpotočja (Zenica). Neka ženska, ki je na zelo slabem glasu, ga je obdolžila tatvine in policaji so ga brez vsega odvedli v svoj urad ter ga bili na žive in mrtve.Tepli so ga z volovsko žilo, da je omedlel in še le komandant policijske straže ga je rešil iz divjaških rok in pustil domov. Ante Markovič je bil ves razbit, marogast, in tudi glava mu je bila od silnih udarcev vsa otečena. — Kot posledica tega mučenja so se drugi dan pokazali na njemu znaki duševne zmedenosti in danes je siromak v norišnici v Sarajevu. — Poslanec navaja celo imena policajev in več prič, ki so videli, kako zbit in otečen je došel Ante iz policijskega urada. Interpelacija zahteva za nasilneže strogo kazen, v splošnem pa končno in nujno odpravo takega divjaštva v policijskih in žandarskih uradih. — Stvar je dovolj jasna, policajminister jo bo pa gotovo zelo dolgo »preiskoval« in z obljubo »iztrage« z »osobitom poštovanjem« na interpelanta bo stvar tudi pokopana ter isti in še mnogi drugi policaji bodo razna nasilja še naprej izvrševali.
Potvorjene lire v prometu. Mihajlo Kozič, predsednik generalne banke v Nišu, je javil beograjski mestni upravi, da je prišel k njemu dne 4. t. m. človek, ki se mu je predstavil pod imenom Veljka Lukovič-Nikolič ter mu je predal ček s 7000 italijanskimi lirami. Kakor hitro je Lu-kovič odšel, je Kozič spoznal, da so bankovci falzifikati. Preiskava je dognala, da je razpečevalec ponarejenih lirskih bankovcev Ljudovik Jokovič iz Bjelovara in so našli pri njem še 15.000 ponarejenih lir. Jokoviča so seveda zaprli.
Velika noč nečega častnika. »Hrvat« od dne 19. t. m. prinaša: V garniziji vrbaske divizije poveljuje četi kapetan in v četi je večina Srbiiancèv. Na svojo in svoje rodbine nesrečo je ta kapetan Hrvat in na svojo največjo nesrečo še povrh eden naših najboljših oficirjev. Ko niso mogli na njem odkriti nobenega kazni vrednega greha, ga naznani srbijanski podnarednik pukovniku, da je ta kapetan prestrog, ravna surovo z vojaštvom srbskega pokolenja in ga psuje s: srbskimi sv .... ii Pukovnik je uvedel proti kapetanu najstrožjo preiskavo in prižel sam v družbi adjutanta pred kapetanovo četo in jo vprašal: Katerega je kaznoval kapetan? Nobenega odgovora, vse molči! Koga je kapetan zmerjal? Tudi na to vprašanje molk! Ko je videl podnarednik te neprilike, je izstopil iz vrste in rekel: »Mene je opsoval s sv ... . o.« Pred kom je izrekel kapetan to psovko, vpraša pukovnik? Pred celo četo, se
odreže podnarednik. Kdo je to slišal? Vse molči.........!
Sedaj bi vsakdo pričakoval, da je preiskava povoljno končana za kapetana. A mi živimo danes v državi neverjetnosti in kapetan je bil obsojen na 20 dni zapora. V boljše razumevanje zgorajšnjego bodi povedano, da je neka oseba v kantini slišala, kako je rekel poručnik zgoraj omenjenemu podnaredniku: Ker ne moremo kapetana uloviti ra nobeden način, evo ti 100 dinarjev in reči, da je opsoval tebe.
• Francosko oboroževanje razkrivajo sami francoski listi in tudi drugače se vedno bolj opaža, da hoče francoski imperijalizem sabotirati genovsko konferenco in potem zrane in organizirane belogardiste in tudi Poi jake zopet poslati v boj proti Rusiji. Rusi dobro zasledujejo vse vojne priprave. Na seji vrhovnega sveta za narodno obrano je poročal Trocki o tej zaroti. Med poljsko vojsko je nad 800 francoskih oficirjev in nad 1500 francoskih tehnikov. Francija je poslala na Poljsko topove največjega sistema in v poljskem generalštabu izdelujejo francoski general-štabni oficirji vojne načrte proti Rusiji. Francija vidi obsodbo svoje politike v Genovi, zato pa hoče Konferenco prekniti ter zanetiti nov požar v Evropi.
^ Vodja vojvodinskih Nemcev aretiran. Dr. Grassi, glavni tajnik nemškega »Kulturbunda« v Novem Sadu in vodja Nemcev v Vojvodini, je bil na povelje sodnega načelnika po policiji aretiran. Po tridnevnem zaporu so ga izpustili. Vzrok aretacije je neznan. Radi nasilja napram dr. Grasslu so Nemci ostro protestirali.
Kam gredo vojvodinske svinje? — Subotiški »Neven« prinaša novo krivico, ki jo dela Beograd Vojvodini. Znano je, da ima Vojvodina mnogo svinj in te je doslej izvažala tudi v Zagreb in v Avstrijo, da dvigne svinjorejo in trgovino. Te dni pa je izdal prometni minister Stanič ministrsko naredbo, da se ne dovoli izvoz živih svinj nikamor drugam, nego samo v Beograd, da bi na ta način prišel Beograd do mesa po nizkih cenah. Radikalni minister tako le kalkulira: Če bo v Beogradu dovolj svinj, bodo cene padle, beograjske klavnice in tovarne mesnih izdelkov bodo blago lahko povsod, v tujini in po Jugoslaviji, boljše prodajale ter več zaslužile, kot vse druge pre-čanske klavnice in tovarne. »Neven« pravi, da ni čuda, da se Beogradjani toliko navdušujejo za centralizem, ki jim v Beogradu na take načine kopiči vse pridelke in dobičke.
Pobijane malarije. Iz Beograda razglašajo, da pojde v najkrajšem času posebna zdravniška komisija v Mecedoni-jo, da prouči stanje malarije po teh krajih in da najde pravi način pobijanja te nevarne bolezni. V Skoplju mislijo potem odpreti posebno zdiavilišče. Pozno se spominjajo na razne bolezni, saj ni čuda, ko se vendar povsod vidi, kako malo smisla imajo za higijeno. Treba pogledati samo kasarne in celo o bolnišnicah čitamo po beograjskih listih strašne stvari. —- Komisija bo sedaj po južni Srbiji proučevala malarijo, kateri so Oblastniki že tri leta pošiljali kot žrtve naše rekrute.
Zopet potres v Srbiji. Na velikonočni ponedeljek ser občutili v okoklici Lazarevca močni potresni sunek, ki je segal do Baroševca. Potres ni napravil nobene škode.
Proslavil se je kot tati Prosluli žepni tat Ivan Zelič se je zmuzal dne 16. t. m. v Zagrebu v pravoslavno cerkev, kjer se je vršilo bogoslužje in je bilo svetišče nabito polno vernikov. Neki Mihajlo Coklja je opazil, kako se rine neznanec proti njemu in istočasno je občutil, da mu hoče neznanec potegniti iz žepa listnico" A predno se je Čoklja prav zavedel, že ni bilo listnice, a tudi tatu ne. Okradeni je odšel hitro iz cerkve in javil celo zadevo detektivom, ki so zastražili vse izhode iz cerkve in skrbno opazovali vsakega, ki je zapustil svetišče. Ker so detektivi imeli itak na sumu Zeliča in je ta prišel končno iz cerkve, ga je spoznal Čoldja ter so ga aretirali. Radi žepnih tatvin je bil Zelič kaznovan na 1, 3, 2, 5, 2 mesca, dalje na 6 teđov, 14 dni, 8 in 7 dni in vse to že v Zagrebu. V Ogulinu so mu že prisodili 2 leti, v Brnu 3 leta, na Dunaju 2 leti in zopet v Ogulinu 5 let. Ratu kleptomanije je bil izgnan iz Avstrije*, in se bo sedaj kot tat zagovarjal pred zagrebško sodnija.
Dvojni ubijalec pobegnil. Te dni je ustrelil Miško O-bajgor iz dvocevke Ljudovika Wagenhoferja, mlinarja v Cjepidlaki (blizu Bjelovara) in njegovega sina Štefana. Ubijalec je zet Wagenhof erja in se je sprl z njim zaradi-50 kg koruze. Obajgor je znan razbojniški tip, ki je že bil pod staro Avstrijo obsojen radi požiga na 9 let ječe, a je pobegnil iz zapora ob času prevrata. Tokrat jo je tudi odiami v šume in ga žandarmerija doslej ni še prijela.
Posledica padanja naše valute. Od 1. maja naprej dobimo podvojene poštne in brzojavne pristojbine v inozemskem prometu. Kot vzrok tega povišanja navajajo vedno padanje naše valute.
Poštna konvencija z Rumunijo. Minister pošte in brzojava pripravlja ratifikacijo poštne konvencije, ki je bila sklenjena med Rumunijo in našo državo. Glasom te kon-. vencije bodo vse poštne pošiijatve, določene za daljni vzhod, odpremljene preko naše države.
Poštna povzetja. Najvišji iznos povzetij za poštne zavoje je povišan od dne 1. t. m. od 1000 D na 5000 D. Povzetje za poštne zavoje z inozemstvom še ni vzpostavljeno.
Z ličke železnice. Minister za promet je dne 20. t. m. otvoril promet na progiGospič—Gračac. Proga je dolga 45 kilometrov. Vlada forsira izgradbo proge Gospič-— Knin.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 290, francoski frank stane 7.20—7.60 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 3.70—3.82, za 100 čehoslovaških kron 580—594, za 100 nemških mark 100—102 in za lOO laških lir 1588—1600 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.66 centima. (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskočila za eno točko.
ZSSSffi
Iz Ptuja.
Gospodinjski tečaj za dekleta od starosti 16 let naprej se vrši v Gornjem Velovleku v hiši veleposestnika g, Kovačeca. Pričel se je dne 18. aprila. Ako ni vsaj 12 prijav se tečaj ne vrši. Tečaj je dovolila pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo na prošnjo ptujskega okrajnega zastopa. V ptujski okolici se je vršilo že več takih gospodinjskih tečajev,/ki so se dobro obnesli. Potrebna bi bila stalna gospodinjska šola za kmetska dekleta.
Dve nesreči pri velikonočnem streljanju. Dne 15. aprila se je pri velikonočnem streljanju ponesrečil Martin Bezjak, lé let star, kočarski sin iz Muretinc. Ko je nabijal samokres, se je smodnik vžgal in mu je štiri prste leve roke odtrgalo. Ponesrečenca so prepeljali v javno bolnico v Ptuj. — Dne 17. aprila se je pri velikonočnem streljanju ponesrečil Matija Vindiš, 19 letni posestniški sin iz Trno-vec-Selo. Pri nabijanju možnarja se je smodnik vžgal in mu je levo roko popolnoma razmesarilo. Prepeljali so ga v javno bolnico v Ptuj.
Avstrijske metode na Gori pri Ptuju. Zares nečuvene stvari se dogajajo na naši Gori. Morebiti bo nekatere, ki nekoliko poznajo Črno goro in njeno okuženo ozračje, naslednji dogodbica zanimala. Povem vam pa, da ne ibi vzel svinčnika v svojo, vsled dela tako okorno roko za pisavo* a priganja me k temu dejstvo, da imamo tu na Gori naravnost nesramne »špiceljne« to je, zahrbtne ovaduhe. V Jugoslaviji smo, v deželi prostosti in svobode. Kaj ne, d» nismo več v Avstriji, kjer se je »špiclalo«, špijoniralo in vohunilo na vseh koncih in krajih. Ljudje, ki so to delali, so bili dvomljive vrednosti. Rekli so jim veternjaki* nemčurji, podrepniki, zaplotniki itd. Poštenjaki so obsojali njih početje. Kje pa so danes ti ljudje? Mnogo jih imamo pri nas v Jugoslaviji, po mestih, trgih in vaseh. — Tudi na Gori jih imamo, in vsi jih poznamo, pa še dobro. Pred kratkim je tukajšnja žandarmerija izpraševala mirne Gorčane, se li res zbirajo doli v dolini pri gostilničarju Gajšeku in tam politizirajo itd.? En gospod je odgovorili »Jaz že nisem bil eno leto v tisti hiši«. Drugi, ki je bil tudi ovaden, pa je že nekaj tednov v Celju. Tako se je izkazalo, da je ovadba čisto navadna laž. Oblasti pa se na take laži gotovih ljudi le ozirajo, da dajo po orožnikih zasledovati mirne naše ljudi. Ali niso take podle in neresnic-* ne ovadbe ostanki starega avstrijakantstva? Smo li res svobodni, če imajo taki ovaduhi vso oblast v deželi? Ali bi ne bilo dobro, morebiti celo potrebno, da bi se s temi ovaduhi resno obračunalo? Iz ene same hiše izvirajo vsa laži, vse krivične ovadbe, vsa podla natolcevanja. Ali se vam, gospod Peče, ne zdi tako početje podlo, da se g» pošten človek ne loti nikdar. Zato primite sebe in svojega* sinka za ušesa, ker druzega, čeprav je visokošolec, ni vreden. Tako je namreč javno mnenje vseh poštenih im miroljubnih Gorcev.
»Dunajski romar.« Iz Št. Vida pri Ptuju se nam pso.-roča: Tukajšnji veliki Nemec pred Bogom in ljudmi, ki se je menda narodil tam gori v nemških Tevtoburškfl» gozdovih, znani Omigov oproda in »dunajski romar« —-prosluli Hanns Schosteritsch, je zaprosil za podelitev —* gostilniške koncesije. V to svrho je moral predložiti tudi zdravniško spričevalo, češ, da je popolnoma zdrav. Vs^ ki poznamo tega dunajskega romarja, vemo, da je jetičen», Kakšne »špegle« si je dotični zdravnik nataknil né nosfe ko je napisal, da je g. Schosteritsch popolnoma zdrav* nam sicer ni znano,toda bile so bržčas iz čistega zlatar Na ta škandal opozarjamo merodajne oblasti!	I
- - - _____________________■


Ek stran.
Iz
Če je taka pravica? Še eno vprašanje na gospoda Zemljiča v Ormožu. Stanovanjska oblast v Ptuju je z odlokom z dne 3. marca 1922, št. 77-8 dognala, da je znašala čista najemnina za Vaše stanovanje leta 1914 426 kron ali 35 K 50 vin. mesečno. Ta znesek trikrat pomnožen da današnjo, Vam določeno stanarino. V tej čisti najemnini pa ni zapopadena najemnina za vrt, stroški odvažanja pèpelff; greznice itd. Vi ste dosedaj plačevali ^opominjani) samo stanarino, katero Vam je določilo stanovanjsko oblastvo,^ a ta Vam uradno določena stanarina pa se tiče samo Vašega stanovanja, ne pa vrta in dru-gah postranskih izdatkov, katere je stanovanjsko oblastjo od prvotne najemnine odračunalo, ne zato, da stranki tega zneska ni potrebno plačati, temveč zato, ker ta znesek pri trikratnem zvišanju čiste stanarine ne pride v poštev. Vam, kot sodniku bi to moralo biti dobro znano. Vi M torej morali najpoprej plačati najemnino za vrt in še le potem bi imeli do vrta kake pravice. Ker pa za vrt niste plačali niti ficka, pač pa ste z orožniki pregnali Junkcijonarje Posojilnice iz tega zemljišča, Vas vljudno vprašamo kot sodnika, kako se to Vaše ravnanje z današnjimi zakoni in predpisi strinja? K temu še pripomnimo, da se nahaja Vaše stanovanje zraven pisarne Ormoške posojilnice, da ste kot vsaka druga stranka v hiši podvrženi predpisom hišnega reda. Če se Vi izjemoma sklepom posojilniškega odbora ne marate podvreči, ker pra-vite, da Posojilnica tega ali onega sklepa ni sprejela, Vam »poročimo, da vam je knjiga odborovih in skupnih sej vecmo v pisarni na vpogled in je popolnoma odveč v tej zadevi zahtevati poizvedovanje po orožništvu, ker tudi •rožniki ne morejo znati več kot Vi sami.
Rekord v preiskavah zaradi političnih in kazenskih deliktov je brezdvomno dosegel naš pristaš Ivan Rojs v Ormožu (vpokojen orožniški stražmojster), ki je bil za časa stare Avstrije preganjan kot politično nezanesljiv Slovenec. Leta 1907 ga je njegovo takratno poveljstvo priželo zasledovati radi njegovega narodnega mišljenja, nakar je bil prestavljen. Leta 1909 so ga tožili, da je o priliki aneksije Bosne in Hercegovine nagovarjal avstrijske slovanske vojake, ki so bili na transportu proti jugu, naj ne streljajo na svoje brate Srbe, če pride do oboroženega spopada. Leta 1912 ga je tožil nemški Volksrat (dr. Delphi), da zapisuje izpovedbe strank v slovenskem jeziku, in se ogiba nemških gostiln. Leta 1913, že v civilni službi, da je na Markovo o priliki zasedbe mesta Skutari po Črnogorcih izobesil slovensko zastavo. O priliki umora Ferdinanda in njegove soproge leta 1914, da je v znak odobravanja tega umora izobesil slovensko, oziroma srbsko zastavo. Nadalje, da je razširil govorico o 200 nemških burlili, ki so nameravali vprizoriti politične demonstracije na-pram Slovencem. V času napovedi vojske leta 1914 so 4 orožniki z nasajenimi bajoneti v spremstvu policaja preiskali Rojsa in njegovo ženo. Ljudska množica pa je čakala pred hišo, da sprejme aretirance'kakor v Ptuju in drugod. Rojs je bil tožen, da korespondira s Srbijanci in s črnogorskim kraljem Nikitolfl Korespondence niso našli, drugih dokazov pa ni bilo, pustili so ga na svobodi. Leta 1916 je sodišče uvedlo proti njemu in drugim preiskavo zaradi popevanja pesmi »Hej Slovani in črna zemlja.« Tožili so orožniki. Istega leta ga je preiskavalo divizijsko sodišče v Gradcu na podlagi tožbe, da je šuntal ruskega vojnega ujetnika proti oblastem. Takrat je orožništvo vložilo proti njemu tožbo tudi na voj. poveljstvo v Gradcu, češ, da podpira z besedo in dejanjem srbofilstvo in je predlagalo, da se ga internira. Z označbo »P. U.« so ga uvrstili med vojake in ga po vsej širni Avstriji porivali iz kraja v kraj. Pa je prišel nazaj in je z drugimi člani narodne straže skrbel za red in mir v okraiu. Leta 1919 ga je ovadil njegov politični neprijatelj, da hujska proti Jugoslaviji, ker je izjavil, da se ne boji ne gerenta in ne okrajnega glavarstva, če ni kriv. V lanskem letu je visel mesce in mesce v preiskavi (pa ne v zaporu), ker je zakrivil javno nasilstvo, ko Je po naročilu občine in deželne vlade z drugimi možmi prestopil prag svoje takrat v najem dane hiše. Ravnokar pa je v preiskavi zaradi zlobne poškodbe tuje lastnine, ker je delavcem naročil, da prestavijo plot na nekem vrtu, da se napravi prostor za spravo stavbenega gradiva za stavbo Katoliškega doma, seveda po naročilu predsednika stavbnega odbora, ki je ta vrt kupil, ko ga je poprej lastnik «(posojilnica) najemnikom odpovedal. Mož je naravnost rojen za take preiskave, drugače bi jih ne prenesel. Ljudje to znajo in ga že hodijo prosit, da bi za enega ali drugega,
Gladiatorji.
Druga knjiga. — Anteros.
92. nadaljevanje.
Z rokami si je zakrivala obraz in njeni dolgi, kostanjevi lasje so valovili krog nje. Srce ji je drhtelo pod navalom divjih, razjedajočih čuvstev. Ni si upala misliti na {tribunovo bledo lice, na njegova režeča se usta, na njegovo truplo, ki je ležalo brez življenja na divanu. Gledala je to strašno prikazen v duhu, ni se dala pregnati, — toda z vsemi silami se je branila, da bi mislila na podrobnosti svojega dejanja, na njegove vzroke, na njegove posledice — .
Nel Še je polnila misel, na Esko njeno glavo, njeno srce. Bska v anfiteatru, Eska vklenjen, dremajoč na trdem, razbeljenem tlaku, Eska ob njeni strani na potu domov, Eska odhajajoč od nje, plemenit, ponosen, radujoč se svoje prostosti, ki mu jo je podelila — onal
Mehkejša čuvstva so se oglasila, ki so ji njene muke le še povečala, zblodla jo je misel:	»Kako bi lahko
bilo —, —.«
Videla je samo sebe v vsej svoji očarujoči lepoti, v biserih in dragoceni obleki, naslanjala se je na njegovo močno roko in njegovo odkrito pošteno lice je zrlo doli nanjo s tihim izrazom mirne, ponosne samozavesti, id mu j© tako dobro pristojala. Vse bi mu dala, kar ima, povedala bi mu, kaj vse je zanj tvegala, in poslušala bi njegove ljubeče besede v odgovori -v Tako žive so bile njene sanje, da se ji je zdelo, kot bi se v resnici dogajalo, kar je gledala le v svoji domišljiji.	.
Toda druga oseba je stopila na mesto, ki je bilo nre-no, drug obra«, ki je on nanj gledal, kakor ni nikdar gle-
ki je prišel s postavo v konflikt, prevzel preiskavo na se. Stare Avstrije ni, nekdanji nasilneži so šli, današnji pa so s patrijotizmom farbali nekdaj Avstrijo, zato so med vojsko bili doma, nagrabili so si premoženja, nekateri ordene, dru gi časti, ob prevratu so pa zavzeli vodilna mesta, taka, ki nesejo; a danes pa seveda prodajajo svoj jugoslovanski patrijotizem za časti, za denar in za ordene, kakor nekdaj v Avstriji, ter so »državotvorni.« Tako je bilo nekdaj in tako je še danes. Da imajo trpeči in preganjani svojo glavo in svoje misli in da so se iz vojske nekaj naučili, tega današnji nasilneži ne verujejo. Avstrijski trinogi so šli, današnji pa so že na potu za njimi,, pravica zmaguje, ker mora zmagati. Volitve bodo to pokazale.
iz Maribora.
»lapor« branitelj Wranglovcev. Nepobito dejstvo je, da so Wranglovci, katere je poslala beograjska vlada na našo mejo, veliko zlo ne samo za naše ljudstvo, ampak tudi za državo. To je opetovano trdil tudi »Tabor« sam, ko je opisoval na dolgo in široko divjaštvo teh ljudi. — Wranglovci so res »šiba božja« za ljudstvo in za državo. Do 75 odstotkov so analfabeti, jezika našega ljudstva ne poznajo prav nič, so nasilni, kar pričajo številna posilstva, streljanje in pobijanje. Wranglovci prav nič ne razločujejo, kar je moje in Loje. 1 ihotapstvo Wranglovci sami pospešujejo s tem, da spremljajo take »trgovce« iz N. Avstrije za dober bakšiš. Nešteto prestopkov in nesreč so že zakrivili ti ljudje. »Tabor« naj samo pogleda nazaj svoja tozadevna poročila od leta 1921 in 1922, n. pr. o divjaštvu Wranglovcev-graničarjev pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Selnici, Št. liju, Sv. Primožu, Plavču, Št. Juriju itd. Zadnji čas prinaša »Ttboi« naravnost lažnjiva in popolnoma iz trte zvita poročila .o »napadih« na graničarje, o njihovi -— veliki »inteligentnosti« itd. Nesramna žalitev našega prebivalstva ob meji je trditev »Tabora«: »Graničarji, v velikem številu bivši častniki, se strogo držijo predpisov za obmejni promet. To seveda ne ugaja tihotapcem iz kmečkega in drugih stanov, ki so imeli za časa domačih finančnih stražnikov zlate čase.« Vsaka beseda »Tabora« je laž. Čestitamo onim, ki s slastjo uživajo te od Wranglovcev naročena poročilal Nesramna je tudi žalitev slovenskih sinov-finančnih stražnikov, katere je *vrgla vlada z družinami vred na cesto, a na njih mesta je postavila analfabet-ske in divjaške graničarje.
Na trgu. Policajdemokrat dr. Kukovec je v velikonočni številki »Tabora« zapisal, da je še čudež, da so trije po-licajdemokratski poslanci iz Slovenije v Beogradu še toliko dosegli, bilo bi seveda drugače, če bi jih ljudstvo več izvolilo in doli poslalo. — Drugi dan popoldne je pa na Glavnem trgu nastopil gospod Biondini, kralj plesalcev na vrvi in imel je ljudi, da se je kar trlo. G. dr. Kukovec je vse to otožno gledal, češ, ko bi znal kolesariti na visoko pripeti vrvi, od tam gori govoriti, to bi bila koncentracija, to bi bilo ljudi — volilcev in to bi nas bilo v Beogradu.
»Marburgerca« trdi v 86. številki z dne - aprila, da ne stoji »im Dienste der Dempkratenpartei«. Če je to sama spoznala, je to prav čedno, in je bilo to treba tudi javno priznati, prej ko zadnji demokrat izgine. Verjamemo ji torej, da potem ne bo več služila demokratski stranki, ko je sploh ne bo več.
Predsednik trgovskega gremija Weixl je v vodstvu demokratske strankine organizacije in se tudi kaže navdušenega pristaša te stranke. Sedaj, ko demokratsko-srbi-janska vlada obsipuje trgovce in obrtnike zopet z novimi davki, pa sklicuje Weixl protestne zbore in piše papirnate ugovore. Isto počenja dr. Kukovec. V Beogradu igra demokratska stranka v vladi prvo flavto, razsipuje davčni denar za fašiste, za pravoslavne propagando, za korupcijo-niste in zvišuje davke. Taki tiči so demokrati' Stranka v Beogradu kuje nove davke, zvišuje carino, demokrat Ku-manudi zvišuje zlati ažijo, izdaja nesmiselne naredbe o medsebojnem trgovskem prometu med našo in sosednimi državami, a tukaj v Mariboru in Sloveniji se pa dobrika našim trgovcem in obrtnikom. Sploh pa se Kukovec in Weixl hvalisata, kako po očetovsko skrbijo demokrati z H svoje ljudi. To vam je logikal Ta logika je res vredni Weixla in Kukovca. — Davkoplačevalec, ki še danes drži z demokrati, pluje v lastno skledo.
Zborovanje Obrtne zveze se je vršilo v sredo, dne 19. aprila zvečer v dvorani pri Nendlu v Magdalenskem predmestju. Kljub nalivu se je vendar zbralo lepo število obrtnikov. Ö položaju, posebno o gospodarsko-finančnih zadevah je poročal poslanec Franjo Žebot. Zborovalci so
j odobravali postopanje Jugoslov. klulaa. Po poslančev«!**, i govoru šo se oglasili k besedi obrtniki raznih strok in so* j se pritoževali, kako se po sedanjem vladnem.režimu uničuje njih eksistenca in razvoj. Vsi so izražali željo, đ«T se. naj čimpreje razpišejo nove volitve. Volilno pravico morajo dobiti vsi naši državljani brez izjeme, ne samo taki. koje bi izbrali demokrati.
Shod obrtnikov v četrtek zvečer (20. t, m.) v gostilni; i Šrot v Koroškem predmestju se je nad vsako pričakovanje dobro obnesel. Udeležba je bila tako velika, da je bit zborovalni lokal do zadnjega napolnjen. Zastopane SO bile: vse stroke obrtnikov in tudi trgovci. Za predsednika shoda j je bil izvoljen tesarski mojster g. Josip Nekrep. Narodni poslanec g. Fr. Žebot je govoril o mestnem gospodarstvu, o vprašanju napeljave električnega omrežja v Koroško predmestje, slabem državnem gospodarstvu, a novih davkih, katere uvede sedanja demokratska vlada, o pomenu zveze Nemčije z Rusijo, o političnem položaju ter o bodočih nalogah Obrtne zveze in Slovenske ljudske ; stranke. Profesor Vesenjak je dokazoval kako slabo skrbi j demokratska stranica za obrtništvo in trgovstvo. Voditelji demokratske _ stranke v Beogradu predpisujejo nove dav-! ke *n izdajajo naredbe in zakone proti obrtnikom, a ko prirejajo tukaj shode, pa se delajo prijatelje in sklepajo ■ papirnate proteste. Gospod Raček je povdarjal, da treba nov vojaški in obrtni zakon prilagoditi obrtnim zahtevam. Govorila sta še obrtnika gg. Lorber in Štamcar. Shod je protestiral proti 100 odstotnemu zvišanju davkov in izrekel zahvalo poslancem SLS za njih trud in delo ter «ra-zil popolno zaupanje. K Obrtni zvezi so pristopili vsi navzoči. Prihodnji mesec se skliče za celo mesto večji shod obrtnikov in trgovcev. Veselimo se napredovanja obrtne zveze.
Naša sramota. Vojaško taborišče ob deški šoli FV v Samostanski ulici nudi pasantom žalostno sliko popolnega razpadanja. Prazne barake so izpostavljene dežju, sobicu in vetru, šipe so razbite, tlak iztrgan, strešne lepenke pa vojaška uprava v štirih letih po »osvobojenju« niti enkrat ni obnovilal Žalosten je tudi pogled na porušene plotove in na vojake, ki morajo to prazno podrtijo stražiti pred nepoklicanimi ljudmi. Bilo bi jako umestno, če bi vojaška uprava te barake podrla, les — v koliko Je še ohranjal z& rabo — razprodala, izkupiček pa vložila v svoje, vedno prazne blagajne. V sedanjem zanemarjenem stanju so barake za stanovanja nerabne, ker j... vojaška oblast ni ohranjevala pred razpadanjem. Tu bi bila inicijativa mestne občine zelo na mestu. Omenjene barake, ki spominjajo marsikoga na trpljenje svetovne vojne, naj bi se iz estetskih razlogov podrlo, prostor pa kakor koli racijonalno izrabil, bodisi kot stavbišče ali zemljišče, ki naj bi se dodelilo revnejšim ljudem v svrho obdelovanja. Na vojaški oblasti in mestni občini je ležeče, da napravi škandalu koroškega predmestja konec.
Meščan iz koroškega predmestja.
Mestna klavnica se ne sme dati v najem. Iz vsrt mariborskih malih obrtnikov smo dobili ta le dopis: Govori se o tem, da bo župan Grčar dal mestno klavnico v najem neki tuji izvozničarski družbi. To bi pomenilo uničenje malih in srednjih mesarjev. Mestna občina ni podjetje za špekulacije ,ampak mesto mora ohraniti svoja podjetja v lastni režiji, da služijo ista domačinom, a ne da bi nam tujee-vojni dobičkar vrgel vrv na vrat. Odkloniti vsako ponudbo najemnine klavnice in raje se naj uprava v klavnici moderno uredi, bo dohodkov dovolj. ObŽnsfce svetnike Slovenske ljudske stranke pa prosimo, da se za vzamejo za pravično stališče domačinov. (Opomba uredništva: Župan Grčar sam ne more in menda tudi ne namerava dati kako mestno podjetje v najem. To pravico, ima edino občinski svet. Vaše stališče, da se klavnica ne sme dati v najem, posebno tujcem ne, tudi mi odobravamo. Mislimo, dà je večina obč. odbora na tem stališču.
Prireditev ljudskošolskega orlovskega naraščaja. :— V nedeljo, dne 23. aprila, priredi ljudskošolski orlovski naraščaj svojo prvo prireditev ob 5. uri popoldne v dvorani Strokovne zveze v Splavarski ulici. Na dnevnem redu so pevske točke, deklamacije, pozdravni govor ter prelepa, igra: »Orliči in drugi ptiči.« K prav obilni udeležbi se vabijo vsi prijatelji mladih junakov-Orličev, da se osobito: starši prepričajo, v kakšnem duhu se vzgo ju je jo njihovi o-troci. Torej na veselo svidenje! Bog živi!
Člane Orla v Mariboru opozarjamo, naj se zanesljiva: udeleže občnega zbora, ki se vrši v nedeljo, dne 23. t m. dopoldne ob 10. uri v dvorani Kat. pom. društva (Lekarniška ulica). Vabimo tudi podporne člane. — Odbor. ^
Zborovanje nižjih drž. uslužbencev se vrši v petek,,
dal v njenega — obraz črnookega dekleta. Ali bi ona storila toliko zanj, ona s svojim bledim obrazom, s svojim plašnim, boječim obnašanjem? — In sedajle morebiti je bil pri njej, jo je objemal, ji šepetal na uho —. Morebiti se je bahal, da si je pridobil srce ponosne Rimljanke —. Morebiti je pripovedoval, kako je zapustil Valerijo radi nje —.
In vse, kar je bilo zlobnega in pokvarjenega v njeni duši, vse je stopilo v istem trenutku na površje. In v bridkem srdu, v bridkem razočaranju, ki je mučilo že marsikatero nebrzdane srce, si je rekla:
»Vse je laž — le zlo je resničnost, življenje je prevara in up je laž —. Malo mi je na tem, kaj se zgodi z menoj!«
Mirina je vstopila.
Valerija si je popravila obleko in razmrščene lase. Ni bila njena navada, da bi kazala na zunaj, kaj se godi v njeni duši. Najmanj pa je dopustila, da bi njena služabnica opazila njeno ponižanje.
Mirina je bila vsekakor precej zmedena —. Pa v svoji službi si je pridobila že toliko izkušnje o svojem spolu vobče in o svoji gospodarici posebej, da je ni preveč iznenadilo, pa najsi se je Valerija obnašala še. tako nenavadno —.
čudno se ji je zdelo, da Eska ni nikjer in da je njena gospa tako molčeča.	•
Pa previdno se je vzdržala radovednega popraševanja in neumestnih opdzk in se je molče lotila njenih las.
Po kratkem molku ji je Valerija rekla še s precej mirnim glasom:	.	*
»Nisem poslala po tebe —I Kaj hočeš?«
Mirina je pletla njene dolge, svilene lase in glavnik, je imela med zobmi.
Vkljub temu je zgovorno odgovorila:
»Nisem te hotela motiti, gospa, nocoj, in skregala sem vratarja, da ga je spustil v hišo. Pa rekel je, da ga
še nikdar nisi odklonila, in mislila sem, da ga boš morebiti le sprejela, in četudi samo za par trenutkov, in tako zelo v skrbeh ši je bil, in mudilo se mu je, in res skoraj nikdar nima mnogo časa, in zato sem mu rekla, naj počaka, v dvorani, da grem in ti povem—.«
Brezupno upanjel
Vedela je Valerija, da je nemogoče, pa njeno srce; je planilo divje, ko je pomislila:
»O, da bi bil —I« —
»Naj pride!« je dejala mirno.
Varala je samo sebe, podaljšati si je hotela svojo brezupno nado in namenoma ni vprašala, kdo je prišel-, tako pozno na obisk.
Hipija je stal pred njo —.	?
Človek, ki jo je njegov poklic že od nekdaj vzbujal! zanimanje, ki je njegov pogum občudovala, ki je njegove slava imela zanjo posebno privlačno moč. Drzen človek je bil, to je zahteval njegov poklic, — drzna, brezobzirna, je bila tildi Valerija danes v svojem brezupu, drzna bolj ko kedaj kak gladiator —.
Kako dobro bi jej delo, če bi bila smela stati z golim mečem v roki oko v oko z divjo zverino, s smrtnim sovražnikom. Ni ga bilo bitja, je čutila, ki bi se ga bila bala*, ni ga bilo dejanja, ki se bi ga bila ustrašila —. Njeni živci so bili napeti do skrajnosti, njeno srce razpaljeno od divjih, i strastnih čuvstev, ranjeno, bolno —•
Tako je bilo. Valerijino razpoloženje, ko je sprejela gladiatorja — na zunaj brezčutna, ni izpremenila barve, niso se ji dvigale prsi nagleje, ko je vstopil tako nepričakovano — njeno srce razorano in razmućeno in željno ko-> pmeče po izpremembi, po čimerkoli, kar bi jej udušila njeno bol, jo olajšalo.	; •'
(Dalje prihodnjič.) .
..., ^	„A/
ssw»38Bsy.'3@ss,?r :■ npsr !.3S
dne 21. * .m. meseca točno ob 8. uri zvečer v dvorani JSZ, Splavarska ulica 4, (zraven Cirilove tiskarne). Dolžnost v«akeg8 nižjega državnega uslužbenca je, da se shoda zanesljivo udeleži, ker gre za važne stanovske zadeve.
Od borova seja mariborskega odbora za pomoč gladu-jočim v Rusiji se vrši v pondeljek, dne 24. t. m. ob 20. uri (osmih zvečer) v prostorih ljudske univerze v kazini Želeti je, da se udeleže seje tudi člani širšega odbora in
i	v*« «V uvjv.v-v «»»jv--------_----/D
zastopniki mariborskih društev, ki se zanimajo za to akcijo.
Pomožna akcija za gladujočo Rusijo je v polnem teku. početkom prihodnjega tedna se bodo razposlale vsem državnim in privatnim uradom nabiralne pole, potom katerih se bodo 1. majnika nabirali od vsakega posameznika dobrovoljni prispevki za gladujočo Ičusijo.^ Vsa darila se
«.Ui>atviUih Ul puvouimi u»uv*v/*i» --------- i--' i
♦erih se bodo 1. majnika nabirali od vsakega posameznika dobrovoljni prispevki za gladujočo Rusijo. Vsa darila se bodo objavila v časopisih. Tudi iz drugih krajev Jugosla-.j!.____-X..	,i„ «... „c! «sl«»; nnipaft nnmila 7 velikodušno
Širite povsod naše liste!
vije poročajo, da se vsi sloji našega naroda z velikodušno požrtvovalnostjo odzivljejo obupnim klicem stradajoče Rusije.— Odbor.
Organizacija vojnih invalidov v Mariboru je priredil.i v dneh 16. do 18. aprila na Glavnem trgu v Mariboru več predstav znanega umetnika Blodinija in njegove, 8 let stare hčerke, ki je hodila po napeti vivi v visočini 10 do 12 metrov. Vse predstave umetnika in njegove hčerke so privabile na tisoče gledalcev.
Vurberg. Z ozirom na Davorin Žunkovičev članek: »Nemška krajevna imena na Štajerskem« pod točko »Wurmberg« v 42. številki »Straže« bi omenil to-le: »G. Žunkovič pravi tam, da Slovenci zdaj pravijo Vurbek. To ni resnica. Tega imena tukaj nihče ne pozna. Razni uradi in Usti pišejo seveda spakedranke kot: Vurbek, Vurperk, Vurberk itd À ljudstvo govori tu izključno Vurberg in to ime je edino pravilno, vsa druga so spakedrana. Seve je to ime nastalo iz nemškega Wurmberg, a to nič ne de, ime je udomačeno in se več ne da izpodriniti. Pred prihodom Nemcev se je kraj najbrže imenoval Vešica, ker je pod gradom še dandanes vas tega imena. Vešica pomeni kačo ali zmijo. Nemci so torej dobro prestavili. (Glej Letopis Matice slovenske leta 1870, stran 22.) — Kokelj.
lajave. Podpisani izjavljam, da sem z današnjim dnevom izstopil iz Samostojne kmetijske stranke. Takrat, ko je ta stranka nastopila in obljubljala kmetskemu ljudstvu agrarno reformo, znižanje davkov, odpravo vojaštva itd., sem mislil, da bo ta stranka res stopila v odločno borbo ta koristi tlačenega kmeta in delavca. Sedaj sem pa iz-previdel, da nas je ta stranka silno ogoljufala. Njeni poslanci so v Beogradu pomagali izkopati grob našemu gospodarskemu procvitu in naši boljši bodočnosti. Obenem javim svoj pristop k Slovenski ljudski stranki, ki je za slovensko avtonomijo ’neomajno vztrajala na svojem programu in se mu v nobeni točki ni izneverila. — Franc Gorečntk, Prepolje (Sv. Marjeta na Dravskem polju).
Dragocenost vsake hiše je lekarnarja Fellera prijetno dišeči «Elsafluid«, najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave itd. Močnejši in boljši, kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 Specijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 72 kron pošilja : Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 341. Hrvatsko.
ce
Izginila
172
j ali ukradena sta en pes (luks) temne in psica (lora) rujave barve, volčje pasme. Najditelj dobi dobro plačilo.
j Oskrbništvo Racertitfor
Krčevina pri Mariboru.
Žepne
strdi Prec*rijske in liri» stenske popravlja' najsolidnejetvrdka R. Biz-jak, Maribor,
štev. 16.
Gosposka ulica 34-30
VRVI
za zvonove, poljubna dolžina in debelost, kilogrsm po 90 K se naročijo pri
Alojziju Gniušek, ttgovec, Maribor, Glavni trg 6.	189 6
POZORI
Lincerplavotisk 1 m K 74, šifoa la 1 m K 68 do K 84, pepita loo cm širok 1 m K 120, srajce
fladke in pisane od K I40 do !. 220, hlačevina 128 cm širok 1 m K I80, žičnate žimnice, velikost po meri po K 480 do K 700. vrvi za perilo 15, 20, 25, 30, 40 in 50 m dolge. Vrvi za seno, splave, kleti, zvonove vsake debelosti in dolgosti. Nogavice za moške, ženske in otroke. Glavni in žepni robci, molinos platno, modro platno, predpasnike, moške cajg-hlače, obleke za otroke, posteljne slamnjače, glavnike, krtače, biks, krema, milo za roke, britve, žepne nože plahte im rregnirane za vozove, mlatilnice in konje v vsaki ve likosti po t* m K oo-—, pa-namaštof beli 180 cm širok ) m K 26o'— i. t. d. vse po mjnižjih cenah v trgovini
ALOJZIJ GNIUŠEK
Maribor, Glavni trg 6.
Priporočamo Vam, da si ogledate manufakturno blago sukna, platna za rjuhe in perilo, blago za ženske obleke in bluze, cefirje, kotone0 nogavice in drugo, — Lastna krojačnica za iz- -delavo duhovniških in vseh drugih moških oblek, -r Ugodno nizke cene!	Hitra postrežba 1 i-
RUDOLF NIEFERGAL
MARIBOR» Koroški cista 1 {stara giiRsaxifa)«
110
Vinotoč
otvorjen
v Rošpohu 107 pri Mariboru.
A. VIHER.
2—2 166
STAVBENO PODJETJE
ACCETTO m DRUGOVI
DRUŽBA Z O. Z
•f-.d-d M-A-IKIBOIR
vogel : Frančiškanske in Wildenrainerjeve ulice.
Se priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna.	9—12 I31
'~58Tm

\	Msjffnejil ršž ^
? italijanske znamke „Vercoli AAA Giace Subirne“ £
T oddaja vsako množino nad 100 kg kakor tudi W 4 cele vagone najceneje in pod najugodnejšimi ^ ^	pogoji tvrdka	^
j Paternost & Remic, Ljubljana J
* Slomškova ulica II 2-2 Telefen 589, **

2-3	lemivn 309, i
platèe
»5
Dežne
Klobuke
pepilo
čevlje
dokoleniče (gamaše), obleke, dežnike, pedice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri po solidni ceni
Jakob Lah, Maribor, Slavni trg2
Stroji za obdelovanje lesa Turbine Transmisije Armature in sesalke Zvonovi
z Svsopčo Zanatitjako bank« i. 4. v Zagreb« in njene podrt»! Karlove« to Gospodarsko banko 4 4. f Novem Sad«.
Kapljal In rezerve »kapne t »tllijaclleml fai K 50.000.000*—.
‘Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardi»« vrednostne papirje, kupuje in prodaj« tsj* Takle 1« devize, «prejema vloge v tekočem račune to ne vložne knjižice t«tar preskrbuj« vne bančna in borzne mnaakc^e pod najugodnejšimi pogoji.
PoobiafM prodajalec sredi državni razredna loterije* *
Na drobno
TRGOVINA
Na debelo
«Ksajkive, steklene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstva
Albert Vicel, Maribor, Glavni trg 5.
GALANTERIJO DROBNARIJO PARFUMERIJO PLETARSKE IZDELKE IN DRUGO
PRIPOROČATA
NA DEBELO
NA DROBNO
BALOH & ROSINA
MARIBOR, GRAJSKI TRG ŠTEV. 3. 3-101* 18
Cn» nima se dobro ipežban JU* C'(IIC delavec vešč vsakega vinogradniškega dela na čas do trgatve. Stanovanje in hrana prosta. Plača dobra po dogovoru. Fr. Vernik, lesni trgovec. Slov. Bistrica, Šolska ulica.
17!
Tri hiša prostorne v prO-I ll ni£c metni Ljutomerski cesti nasproti kolodvora in sicer: 1. št. 14 a enonadstropna; 2. št. 14 b pritlična z mansardami na dvorišču, velika veranda in vrt ; 3. št 20 trinadstropna, najmodernejše zidana, motor, vodovod, velik suh suteren, primeren za kako fabriško podjetje ali trgovino v velikem, velik vrt in stavbišča. Posredovalci izključeni. Jožef Kranjc, kaplan, Ljutomerska cesta 16, Ptuj. 2—2 165
SP
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.
obrestuje od Novega tota naprej navadne
▼loga po
Tk«Jna to vačto vloge pa po dogovora.

■neg
m



adnižna gaspodapskabanlia d.d.
Podružnica v Mariboru, ea
latam: Koroška cesta 1/L — Telefon 311. — Brzojavi: Gespobanto.
Contrai«: ljubljena. Podružnica: Rebovo, Sarajevo, Somber, Split, Šibenik. Ekspozitura: Elei

Izdajatelj to založnik: Konzorcij «Straže.«
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Tlak Cirilove tìakam* r Mariboru,