THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. AMERIKANSKI SLOVENEC I PRVI SLOVENSKI IJST V AMERIKI. Geslo: Za yero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA _____ IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO. V CHICAGI. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STE V. (No.) 32. CHICAGO, ILL, TOREK, 15. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 15, 1927. LETNIK XXXVI. JAPONSKA JE PRIPRAVLJENA SPREJETI COOLIDGE-JEV PREDLOG ZA KONFERENCO PETIH VELESIL ZA OMEJITEV OBOROŽEVANJA NA MORJU. — FRANCIJA NASPROTUJE. — FAŠISTOVSKI LISTI SOVRAŽNI AMERIKI. Tokio, Japonsko. — Na Coolidgev predlog za konferenco petih velesil, na kateri naj bi se razpravljalo o omejitvi oboroževanja na morju, prihajajo odgovori. Japonska, tako se glasi poročilo, je pripravljena sprejeti predlog za| konferenco in se strinja z načrtom Coolidgea za zmanjšanje mornarice. Na tozadevni seji so višji državniki Japonske razpravljali o načrtu, proti kateremu je bilo le malo o-pozicije. , Pariz, Francija. — Francoski kabinet je v soboto razpravljal o Coolidgejevem načrt u za omejitev oboroževanja na morju, katerega pa večina članov kabineta ne odobruje. Tozadevni odgovor, ki pa je še tajnost zunanjega ministra Bri anda, bo v kratkem odposlan Coolidgcju. GROZEN ZLOČIN ODKRIT Našli so v neki hiši v Royal Oak kovčeg, v katerem so bile čepinje štirih žensk in kita las. — Lastnika kovče-ga so oblasti izsledile. Detroit, Mich. — Otroci so našli v neki hiši, ki je bila že dalje časa brez stanovalca, kovčeg, v katerem so bile čepinje štirih žensk in kita s krvjo oškropljenih las. Oblasti so bile takoj obveščene, ki .so tudi izsledile lastnika kov-čega, črnca, J. H. Coyner-ja, ki se nahaja v državni ječi v Michigan City. Zaprt je radi tatvine, zasačen je bil v Hammond, Ind., ko je odpiral grobove in kradel kar je pač-vrednega dobil pri mrliču. Coyner je star 35 let. Pravijo, Rim, Italija. — Italijanski da je imel posebno veselje nad faSistovski listi pišejo v tonu,1 tem, da je izkopaval trupla, ki v katerem se opazi, da gojijo so ležala že delj časa v zemlji, sovraštvo* do Zed. drž. Na vse mogoče načine se zaletujejo v Coolidgejev predlog za omejitev oboroževanja na morju fz raznih člankov v listih je razvidno, da Italiji ni prav nič na temu, da bi se vde-ležila konference, kakršno predlaga Coolidge. Neki list pravi, da je Italija v nevarnosti in ni misliti na to, da bi zmanjšala svojo moč na morju. MEHIŠKE ČETEV BOJU Z INDIJANCI. - i Mexico City, Mehika. — Ya-' qui Indijanci, ki so se uprli mehiški vladi, so zopet postali bojeviti. Utrdili so se v gorovju — kakih 2500 po številu in so prizadjali velike izgube mehiškim četam, ki jih zasledujejo. Hudi boji so se bili zadnje dni: mnogo je mrtvih in ranjenih na obeh straneh. Lansko leto je v Hammond, Ind. na Oak Hill pokopališču izkopal truplo neke ženske, ti je ležalo v zemlji že 10 let. Kosti je nesel v neko v bližini stoječo hišo, ki je bila osamljena, nato pa je nekam odšel. Otroci so kosti našli in obvestili policijo. Detektivi so se skrili v kleti, tretji dan pride Coyner v klet in so ga takoj prijeli. Priznal je, da ima s tem veselje, ko izkopu je mrliče. Oblasti so uvedle obširno preiskavo. -o--i Amerikanski Slovenec je naš zaščitnik proti brezverstvu, je naš besednik in naš glasnik, zato agitirajmo zanj! -O- ZADEVA MORILCEV KLEI-NA PRED NAJVIŠJIM SODIŠČEM. Joliet, 111. — Poroča no je bilo, da za jetnike, ki so ob-dolženi umora nadzornika Peter Kleina, ni rešitve, vendar je bilo to poročilo preuranje-no. V zadnjem trenutku jih Moč upornikov bo pa gotovo J*e zaenkrat rešil okrožni sod-kmalu strta, kajti zvezne čete nik Arthur W. De Selm. Na prodirajo proti indijanskim smrt obsojenim je dovolil tri utrdbam s štirih strani, vseh tedne in jim dal priliko, skupaj je 6 tisoč mož. Imajo' lahko apelirajo na najviš-. sicer slab teren in premikanje Je sodišče. Ako jim pa ne bo pripuščeno svoje zadeve predložiti na najvišjo instanco, se čet v gorovju počasi napreduje, vendar, ker so dobro o- - _________, — premljeni z vsemi vojnimi po- ko eksekucija izvršila 4. mar-trebščinami, bodo gotovo u-i ca- Tudi Samuel Washington, črne, ki je umoril svojo ženo in bil na smrt obsojen, je bila v zadnjem trenutku eksekucija preložena na en teden pozneje. --o-- pornike premagali. -o- INFLUENCA NA ANGLEŠKEM ŠE VEDNO RAZSAJA. Ženeva, Švica. — Prvi teden meseca februarja je umrlo v večjih mestih Anglije 818 oseb za influenco. ^ Bolgariji pa 400. V Bolgariji se bolezen ši- VELIKA TATVINA BISEROV. I _________________ Chicago, 111. — Mrs. Ed- ri in je že nad 100,000 sluča-i ward Hines, vozeča se v vlaku jev naznanjenih po vsej deželi. Chicage v Dayton, je imela ovratnico z biserov vredno $80,000 katero ji je pa nekdo ukradel. Tatvina se je izvršila, ko je Mrs. Hines spala. Ko se je prebudila, je opazila, da je torbica odprta iz katere je izginila škatljica z ovratnico. Detektivi so bili takoj obveščeni in so se podali na delo, da izšle de tatu. -o- — London, Anglija. — Tukaj ima nekdo papigo, ki je stara 126 let. Perja nima že nobenega več na sebi, zato ji je napravil lastnik kožuhček, da jo varje mraza. -o— Ali si ie nagovoril svojega soseda ali prijatelja, da se naroči na Amerikanskega Slovenca? -- Širite "amer. Slovenca" Ne odlaiaj na jutri, temveč Se danes pojdi in agitiraj za Amer. Slovenca! Beseda o agitaciji za Am. Slovenca. Urednik tega čislanega lista me je naprosil, da naj bi napisal kak članek o katoliškem tisku. Po pravici povem, da sem malo zardel, ko sem' bral urednikovo pismo, kajti takoj sem se spomnil, fant, to je tvoja sveta dolžnost in moral bi to storiti že naprej, ne pa da si čakal, da te k temu šele urednik katol. lista naprosi. Naj me pa oprosti malomarnosti to, da je boljše pozno, kakor pa nikoli. Amerikanskega Slovenca čitam in sem njegov stalni naročnik od njegove prve številke naprej, ko je izšel leta 1891. Prva leta je bil A. S. skromen, kakor smo bili skromni prvi slovenski naseljenci v Ameriki. Vendar list si je polagoma utiral pot in pozneje lepo napredoval. Vedno je imel okrog sebe vnete pisatelje in čuvar najdražjega zaklada slovenskega naroda, to je njegove trdne vere. Pogrešati pa je bilo okrog njega vedno dobrih vnetih lajiških moči, ki bi list gospodarsko dvigali in delali za njegovo razširjenje. Lansko leto, ko sem posetil evharistični kongres v Chicagi sem ogledal današnje novo podjetje, ki sedaj izdaja A. S. Vsak kdor ga je videl je dobil o tem pod-' jetju najboljše utise. Na čelu tega podjetja delajo mlade lajiške moči. Nisem verjel, da je tako, ko sem večkrat čital o tem tiskovnem .podjetju. Tu pa sem videl na lastne oči lepo moderno urejeno tiskarno in pa tudi agilne može, ki zdaj delajo za Ani. Slovenca. Pa kaj bi to razkladal, ko o vsem tem nam večkrat pripoveduje list A. S. sam. Od dne do dne je bolj zanimiv. Resnično ameriški Slovenci smo lahko ponosni, na tako lep list, ko ga imamo sedaj Toda na kar hočem v tem članku opozarjati je to, da ameriški Slovenci čuvaj-mo to, kar .imamo . Može, ki so okrog lista, kakor tudi vse ameriške Slovence opozarjam, da njih geslo mora biti vedno naprej in naprej! Nikdar ne recite, zdaj imamo že dober list, zdaj ni treba več tako delati zanj. Zapomnite si, kadar kak gospodar tako naredi, takrat se obrne že njegova bodočnost navzdol. Nikdar tega. Vedno pa naj bo naš skupni klic: naprej in naprej! Če je ta ali oni zastopnik (ca) ali pa naročnik (ca) pridobila v prejšnih kampanjah kakega novega naročnika, glej, da pridobiš v sedanji dva. Ne bodite zadovoljni z uspehom nikdar. Le na ta način bo naša stvar rastla in .napredovala. O A. S. moram priznati, da je list na katerega sem' ponosen. Vedno ima v svojih kolpuah zanimivo zbrano čtiv o. kjer je najti z p vsakega -nekaj. . Obenem pa stoji, kakor mogočna skala na braniku vere in prepričanja naših dedov.- Slovensko ljudstvo ima v njem najboljšega zagovornika in svojega bramtelja. Ko sem obiskal pred nedolgim neko slovensko naselbino sem čul govoriti može, ko so govorili o raznih napadih na naše katoliške može in duhovnike. Pa se je oglasil med njimi star mož s Sivimi lasmi in je pripomnil: "Jih bo Že Amerikanski Slovenec zavrnil te laž-njivce." — Tako narod zaupa v ta čislani list. Ima ga za svojega zaščitnika in se na njega zanaša. Mislite si dragi rojaki in rojakinje, kaj bi bilo med nami Slovenci v Ameriki v današnji dobi, ko brezversko peklo dan za dnem bruha svoje napade na vero in na prepričanje nas katoličanov. Ko sramote sv. zakramente, sramote Boga, cerkev in njene duhovnike, kaj bi mi pomenili, ko bi ne imeli dobrega katoliškega lista, kakor je Amerikanski Slovenec? Nasprotniki bi se z nami igrali, kakor mačka z ujetim mišom. ^ Ali danes, ko stoji nam na čelu močan in krepak list A. S. vsi sovražniki Kri-sta in Njegova Križa se zastonj zaletujejo v nas. Kakor valovi, ki butajo ob morske pečine se razbijajo vsi umazani in peklenski napadi na vero in prepričanje ameriškega Slovenstva. ^Naj Bog živi nam vrle naše bojevnike kot so preč. gg. Rev. Trunk, Rev. Ambro-žič, Rev. Snoj, Rev. Cerne in drugi! Mi smo ponosni na Vas, smo z Vami in za Vami! Bog živi nam pa tudi naše vrle lajike, ki vodijo naš katoliški tisk, da tako lepo napreduje. Naprej po tej poti, črno noč hudih bojev smo že prebili, na obzorju ameriškega Slovenstva pa se vedno bolj pojavljajo sviti jutranje zarje. Dela se beli dan, sovražnike pa je strah pred resnico in pravico. Junaški možje ne poznajo nikdar besede nazaj, temveč le en rek poznajo in ta je: VEDNO NAPREJ! Vi dragi rojaki in rojakinje po naselbinah pa, podpirajte svojega prijatelja "Amerikanskega Slovenca." Podpirajte ga in širite ga! Pridobivajte mu novih naročnikov. Naši vrli člankarji, delajo s peresom in umom, tako oni, ki vodijo podjetje, ti pa lahko to delo podpiraš s tem, da v svoji naselbini in okolici kadarkoli moreš agitiraš za Amer. Slovenca. Bodimo vsak na svojem mestu v tem oziru in naši uspehi bodo v bodočnosti še večji in boljši. Zato prav iskreno želim, da bi v tem mesecu, ki je razglašen za širjenje katoliškega časopisja storil vsak dober in veren Slovenec in Slovenka vse, kar največ mora za svoj list Amerikanskega Slovenca. Delajmo radi za dobro stvar! Slovenski duhovnik. Iz Jugoslavije. STANOVSKE RAZREDNE ST RANKE SO V SLOVENIJI DOIGRALE. — KMETSK A STRANKA SE DANES LAHKO ZAPIŠE PRETEKLO STI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. I I Po oblastnih volitvah. V političnem razvoju v Sloveniji se čim dalje točnejše in določnejše izkristalizujeta dve fronti. Na eni strani se zbira ljudstvo v svojih organizacijah, ki vse streme za združenjem narodovih sil v občo korist, v nasprotnih vrstah pa so pristaši liberalizma, ki jih družijo denarni profiti in špekulacija .s političnimi ideali in gesli v o-sebne ali klikarske namene. Stanovske razredne stranke v Sloveniji so doigrale. Prav gotovo se kmetska stranka, ki ise je pred leti smatrala za stranko bodočnosti in je imela |vse pogoje, da postane dedinja liberalizma v Sloveniji, danes lahko zapiše preteklosti. Če ni uspeha sedaj, ko je na vladi in je imela priložnost biti svoje konkurente s takimi kalibri, kakršni so le redkokdaj na razpolago, tudi v bodoče ne bo mogla tega -padca več popravi ti. Njena agresivnost je brez učinka, njena odpornost stalno hira. Materialistično - socialistično orijentirano delavstvo je to-pot poizkusilo z novim skupnim nastopom. Ni šlo. Nikogar pa ne sme to zapeljati do podmene, da bodoča politična borba ne bi imela več opraviti z marksističnimi delavskimi organizacijami. Kot povsod drugod bo med delavstvom ta struja obstojala tudi v Sloveniji; da sedaj ni uspela, so krivi bolj osebni spori, notranja razrva-nost in popolna diskvalificira-jnost nekaterih voditeljev. Marsikateri marksistični delavec topot ni šel na volišče. Ravnal je dosledno. Dobre organizacije, dobrih voditeljev nima, slabih ne voli. Ravno s tem svojim činom pa je dokazal, da je z njim treba računati. (Slov., št. 19.) _ 3>J -O- Tobačna tovarna v Velikem Bečkereku je odpustila 30 delavcev, ki so HAUGENAU PREDLOG SPREJET V SENATU. CIKLON V AVSTRALIJI; ŠKODA OGROMNA. VELIKA TATVINA NA POŠTNIM. PARNIKU. Washington, D. C. — Mc-, Long Beach, Cal. — Kapi- j Brisbane, Australia. — Se-Nary-Haugen-ov predlog za tan panama poštnega parnika verni del Cairns okraja je ve-odpomoč farmarjem je bil v Columbia, ki je prispel v tu- liko pretrpel po strahovitem senatu sprejet z rezultatom kajšno pristanišče, je nazna-1 ciklonu, ki je koncem minule-47 proti 39. Štiri leta se je ad-' nil oblastim, da je neznano-! ga tedna divjal nad pokrajino, ministracija bojevala proti kam izginila denarna pošilja- j Mnogo hiš je razdejanih, reke Haugenovem načrtu za kon-^tev $50,000 Central American'so izstopile in preplavile nižje trolo farmarskih produktov,1 banke nekemu bančnemu pod- j ležeče kraje. Škoda je ogrom-katerih preostaja: bitko je iz- jetju v Los Angeles. Na parni- na, ob življenje je prišla ena gubila ,le eno upanje ima še ku se je tudi nahajalo 100 oseba. — to je poslanska zbornica, | potnikov, katere je poleg u- 0 ki bo predlog vzela na glaso-. službencev policija preiskala, — Bukarešt, Romunija. — vanje sredi tega tedna. j ni pa ničesar našla. j Rumunska kraljica ni zadc- —o— I —-o • j voljna z Bukareštom, kot glav- —- Sioux City, Iowa. — Tu-( — Waycrpss, Ga. — Okrož- • nim mestom. Njena želja je, kaj so imeli kontest, kdo bo (no sodišče Ware okraja se ba-1 da bi ji Amerikanci postavili izpil največ kave, katerega se vi z zadevo Oscar-ja Hosges-a, novo glavno mesto, najrajše bi je vdeležilo enajst mož. Zmagal je 36 letni Voznik truka Earl Smith, ki je spravil pod kapo 182 čašič te pijače in s tem dosegel nov rekord. nig, hišni posestnik in tesarski mojster. Pokopali so ga 10. jan. na mestnem pokopališču v Plu-ju. -o- Poroka. V nedeljo. 20. jan. sta se poročila g. Ivan Kostner, posestnikov sin in Jožeta Toni it z. -o- Leto 1927 v znamenju samomorov. V petek. 21. jan. zvečer ob" 18. uri se je vračal iz Ljubljane železničar Ivan Prosen 'lomov po železniški prog; proti Dravljam. Blizu barak sredi polja je z grozo opazil, da leži na tračnicah človeško truplo brez spodnjega dela. Truplo je bilo zavito le v srajco. drugi strani tračnic na je opazil spodnji del telesa, malo nižjo pa je ležala suknja. Obvest :1 je takoj policijsko stražnico, ki je obvestila policijsko ravnateljstvo. PriSpela je takoj policijska komisija pod vodstvom policijskega zdravnika dr. Pavla Avramoviča, ki je ugotovila, da je gorenjski vlak prerezal truplo čez polovico. Ugotovilo se je, da je samomorilec petnajstletni deček Anzelm Ribnikar, ključavničarski vajenec. Pod vlak se je vrgel naj-brže radi tega. ker mu je njegov mojster odpovedal službo ter se je bal kazni doma. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. To je že šesti poskušeni samomor v novem letu ter četrti, ki je uspel. Avtomobilizacija Maribora. Ker so mestni avioonmibusi tako dobro, in to dnevno zasedeni, se je začelo resno misliti na avtomobilizacijo mesta samega. Ponudil se je že mestu neki Frankovič, ki bi naročil za avtomobilizacijo potrebne vozove. Frankovič je pripravljen po petih letih avtoomnibuse prepustiti mestu. Občina je v pogajanjih s Frankovičem in imeli po 30 dinarjev plače na - - -dan7 vzela pa je v službo be- bo sama prosila za tozadevno ki je obdolžen, da je njegova žena umrla od gladu na bolniški .postelji, ker ji ni dajal nobene hrane, ko je bila bolana I in si sama ni mogla pomagati. Ameriki. imela Kronstadt, ki je v Transilvaniji geografično središče Rumunije. To željo je izrazila, ko se je nahajala na obisku v gunce iz Bolgarske, ki jih pla čuje po 35 Din na dan. -o- Poplave so nastopile vsled neprestanega dežja v Hercegovini. Mo-starsko Blato in Popovo polje sta vsled'neprestanega deževja preplavljena. Voda je vdrla tudi v mnoge hiše. Utonil je neki kmet. —«-o'- ' Zastrupi jen je s plinom. Poleg frančiškanske cerkve v Ljubljani so popravljali delavci mestne plinarne pokvar-jjen plinovod. Eden od delavcev 'se je nahajal v jami pri počeni plinski cevi, toda uhajajoči plin ga je omamil, da je ome-jdlel. Tovariši so ga potegnili iz opasne jame ter poklicali rešilno postajo, ki je ponesrečenega delavca prepeljala na njegovo stanovanje. -o- Umrl je na Bregu pri Ptuju g. I. Wres- koncesijo. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poši- ljali po teh-le cenah: 500 Din _ . -S 9.45 1,000 Din__ ____$ 18.60 15 2,500 Din___ ---$ 46.25 T 5.000 Din 92.00 A 10,000 Din___ ------$183.00 100 lir__ -----$ 5.20 200 lir .... .......... ..$10.10 500 lir ....... . ____424,25 1000 lir_______ _______$47.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračo- Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajn« go cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po poŠti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: * ZAKRAJŠEK & ČESARK 1 455 W. 42n« ST„ NEW YORK, N. Y. "amerika nski AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi io oajttarejii slovenski Uit i . s Ameriki. ,, :i r Ustanovljen leta 1891, j-- ^ j -WT-" Izhaja vpak dan razvit nedelj, pon-deljkor in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave? 1849 W. 22ud St, Chicago, 1|L ' Telefon; Canal 0098. Za celo Za pol Naročnina: leto leta .$5.00 _ 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _6.00 Za pol leta -___8.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday. and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, in. Phone: Canal J3098, « - - I .. i.irt.^t Subscription«; For one year_______$5.00 For half a year_ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___- 6.00 For half a year____3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu ]e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Zgodovinska potvorba in nemarna nevednost. "Prosveta" z dne 31. januarja t. i. piše v članku: "Držite se vere svojih očetov, dedov in pradedov" takole: "Če bi mogle govoriti šume okoli bohinjskega in blejskega jezera, tedaj bi nam povedale, kako so tam padali naši pradedje pod ostrino tujih mečev, ki so sekali na povelje Rima. V srednjem veku so se dvignili slovenski kmetje proti svojim tlačiteljem, grašcakom in nadškofom in škofom. Poldrugo leto so se slabo oboroženi kmetje borili proti fevdalni suž-nosti. V bitki na breškem polju so zmagali izsesavci in izkoriščevalci slovenskega kmeta." Pa čemu bi še navajal, ker clotičnik, ki je to pisal, ali se je hotel skregati z zgodovinskimi dejstvi ali pa javno pokazati, kako nedolžno je zaljubljen v nemarno nevednost. Kadar zgodovinar govori, mora govoriti jasno, dokazilno, bodisi glede časa, krajev in oseb. Ali je to kak zgodovinar, ki se igra s stoletji in našteva dejstva, ki so se vršila v 16. stoletju, v srednjem veku! Pokazati mora vzroke kakega gibanja s posameznimi dejstvi in potem se ne sme bati nobenih posledic, priznati dobro, če je bilo, in tudi slabo, če se je zgodilo. Vzemimo naš slučaj, kar piše Prosveta: "V srednjem veku so se dvignili slovenski kmetje ... V bitki na breškem polju so zmagali izsesavci." Začetki kmetskih uporov imajo svoj vir v protestantizmu, ne pa v katolicizmu. Katoliška cerkev, tista velika moralna sila, je učila ne samo kmete, da naj ubogajo, ampak tudi ple-menitaše, bodisi svetne ali duhovne: da naj bodo pravični, usmiljeni nasproti podložnikom. Kako pa uči ustanovnik lu-tcranizma? Martin Luter poživlja kmete k uporu, obeta jim evangelij prostosti, dobrika se njihovim strastem. Leta 1522 je Luter sam že dobro vedel, kaj bo uspeh tega njegovega nauka. Rekel je: Nemčija bo plavala v krvi. Začela se je soci- Torek, 15. februarja 1927 zvani. volilni knezi. Kralj je še vedno nwitelj držatne pfelasti: je najvišji sodnik, poveljnik. V drugfe ozirih Je zmagalo fevdništvo, kralj ni več kralj naroda, temveč najvišji fevdni gospod. Kaj pa so fevdi? Fevdi so bili ali uradi ali regalije ali zemljišča. V bolje umevanje te besede "fevdi," moramo pose- imd vse lepo okrašen v srebru je cerkveni zbor sifevii$. pesen "Ecce Saeerd{te magnus," Srce je veselja zaigralo vsakemu pri pogledu na krasen, srebern slavolok pred oltarjem in na ci v dobo preseljevanja narodov. Nemška razna plemena (Franki, Goti, Burgundi itd.) so se naselila po deželah nekda-' njega rimskega cesarstva. Zmagovalci so v teh pokrajinah starim prebivalcem vzeli mnogo sveta in Si ga med seboj razdelili. Vsak vojak je dobil svoje zemljišče, plemenitaši so dobili večje kose, kralji največ. Tako pridobljeno zemljišče se je imenovalo alodij, posestnik je smel z njim storiti kar je hotel, bilo je njegova last. : . Kralji so pri tem navadno dobili toliko sveta, da ga niso vsega zase obdržali. Vsled tega so oddali v najem plemičem, ki so zato morali iti v vojsko, ali pa izvrševati kake druge državne ali dvorske službe. Tako posojeno zemljišče so zvali "feud," najemnik pa je- bil kraljevi vasal, čim večje število vasalov je imel kralj, tem večja je bila njegova moč. Ker so vasali imeli veljavo pri kralju, so tudi drugi plemenitaši želeli postati kraljevi vasali. 3>a bi to čimpreje dosegli, so podarili svoje lastno posestvo ali svoj alodij kralju, ki jim ga je zopet vrnil kot fevd. Kralj je smel vasalu vzeti fevd, kadar ga je bila volja, ali navadno so ga obdržali do smrti, in kmalu so si ga izprosili za svoje moške naslednike. To pravico so najpre-je dobili tisti plemenitaši, ki so svoj alodij (posestvo) podarili kralju ter so prostovoljno postali njegovi vasali. Bilo pa je mnogo plemičev, graščakov, ki niso mogli svojega velikega posestva obdelovati. Taki plemiči so odstopili nekoliko svojega zemljišča v najem drugim (kmetom, graščakom itd.). Ker je plemič takega, ki je bil njegov vasal, branil proti vsakemu sovražniku, so jeli kmetje, graščaki polagoma prepuščati svoja zemljišča plemičem, samostanom, cerkvam proti temu, da so ti poslednji prve branili. Tako so kmetje vsled časovnih razmer postali odvisni od plemenitašev, škofov, opatov, ti pa zopet odvisni od kralja. To odvisnost nižjih od višjih imenujemo fevdalizem, na katerem so snovane vse državne naprave v srednjem veku. Dragi prijatelj, kot pišeš v tistem članki^ tvojega glasila: .. ali to je tista fevdalna sužnost?" Koliko časa so fevdni gospodje in vasali izvrševali svoje dolžnosti in obveznosti medsebojnega dogovora, je bilo zadovoljstvo in sreča na obeh straneh. Tako je vladala med njimi neka tiha vzajemna pogodba varstva in zvestobe. To fevdalno razmerje je še precej oblažilo krščanstvo, da, bilo je nekako patriarhalno. Gospodar, fevdni gospod, je bil zavetnik podložnikov, grajska gospa mati ubogih (primerjaj sv. Elizabeto). Kmetom se je primeroma jako dobro godilo. Po kmečkih hišah se je vsak dan kuhalo meso in vsem se je smilil "revež," ki po cel teden ni dobil mesa. Zlasti dobro se je godilo kmetom-podložnikom pod cerkvenimi fevdnimi gospodi. Znan je rek: Pod krivo palico je dobro živeti. Se en dokaz za naše slovenske kraje. Navajam, kar piše dr. Gruden v Zgodovini slov. naroda v 3. zvezku: "Ker je v bojevitih ča^ih srednjega veka odločevala le pest močnejšega in je moral vsakdo sam braniti svoje življenje in imetje, zato je umevno, da so si manjši "SVOBODNI" posestniki poiskali pomoči in zavetja pri mogočnejših gospodih. Podali so se v varstvo kakega samostana, cerkve ali bližnjega graščaka in mu postali podložni. Zgled takega svobodnjaka je župan. Stinko iz ptujske okolice, ki se je leta 1277 z vsem svojim imetjem podal v varstvo nemške viteške komende pri Veliki Nedelj i, obljubil, da bode vse svoje življenje ostal v službi in se blesteči oltar. Pa saj ni čuda! Naše neumorne šolske sestre so delale celo soboto in po noči. .Pri sv. maši bilo je osem go- spodov. Bilo bi in- še vec, pa alna revolucija. Par let pozneje, 1525, ko so bili kmečki pun ti, je bilo nad 1000 gradov in samostanov razdrtih in nad 150 Podložnosti nemškega reda, da bode celo svoje oddaljeno po-tisoč kmetov ubitih. In kako se je zopet Luter v tem boju za-jsestv0 Prodal in kupno vsoto založil pri svojih zavetnikih." drževal? Pisal je: Kmetje so hudiči, treba jih je pomoriti, te' v nedeljo je r>---iku težko dobiti namestnika. Pri sv. maši azistiral jc stevljencu č. g. J. Plevnik iz Jolieta. Za dija-kona je bil Very Rev. Beni-gen Snoj, O. F. M., komisar slov. frančiškanov, in Rev. J. Ponikvar iz Clevelanda, je služil kot subdijakon. Rev. Geo. O. S. B., profesor iz zavoda Lisle, 111., pa je bil ceremoni-jar. Razun tih bili so še štirji drugi gospodi, med njimi Rev. M. Pakiž iz Milwaukee, in Rev. W. Sholar, O. S. B. Prekrasna je bila pridiga gospoda Sholarja, v kateri nam je v žarni luči pokazal duhovnika. kot najboljšega prijatelja človeštva. Da bi le nikdar ne pozabili teh prekrasnih besed! Res je, bodi si v telesni ali pa v duševni potrebi, duhovnik nam je najboljši in naj-zvestejši prijatelj. On je, ki ima srce za vsakega in ki nam deli božje milosti. Njegovo srce ne pozna sovraštva, kot namestnik božji, deli samo u-smiljenje in spravo. Nobeno oko ni ostalo suho, ko se je govornik obrnil k jubilantu in ga prosil, da naj danes pozabi na trnjave krone in težave ter naj pomisli, koliko število jih ta trenutek klečijo pred božjim prestolom, onih katerim je on odprl Nebesa, in da prepolna cerkev vernikov kot eno srce moli za njega. Po sv. maši so društva zopet naredila špalir do šole, kjer se je ob eni uri začel banket. Dvorana, čeravno velika, napolnjena je bila do skrajnosti. Vsa čast našim izbornim kuharicam, in pridnim, gibčnim dekletom, ki so stregle pri mizah. Boljših banketov in vil slavijenca v imenu Cerkve^ nega odbora Mr. Andrej Košir, v imenu društev v župniji Mr. Johln Zal ar, v imenu cele KSKJ. Mr. A. Grdina, in v imenu Slovaških društev Mr. M. Korenjek in J. Halas. Med govori seveda menjali so se pevci cerkvenega^ zbora in Orchestra z dvema prekrasnima pesmicama, katere so nam zapele gospodične Val. Umek in Anna. Pustovrh. Rev. J. Plevnik, je z svojimi šaljivimi dovtipi spravil vso občinstvo v najboljšo voljo. Predno je častiti jubilant imel svoj govor vstala sta Mr. A. Pužin in Fr. Petkovšek, da izročita ključe novega auto-mobila "Nash Sedan", kot dar župnije in mestnih prijateljev gospodu jubilantu. Nad vse krasne so bile besede gospoda jubilanta. Vsakemu je zarosilo oko, ko se je gospod spomnil svoje stare matere v tihi gorski vasici na Gorenjskem in da je bil njegov edini namen dovoliti to slavnost samo zato, da bi se vnela ljubezen v mladeniških srcih do duhovskega stanu ter se mu posvetili. Da, želeti je, zelo je želeti, da bi stariši že zgodaj gojili poklic za ta sveti stan v srcih svojih otrok, ker delavcev v vinogradu Gospodovem vedno primankuje. Po zaključku banketa ob petih se je občinstvo razšlo, samo, da se malo oddahne in se zopet zbere ob pol osmih za predstavo in program, katerega je priredila šolska mladina pod vodstvom častitih šolskih sester. Ali mislite, da je kdo prišel ? Posebno, ko je bilo že popoludne tako dolgo? Da, prišli so, v tolikem številu so prišli, da je primanjkovalo stolov in prostora. Mislili smo, da imamo preveliko dvorano, toda v nedeljo zvečer se je pokazalo, da je še skoro premajhna. Da so mali pokazali kaj znajo, bo vsak, ki je bil v dvorani, pritrdil. Kar čuditi smo se morali, kako korajžno brez strahu so nastopali. Kdo ni občudoval zavednosti in nevstra- 3162015 hitrejše postrežbe si ni mo- šenosti neveste sreberne maše, morilske bandite. — Izdal je spis: Wider die rauberischen und morderischen Rotten der Bauern. Ta val kmečkih uporov, ki ima začetek v Nemčiji, je imel svoje posledice tudi v naših pokrajinah. Priznati moramo, da so se vršile grozovitosti na obeh straneh, bodisi od strani upornih kmetov, kot od strani plemenitašev. Upori so bili leta 1525 in poraz glavne kmečke vojske na brežiškem polju je bil januarja in februarja (3.—5.) 1573. Glavni voditelj kmetov je bil Ilija Gregorič; videč, da je vse zgubljeno, ni hotel iti k Matiju Gubcu v Stubico, ampak je begal nekaj časa po Štajerskem, potem se je hotel preko Slavonije umakniti v Bosno. Toda med Križevci in Ivaničem so ga ujeli krajiški vojaki in so ga poslali na Dunaj. Od kdaj je leto 1573 v srednjem veku? To ve razložiti samo pisatelj v Prosveti dotičnega članka. Vedeti moramo, da je bilo v srednjem veku — noter skoraj do naših časov (1848) socialno življenje in ureditev socialnih stanov povsem drugače kot je danes. Kdor hoče razumeti srednji vek, ne more preko besede "fevdni sistem." Zamislimo se v zgodnji srednji vek. Ko so izumrli Ka-rolingi (911), je postala nemška država volilno kraljestvo, vendar je bila volitev omejena po gotovih dednih pravicah, zakaj ponavadi so izvolili za naslednika najstarejšega kraljevega sina. Sprva so volili kralja vsi svobodni; kmalu so imeli to pravico samo duhovni in posvetni velikaši; narod pa je volitev potrdil. Slednjič so obdržali pravico voliti kralje le še tako- Ko se je proti koncu srednjega veka v graščakih začel probujati sebičen egoizem ,vpliv krščanskih načel pojemati, so začeli plemiči, fevdni gospodje, pritiskati na kmete, nalagati vedno večja bremena in jemati jim pravice. Cerkev je zastavila vso svojo moč, da bi olajšala bremena in dajatve kmetov-podložnikov. Par podatkov! Lateranski koncil 1. 1179 je izobčil iz občestva vernikov graščake-roparje. Sinoda v Trier ju L 1310 je obsodila fevdne gospode, ki so preveč zahtevali od svojih vasalov in se niso ravnali po pisanem urbarju. Enako cerkveni zbor v Rouenu 1. 1335 je prepovedal vzeti vprežno živino kmetu-podložhiku, ki jo je rabil za obdelovanje svojega polja. Tako zgodovina. Rev. P. Podbregar, profesor v Lemontu, 111. Pri srebrni sv. maši č. g. F. S, Ažbeta. Waukegan, 111. Nad vse lepo je bilo pri sre-berni sv. maši gospoda Ažbeta, našega nam nadvse priljubljenega nam župnika. Lepo je bilo v cerkvi, toda lepo je bilo tudi v dvorani popoldne in zvečer. Zjutraj ob 10. uri že zbrala so se vsa kat. društva župnije v novi šolski dvorani, in vsi šolski otroci. Ob pol desetih pa so naredila društva in šolska mladina špalir od šole do cerkve skozi katerega so korakali belo oblečeni /otroci, ministranti in duhovščina s slav-ljencem. Veličastno so zapeli zvonovi, ko se je razvila procesija, in pri vstopu v cerkev pel goče misliti. Ko so se gostje vsedli, zasvirala je godba cerkvenega orkestra 'The Star Spangled Banner." Tudi "U-kalele" dekleta so nas zabavale med jedjo. Če si opazoval goste, videl si ne le vse dobre in zavedne župljane, ampak tudi prijatelje gospoda jubilanta iz drugih krajev. Bila sta prisotna oba župana, iz Waukegana in North Chicago, mnogi visoki državni in mestni zastopniki, več bližnih in sosednih gg. duhovnikov, glavni uradniki in gl. predsednik KSKJ., in seveda naši prijatelji iz Chicago in Jolieta. Na noben način nesme-mo pozabiti na Mr. in Mrs. Ed. Moore iz St. Paula, Minn. Mrs. Moore je bila nevesta gospodu jubilantu na njegovi novi maši v Broockway, Minn. Pod spretnim vodstvom Rev. W. Sholarja, kot stoloravnate-Ija, sledile so mnogoštevilne točke programa točno druga za drugo. Kot uvodni govor je stoloravnatelj orisal jubilantovo dijaško življenje in njegovo delovanje kot duhovnika v male Tončke Petrovčič, ki je z lepim in močnim glasom v daljšem govoru pozdravila gospoda jubilanta v imenu šolske mladine?! In to se mora reči o vseh drugih, Td so prišli V1 fant z,atl'jevali na oder v 13stih točkah pro- so 1>a ,blh v flesetih grama. Vsa čast neumornim šolskim sestram za njih trud! Po šolski zabavi, pa pride na vrsto od mladine najbolj zaželjena točka ples, ki je trajal do polnoči. Tako se je vršila in končala redka slavnost sreberne maše. Pri tej priliki se cerkveni odbor, ki je vso stvar imel v rokah in vodil, prav prisrčno zahvali, vsem društvam za korporativno vdeležbo, šolskim Ali urednik Prosvete kandidira za frančiškanskega komisarja? (Prispevek.) — Kdor je prečital zadnji petek uredniški članek' Prosveter ta ni mogel, da bi ne dobil utiša, da člankar namerava še kandidirati za frančiškanskega komisarja. Vse ve, kako se lahko doseže šaržo frančiškanskega komisarja. Pravi, samo treba je udrihati po Prosveti, pa se dobi šarža komisarja. Iz tega je sklepati, da Zvonko, ker tudi tuintam mahne po Prosveti, kakor tudi Peter Zgaga jo včasih t;ako-le od strani polasa, sta resna kandidata za frančiškanskega komisarja. Po pisavi lire dni k a Prosvete same pa je sklepati, da tudi on cika na to ^aržo. Zato naj nam urednik Prosvete pojasni, če je to res ali ne, da vemo pri čem smo v tem oziru.—F. S. Rdeči Mojzes. In zasijala je tudi rdečemu kraljestvu modra zvezda, ki se baje piše na ime Volek. Te dni je podal svojim Izraelcem deset svojih zapovedi. Značilno je posebno to-le: V desetih božjih zapovedih se čila deveta zapoved: "Ne želi svojega bližnjega žene . . ." V Volekovih desetih zapovedih pa se čita 9. zapoved: "Zamaši svoje uho pred popi ..." — Volek mora imeti vzrok, zakaj ni v svoje zapovedi vključil zapovedi proti hotenju do žene svojega bližnjega. Stare mamice po Lawndale Ave. so nekoč že nekaj takega pripovedovale. Na clrugi strani je pa nevarnost, da se bombaževimi vsled tega silno podraži. Pomislite, koliko jo bodo zdaj porabili Prosvetarji, ki si bodo mašili ušesa i>red popi! Zares, same težave so na svetu, za rdečkarje pa še posebne. "Moj oče so Žagar," je rekel dečko drugemu. "Moj tudi," je la odvrnil. "Toda moj oče so junak, bi i i so v vojski, prejeli so celo vrsto svetinj in kralj sam jim je pripel na prsi najvišje odlikovanje," je hitel pr- Moj oče nil v desetin vojskah, prejeli so dve celi vrsti svetinj in poleg tega so dobili tudi leseno nogo, katero jim je kralj sam pribil na nogo." Razstava živine. Došlo je poročilo o neki razstavi živine, ki se začne tako-le: "Na razstavo je prišlo precej lepe živine, bikov in krav. Ko je prišel še gospod glavar, se je razstava začela." sestram za trud z mladino, ku- strežen, naj se zato ne čuti raz haricam in dekletam za postrežbo, pevcem in godcem za zabavo, darovalcem za darove, prijateljem iz drugih krajev za obisk, Bogu pa, da nam je dal tako dobrega župnika, katerega naj nam ohrani zdravega in čilega še do zlate maše, kjer upamo, da se zopet vsi zberemo. Končno še tole, ako kdo iz- Steelton, Pa. Za tem je pozdra- med gostov ni bil zadostno po- OBLETNIGE ZNAMENITIH AMERIKANCEY. I. (Dalje.- V vojni leta 1812 je bil Harrison imenovan glavnim poveljnikom severo-zapada z naslovom major - generala. Blizu reke Thames je ujel vso angleško vojsko in popolnoma porazil Indijance, ki so bili zavezanci Angležev. Na tak način se je vojna v zgornji Kanadi končala. Dobo med vojno leta 1812 in predsedniškimi volitvami leta 1840 je Harrison deloma posvetil službi za domovino, deloma pa življenju bogatega farmarja. V decembru leta 1839 ga je narodna konvencija Whig stranke imenovala svojim kandidatom za predsednika Združenih držav. Politični javni shodi in parade so prvič prišli v rabo in volilna gesla in znaki so bili prvič vpo-rabljeni z velikim uspehom. Ta volilna agitacija nosi ime "log-cabin and hard cider campaign." Vzhodni del hiše generala Har-risona v North Bend blizu Cincinnati je obstojal iz kolibe, napravljene iz hlodov, in pravilo se je, da je imel doma dobro zalogo jabolkovca mesto vina. "Log cabin" in "hard cider" sta tako postala volilna znaka in simbol republikanske žaljenega, zakaj, cerkveni odbor v resnici ni pričakoval tako veliko število gostov, in zato, mora biti njim v tem slučaju, da nam oproste. In še enkrat izrekamo najsrčneje zahvalo vsem skupaj, ker so se našemu klicu in povabilu odzvali, da se je ta redka slavnost tako lepo in krasno izvršila. Cerkveni Odbor. Harrisona. 11. februarja 1735. — Daniel Boone._ Izmed vseh, ki so pomagali raziskati obširno ozemlje Združenih držav in pripraviti pot za civilizacijo, ga ni bilo bolj drznega in simpatičnega človeka nego Daniel Boone, raziskovatelj Kentuckyja. Boone se je rodil dne 11. februarja 1735 nedaleč od ljev in lovcev in prodrl z njimi do zapadnih pokrajin. Od tedaj je vse njegovo življenje bilo nepretrgana niz lovov, raziskovanj in borb z Indijanci. Skupaj s svojim bratom je eksploriral velik del Kentuckyja, kjer se je kasneje tudi naselil s svojo družino. Ko je izbruhnila ameriška revolucija in so Angleži šuntali Indijance proti naseljencem, je bilo Danielu Boone usojeno, da brani svojo domovino v samotni in tedaj jako od- Nasprotniki niso mogli nič doseči proti po pulariteti "junaka od Tippecanoe in Thames" in Harrison je bil izvoljen z velikansko večino. Umrl pa je že 31 dni po svojem vstoličenju. Sledil mu je kot predsednik John Tyler, ki je bil skupaj z njim izvoljen podpredsednikom. Benjamin Harrison, 23. predsednik Zedi-njenih držav, ki jfe bil inavguriran 1. 1889, je bil vnuk predsednika William Henry priprostosti. Reading, Pa.,%v naselbini ob tedanji meji daljeni pokrajini Kentucky. Ob neki priliki ici oroti no- civilizacije, stalno izpostavljeni napadom so bili oh in njegovi tovariši ujeti od Indi- Indijancev. Imel je malo izobrazbe, ali, kar mu je primanjkovalo na knjižni učenosti, je nadomestoval z dovršenim znanjem lovstva, ki mu je bil strastno udan. V starosti 18 let se je s svojim očetom preselil v North Carolina, naselil ee na farmo in se oženil. Ali življenje civilizacije ni bilo po goda velikemu lovcu in ob prvi priliki je odsek jancev, ali rešil je svojo četo s tem, da se je navidezno začel pobotati z Indijanci. - Povest o njegovem ubegu se vedno čita z napetostjo. Da premoti svoje ugrabitelje, se je delal, kakor da bi ga veselilo ostati za vedno med Indijanci in podvrgel se. je sprej^a v indijansko pleme; ispulili so «m vse lase, razun kodra sredi ju, "izprali" v reki njegovo "belo kri" in našemili njegovo lice. Ob prvi priliki pa je ušel in v petih dneh dospel do trdnjavice Boonesborough, o kateri je znal, da jo bodo Indijanci napadli, in jo pripravil za obrambo. Za svoje zasluge je bil imenovan za majorja. Po vojni se je povrnil k farmi in lovu. Kentucky je bil 1. 1702 sprejet v Unijo kot nova država. Ustanovljena so bila sodišča, in ko so ta preiskovala lastninske pravice naseljencev, so našla, da pravni naslov Boone-a in drugih sličnih mu naseljencev je bil pomanjkljiv. Zgubili so vsa svoja zemljišča. ta 1761 pridružil se je skupini raai&kovpte- *lave <»a "skalpu") po indijanskem običa- Rojaki, zavedajte se, da se nahajamo v mesecu kat. tiska! Agiiirajte in pridobivajte novih naročnikov I tedenski koledar. 2. predpepel.—Sejavec m tfsrfce. Lok. 8, 4i 20 Nedelja — EleVterij, škof, muč. 21 Ponedeljek — Maksimilijan, škof. 22 Torek — Stol sv. Petra v Antijtfhift.--Wash. rojetro. 23 Sreda — Peter Damijan. 24 Četrtek — Matija, apostol. 25 Petek — Valburga. 26 Sobota — Marjeta Kortonska, spozn. druga predpepelnična nedelja. (Seksagesinta.) Sejavec je sel sejat svoje seme.—Lok. 8, 5. Sejavec je šel sejat svoje seme. Krasna je ta prilika, katero nam Kristus sam razlaga. Seme je božja beseda. Sejavec je Bog — Sin Božji, sploh vsi katere je Kristus postavil za oznanjevalce božje besede; so to redno posvečeni duhovni; njim je rekel Gospod: "Pojdite in oznanjujte evangelij vsem stvarem." Današnja prilika je nekaka podoba; je nekako zrcalo, v katerem vidimo ljudi našega časa: na kako zemljo pada pri njih beseda božja. Poglejmo danes mi v to zrcalo! * * * "Šel je sejavec sejat svoje seme; in ko ga je sejal, ga je padlo nekaj poleg pota." Kaj pomenja ta prilika? Pri katerih ljudeh se pa to godi? Kristus Gospod nam daje odgovor: Pri teh, ki jim je znan božji nauk, božja beseda, pa se za njo ne brigajo; so ti, katerim je vera neka postranska reč. Seme je padlo poleg pota. Ti ljudje dobro vedo, kakšne so verske dolžnosti, pa se za nje ne brigajo. Celo leto ne gredo v cerkev, nikoli ne prejemajo zakramentov, nikoli ne molijo. Vse to jim je nekaj postranskega. Prijatelji, ali moremo glede takih ljudi imeti upanje, da bodo izveličani? Nikakor ne! Kristus Gospojd je rekel jasno: "Iščite naj poprej božjega kraljestva in njegove pravice." (Mat. 6, 153.) Torej: Iščite najprej! Toda ti ljudje smatrajo to iskanje za nekaj postranskega. O teh ljudeh pravi Gospod v današnji priliki: "Da ne verujejo in se ne zveličajo." Niso sovražniki vere; verujejo sicer, toda vse verske dolžnosti smatrajo za postransko zadevo, zato ne bodo zveličani. "Drugo je padlo na skalo; in ko je pognalo, je usahnilo." Kristus Gospod pravi: To so ti, kadar slišijo, z veseljem sprejmejo besedo, pa nimajo korenine; ob času skušnjave odstopijo." ' Ti ljudje ne smatrajo vere in verskih dolžnosti za postransko stvar; z veseljem poslušajo božjo besedo — toda njihovo srce je hladno, to se pravi: so nebrižni, vnemami, mlačni v veri. Njim je vera ko vera. Pravijo: vseeno je, ali je katoličan, episkopalec, baptist, Žid . . vsak naj živi po svoje! V njih je vera pognala, pa je usahnila . Ali imajo taki ljudje upanje na večno zveličanje? Jako dvomim. Nebrižnost, vnemarnost ni še nikogar pripeljala v nebesa. Mi vemo dobro, da je Kristus Gospod učil in oznanjal eno samo resnico, da je ustanovil eno samo cerkev, da je rekel Petru: "Na tebi bom sezidal svojo cerkev," on ni rekel: svoje cerkve. In ta edina prava Kristusova cerkev je ona, ki je postavljena na Petru. Je-li morda katera izmed episkopalnih, baptistovskih, metodistovskih ? . . . Vse te so od Petrove skale odpadle V eni sami cerkvi uči Kristus, v eni sami je priču-ioč s svojim Telesom in svojo Krvjo, in ta edino prava cerkev je katoliška cerkev. Kdor pravi, da je vera ko vera, ta se norčuje iz Kristusa, ki je ustanovil eno samo vero; kdor tako govori, se norčuje iz Kristusa, ki je pri poslednji večerji postavil daritev sv. maše, medtem ko jo protestantje imenujejo maliko-valstvo; ne, vnemarnost, brezbrižnost ne pelje v nebesa! Ta vnemarnost, ta brezbrižnost je posebno tu pri nas, ko Vidimo toliko različnih sekt, jako razširjena. ISe mislim, da bi morali drugoverce sovražiti, kajti to bi bilo proti ljubezni proti bliž-. njemu; rečem le, da ni vera kakor vera, da je vsaka vera dobra, kakor pogostokrat slišite. "In drugo je padlo med trnje, in trnje, ki je rastlo ž njim vred, ga je zadušilo." To so ti, pravi Kristus, ki so slišali božjo besedo, pa gredo in se zaduše v bogastvu in nasladnostih življenja." Jih je mnogo na svetu. Verujejo, kar je Kristus učil; radi poslušajo božjo besedo; nedeljo za nedeljo hodijo k božjim službam, radi zahajajo k raznim pobožnostim; toda vdani so kakemu grehu: lakomnosti, nevoščljivosti, nečistosti, jezi, sovraštvu — iri iz teh vzrokov se ne morejo okleniti Kristusa popolnoma, so vedno od njega ločeni. Njihovo srce je zarastlo trnjem, božja beseda je v njih zadušena in ne obrodi sadu. Bod o# li ti ljudje dosegli zveličanje? Ne morem vam povedati božje sodbe, toda v mislih 90 mi Gospodove besede: "Vsako drevo, ki ne obrodi dobrega sadu, bo posekano in v ogenj vrženo." (Mat. 7, 19.' Ti ljudje niso pšenica na njivi Gospodovi, so ijuljka, so plevel, ta pa ne bo spravljen v božje žitnice. "In drugo je padlo v rlobro zemljo, in je zrastlo in dalo stoteren sad." To so ti, pravi Kristus, ki besedo slišijo, jo o-hranijo v dobrem in najboljšem srcu in obrodijo sad v potrpljenju. Torej taki, ki ne samo besedo božjo radi poslušajo, ampak tudi po nji žive. Ti so blagodarjeni. Sam Kristus je nekoč rekel (Luk. 11, 28': "Blaženi tisti, ki besedo božjo poslušajo in jo ohranijo !*' Prijatelji, to so podobe ljudi našega časa. K katerim pa spadamo mi? K tem, kojim je vera nekaka postranska stvar, pri katerih pada beseda božja poleg pota? Ne mislim tega, sicer bi ne hodili v cerkev, bi ne prenašali mraza in vročine, zbali bi se pogosto grdih potov, grdega vremena. Spadate li k tem, ki imajo srce kakor skalo, da »te mlačni, vnemami v verskih zadevah? Morda spadate k tem, ki imajo srce zarastlo s trnjem, da božja beseda pri njih ne obrodi nikakega sadu? Izprašujte se dobro, je to jako v&žna zadeva. .Krisiatk; sam pravi v današnjem evangeliju: "Kdor ima ušesa, da sliši, naj posluša!" Izprašujte si vest, dajte si odkrit odgovor, prizadevajte si pa potem, da bo vaše srce dobra zemlja, da bo seme božje besede obrodilo v vas stoteren sad. Amen. • 2*1 Si t ob« vsoto E0 S. Vertjč je protestiral proti tema i*rizvajal, da je "Schulverein" nemško nacijal-no bojno društvo, občina je m Slovenci plačujejo davke tako kakor dragf. Živinao v svobo^Bi državi in dolžnost njena je, da vzdržuje šole, ne pa da so otroci vežejo na zavode ftemSkona£tjonalnega društva. Podpora se dovoli s 16 proti -3 glasovom. Kdaj bo "osvobojena" Dal* macija? Na kongresu "Lege" v Trstu so bili za Dalmacije tako navdušeni, da vi bili njeno "osvoboditev" proglasili najrajše že za letoSnje lete Komisar Barduzzi je izbruhnil svojo jezo na nesposobne diplomate, ki so izdali Dalmacijo, ali Dalmatincev se drži trdna vera in gotovo je, da se njihovo upanje nekoč uresniči. Ko je bil za prihodnji kongres določen Zader, je rekel Dal-matinec Trojan, da pozdravljajo to ne samo zadrsko mesto ampak vsi dalmatinski Italijani. Spomnil se je "bridke drame" dalmatinskega italijanske-va ljudstva, ki je raztreseno po Šib»eniku, Trogiru, Splitu in Dubrovniku. Navajeno je trpeti, ali to ljudstvo dviga kvišku vera, kijii še nikdar klonila. Ako bo postni čas dolg, bo pa toliko lepše velikonočno vstanje. Od Zadra do Špiee bo* do peli zvonovi slavo in vsi bodo klicali "evviva T- Italia." Po dvorani gririi odobravanje, ki noče prenehati. . . 3001etnica duhovni je v Klancu. — Na dan7 sv. Treh kraljev je duhovnija v Klancu na Krasu praznovala 3001etnico ustanovitve. V Klancu je ena najstarejših cerkva v Istri sploh; stala je že veliko prej, a redni duhovnik je prišel šele 1. 1627. Praznovanje jubileja je bilo nadvse slovesno in svečanost praznika je povzdignil jgSKV-- ELBERT E. ELM GRE. Slika nam predstavlja Mr. Elbert E. Elmore, enega izmed najboljših businessmanov v mestu Chicago. Mr. Elmore bo kandidiral za blagajnika mesta Chicago. Njegovo kandidaturo močno podpirajo vsi, ki ga poznajo, kajti dobro vedo, da v njem bo mesto dobilo podjetnega uradnika, ki bo deloval za napredek mesta in ljudske interese. Umrli so v Ljubljani Alojz Bernardi, žel. podur., Američani so y*intnrogir«mlat. — Simon Celofiga, hla- v tran&portaeijsko službo, ka- tera jan omogoča, *da pridejo v pivovar, 24 let. — Ivana Jen- pravem času od doma v oddaljene tovarne kjer delajo. Oni so delovno ljudstvo, ki se vozi po cestnih in naduličnih železnicah. ? Roparski napadi na Goriškem. Nedavno je bilo poročano, kako so na, Planini pri Vipavi našli umorjenega posestnika Cigoja tik ob postelji. Vse okoliščine so kazale, da gre za organizirano tolpo, ki je izvršila strašni umor, in da je pokojnikov sin nedolžen na umoru. Medtem se je na poti med' Dolenjo Branico in Šmarjami izvršil ravno tako strašen rop. Zjutraj, ko se je ravno pričelo daniti, šo roparji napadli Ivana Reharja iz Branice, ki se je odpravil na živinski semenj v Gorico, in ustrelili. Truplo nesrečne žrtve so našli kmetje 0-koli sedme ure, ko so šli na delo. Roparji so odnesli Rehar-jU ves denar, s katerim je nameraval kupiti vole. Ajdovski karabinerji so aretirali dva o-sumljenca, in sicer nekega Fr. Novaka, starega 58 let, in Fr. Maniloviča, starega 25 let. Pri škof Fogar s svojim^ obiskom, j^bi sta imela revolverje in sta Zjutraj je bila slovesna svetajse lzdala za Jugoslovana; bila maša g. dekana iz Doline ob,sta brez vseh dokumentov. Se-velikanski udeležbi ljudstva iz veda sta zanikala umor. vseh krajev. Popoldne ob dveh Na cesti iz Komna v Nabre-je prispel v Klanec škof. Ob|žino Je v mraku napadel neki treh je blagoslovil in posvetil jr°Par Franca Bažiča iz Gorjan-novi veliki zvon za Klanec in skega, starega 54 let, ko je do-Černotiče. Ginljivim obre- sPel v višino gozda ob cesti. Bo- Edward R. Litsinger. V osmih letih Thompsonove administracije, se je vedno ob-Ijubovalo, da dobimo "5 cent let. — Marija Tomc,"šoL fare, sedeže za vse, in sploh ka, 12 let boljšo postrežbo. — Plačuje- 50 let. — Ludvik Barbie, ko, dnšnarica, 39 let. — Ivan Mivšek, krz. in tel. nadzornik, 31 let. — Janez Naglič, dninar, 60 let. — Marija Zupane, hči rudarja, 6 let. — Franc Groz-nik, krojač, 53 let. — Rafaela Terezija Avguštin, bolniška sestra, 56 let. — Matevž Korošec, delavec, 70 let. — Konrad Tičar, zasebnik, 28 let. — Marjeta Koman, zasebnica, 76 let. — Vida Škafar, hči posestnika, 19 mesecev. — Terezija Urankar, m. uboga, 72 let. — Janez Taškar, posestnik, 73 1. — Marija Jemc, šol. učenka, 13 let. — Angela Janežič, hči delavke, 3 leta. — Frank To-mazini, posestnik, 53 let. — A. Stare, delavec, 21 let. — Ivan Tribar, paznik mest. užit. zakupa, 36 let. — Franja Repič, zasebnica, 75 let. — Ana Ba-carcich, vdova lekarnarja, 78 učen- za dom je prisostvovala ogromna množica iz vse okolice. Za botre novemu zvonu sta stala gospod in gospa prof. dr. Gattor-no. Nato je presvitli dal poljubiti ljudstvu svetinje sv. Alojzija, ki jih je prinesel v dar okradeni cerkvi. Nato je škof ob asistenci šesterih duhovnikov zapel slovesni Te deum; cela cerkev se je zazibala v mogočnih zahvalnih glasovih' za vse dobrote treh stoletij. — Pred odhodom so razna dru-j štva priredila škofu podokni-co; pozdravljen od radostnega ljudstva se je ljubljeni vladika povrnil domov. Klanec bo svoj jubilej proslavil tudi s sv. misij onom in vdčjim evharistič-nim shodom poleti. -o- Ne odlašaj na jutri, temveč še danes pojdi in agitiraj «a Aorer. Slovenca! žič se je postavil v bran in roparja prepodir. -o- Zlata poroka. Dne 18. januarja t. 1. je dež. adjunkt v pok. g. Ivan Zupane s svojo soprogo Marijo praznoval petdesetletni poročni jubilej. -o- Ne odlašaj na jutri, temveč še danes pojdi in agitiraj za Amer. Slovenca! KAKO SE JE IZNE-BILA REYMATIZMA. ~"Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., E-101, Bloomington, I1L, tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le mo pa 7 in 10 centov, vozimo se: po slabo zakurjenih neudobnih karah. Ali hočete še kaj več Thompsonovih obljub? Ljudstvo hoče, da se prevozno vprašanje reši. Ono hoče hitrejšo in boljšo postrežbo. — Mr. Litsinger ima program, po katerem lahko dobite kar želite. On pravi: "Ako izvolite mene za župana; jaz se bom ravnal po nasvetih najboljših mož, ve-ščakov. Nato bom sklical sejo mestnega sveta, na kateri se bo vkrenilo vse potrebno, da nova zboljšana naredba za transportacijo sprejme. Chicago je drugo največje mesto v Zed. drž. in mesto, ki spada med največja mesta na svetu. Danes-šteje nad 3 milijone prebivalcev in 1 milijon v naši okolici. Naše razvijanje je tako, da je ves promet nehote osredotočen na "loop." Milijoni dolarjev se izgubi vsako leto na potrati časa. Subways se mora takoj zgraditi. Jaz bi kot župan vse potrebno vkrenil, da se to doseže. Pod mojim pritiskom bi se že letos začelo z delom, ako mene izvolite. NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista. MALI OGLASI. UGODNA PRILIKA. PRODA BARBER SHOP, 2 stola, belo lepo opremo, na 5336 Went-worth Ave. 53-s do s 2 NADSTR. ledena hi^a $$000 takoj, . rent nese $2440 letao, v dobrein stanju. 4407 S. Wallace St. S8-Ž joč TAKOJ MORA predati bungak*v 6 sob spod. in 3 zgot. Prva ponudba v gotovini * sprejme. 6320 School St. ' 96-p do p NA IRVING PARK blvd. trgovina in 2 stan. garaža za 2 k. — Samo $21,000, lastnik odhaja z mesta. — _Juniper 2167. _92-p_do_p HIŠA 6 STAN. 6-5 sob, porč za spat. 2327-29 Winnemac blizu Ravens-wood "L" in 3 kar, cena $44,500. Irving 6827._ 89-č do č PRODA ZID. poslopje 5-5, hot w. ht. garaža za 2 kari. $16,000, takoj $3500. — 7229 S. Washtenaw Ave. - _ 53-s do s 3 NADSTR. zid. hiša 4908 N. Rockwell, 6 sob, sun parlor, porč v steklu garaža, $24,000, na lahka odplč. _vprašajte v 1 nadstr._86-č,p,a PRIMERNO ponudbo sprejme za 3 nadstr. zid. hišo, garažo za 3 kare zidano. 8052 S. Bishop St., 1st Apt. _____78-c do č PRODA 2 nova zid. bungalow v Austin. $9500 vsak. Vprašajte Oscar A. Anderson, 5118 W. Division St, -__10-s do 3 7 SOB HIŠA 2 trgovine, lota 50x125, 106th & Oxford. Chicago Ridge., garaža. kokošnjak. $2000 takoj. O-stalo na odplč. Graceland 9706. 09-s.t.sr 2 NADSTR. zid hiša, parlor, 2 furnaces, Humphrey lit. garaža za 2 k. _4207_N:_Irving Ave. 2 floor. 08-s,t,sr 2 NADSTR. zid. hiša. Polk "blizu Crawford, 5—6 sob, 2 peči, pokličite Mansfield 2864. 01-s 2 NADSTR. hiša na 90th in May Str. 5—5 moderno $13,500, lastnik 8952 Aberdeen St. ZID. BUNGALOW G sob. $8700.00 za takojšno prodajo, vse moderno, Karaža za 2 k. gotovine $1550. ~ 5545 S. Francisco. Hemlock 0748. 97-s.t.sr "AUTO ELECTRIC & BATTERY" postaja z vso opremo in zalogo proda, dela dobre kupčije, ne zamudite prilike. Monroe 1077, 1416 W. Roosevelt Rd.____65-t do t "CHICK! CHIČK! CHICK!" Naše piške vam delajo žlvjenje — kupčija dobra. Rocks, Red. $18.50, Leghorns, $16.00, Minorcas $23.00. — Z naročilom je poslati denar. — Flake's Petland, Salem, Ore. 70-1 do tt ZA ZANESLJIVE informacije glede malih farm, za take, ki želijo mirni dom. v "Lower Rio Grande Valley" naj se obrnejo na Fonville, Box 115 Forth Worth, Tex._91 -p,s,t BUSINESS LOTA v Niles Center kjer je mojega denarja $1100 oddam za $350.00. Mrs. Luce, 5349 Sheridan Rd.__90-č do č AVTOMOBILI NA PRODAJ. RADI CITATE KNJIGE ? POTEM NE PREZRITE TEGA. ŠEST KNJIG PRVOVRSTNE VSEBINE ZA IZREDNO ZNIŽANO CENO SAMO $3.00. 1. Otroka kapitana Granta. Napeto zanimiva povest. Kdo ne posluša rad pripovedovanja o afriških divjakih, avstralskih ljudožreih, o skrivnostih velikega oceana? Vse to in še mnogo več najdeš v knjigi Otroka kapitana Granta. ki stane... $2.00 2. Našega slovenskega pisatelja Meška večina izmed nas pozna. Ko čitaš njegove globo- more, še drugim trpečim povedati, ka- ke povestice, se ti zdi, kakor bi ko se lahko iznebijo teh bolečin na či- ti vlival olje na srce. — Ako sto priprost način kar na svojem doma. 'TAXI—YELLOW CAB, New Rubber, New black paint, Mech. perfect". C. T. Russell, 111 W. Monroe St., Ph. Dearborn 9135.____06-s.t DELO IN SLU Ž B Jt POZNAVALCI JUŽNEGA DELA MESTA. Ako vam- je znan južni del mesta in južno zapadni, mi imamo za vas lepo delo, ki vas bo gotovo zanimalo. $5000 lahko zaslužite letno, treba je tudi umeti angleški jezik. Vprašajo naj osebe čedne zunanjosti, ki so ne strašijo lahkega dela. Vprašajte GENERAL MANAGER, soba 660 First National Bank Bldg., 31 S. Clark St., Chicago, 111. ll-t,sr,č POHIŠTVO NA PRODAJ. FOfOGRAFIST Neitlšce 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE SIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE' S 304j&tft6 IZKUŠNJO! Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in Ka pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona ' bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite. VINKO ARB AN AS Edini slovenski cvetlica* Phone: Canal 4340. 1320 W. lfttfa St. Chicago, I1L Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dels izvršujem toino 90 BsroHlu. Dostav 1 .tan na dom. Cene zmerne. JOS.HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zdravniike recepte izvršuje točno« Zaloga fotogra.fi©. potrebščin. Rodaki šn Kamere. 'Prinesite k nam filme v iz-deljavo. l758 W.21st$treetmWood, I iz vrstni sladoled, mize za goste -ŠIVILJA- Slovenka se priporoča rojakinjam v naselbini za dela spa~ dajoča v njeno stroko. Izdeluje vsakovrstna ženska oblačila po najnovejših vzorčili, tudi narodne noše. Boljše narejene in cenejše so obleke narejene pri izkt&eiiit šivilji, kakor pa če jih kupite v trgovini. Vprašajte na 1858 West 22nd St., Cfticago, Ills., vogal Lincoln in 22. ceste. želiš citati povesti, ki ti bodo ostale še dolga leta v spominu, vzemi v roke' knjigo "Slike," ki stane ............................$1.00 Kdor naroči ti obe knjigi, mu damo povrhu kot nagrado še štiri druge knjige, in sicer: Solnce in senca, povest, ki je gotovo ne boš prej odložil, dokler ne prečitaš zadnje vrstice. Na negotovih potih. Napeta povest iz newyorSkih višjih krogov. Od srca do srca. 1. in 2. zv. Ne smelo bi biti slovenskega Amerikanca, pri katerem bi se ne našli ti knjigi. Vseh teh šest knjig samo $3.00! Ponudba velja samo za kratek čas. Še danes torej izrezi ta Offlas, pripni nanj znesek $3.00 v Money Ordru, Bank Draftu ali pa v gotovim ter ga pošlji na naslov: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. PRODA opremljeno stan.. 2 sobi, tudi piano. 550.00. Vprašajte zvečer po 8. uri. 3503 Adams St. 2B. 19-t do t PRODA $200.00 Victor Victrolo, kakor novo z rekordi, za S75.00. Mrs. Monson, 4861 Bereniea Ave. _____20-tdot PRODA POHIŠTVO za jed. sobo, mizo 6 stolov, "buffet" $40. postelja kompletno $10. omara $25. 4528 N. Lincoln St. Apt. 1A. Edge. _ 8667 _16-1 HIŠE IN LOTE NA PRODAj! NIZKA CENA ZA CASH 7220 So. Oaklay Ave. zid, bungalow. 6 sob. lota 37,'/x 125, parna topi. Blizu transportacije. 2 bik. do Western avc. Thomas M. Rvan. 105 N. Clark St. 97-s.t,sr PRODA ALI ZAMENJA 2 trgovine 4stanov. 6341 Dorchestcr Ave. Dohodki $5300, $10.000 je treba gotovine. — John D. Austin Co., 6334 Cottage Grove. Fairfax 0212. , ____02-s do s PRODA TRGOVINO in stan. 6 50b, 2853 Lincoln Ave., blizu Grace St. Cena $18,000. 03-s do s PRODA HIŠO 5 sob. porči za spat, tudi garaža, poslopje na vogalu. — 3024 Addison St., Keystone 7847. ___98-s do s ZID. BUNGALOW, b sob: nizka cena za takojšno prodajo. f)146 South Keating Ave. Prospect 5907. _________ _17-1 o do t 10 SOB "light housekeeping" 3 kop. sobi-. 3 "English basement" za sebe. Dohodki SUA rent $70. luč in plin S15: na lepem kraju, vedno oddano. Radi druge kupčije odda $20011. 4016 Kili* Ave._____12-t.sr.č HI S A NA voKalu za trgovino 5 stan. garaža v 2 nadstr. Trgovina zdaj prazna, a, je pripravna za vsako obrt. Lastnik v 2. nadstr. 2700 W. 23 r d St. 13-tdot "SHEEP RANCH" 000 akr. sveta, ograjeno, dobra poslopja. 32X ovac-Saginaw Co., Perry Hillier, Burt, Mich . 14-ldot FARME NA PRODAJ 'STOP LOOK LISTEN" kupi farmo v Benuet okraju S. Dakota. Raste koruza in alfalfa. Cene nizke, na odplč. American Colonization Company, Martin, S. Dak. 68-t do t PRODA FARMO 80 milj od Atlanta ob Bankhead glavni cesti, za mlekarstvo. Vprašajte E. L. Polyak, 289 Iry St.. Atlanta, Ga. 72-t do t SADONOSNIK 4>lizu Grand lunc-tion, Col. Pišite na Arthur F. Pearson. 902 N. Summit St., Arkansas City, Kans.__yS-p.s.t 1 AKR blizu Downers Grove. 4 sobe hiša, vse improvements. $4500, treba $1500 takoj. Mr. W. L. Dane, 404S W. Lake St.. City._ 07-s do s PRODA VOGAL 69x125 na lepem kraju severnozapadno blizu "L" post. Hickox 724 Grace St. 54-s do s "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. PRODA SE na lepem kraju 10 akrov obsegajoča farma, ki obstoja iz kokošjereje in sadjereje. Farma se nahaja blizu mesta Columbus, Wis. Na farmi je lepa moderna iiiša z 11 sobami in druga poslopja. Lepa prilika za onega,- ki hoče kupiti farmo z dobro zemljo in na lepem kraju. Pišite za pojasnila v angleščini na: Mr. Elmer Hurelle, Columbus, Wis., lastnik. s do s PRODA FARMO in zalogo žita, 632 akr. vsega. 340 akr. paše. Pripravno za ovčje rejo ali mlekarstvo. Lepa hiša in gospodarska poslopja. 2 m. do St. Elmo. Ob tlakov, cesti. Cena $42,000. Shelby Loan and _Trust Co.. Shelbyville. 111. 05-s.t,sr PRODA 7l" AKR. hiša 7 sob, tudi druga poslopja, le nekaj treba takoj. cena $4500. Tudi druge razne male farme pri: Orwell Realty Co., Orwell. Ohio. 04;sdos 120 AKR. 20 milj južnozapadno od Rolla, Mo., proti gotovini ali odplč. Mrs. E. A. Thomas. R. 5, Box 604. Webster Groves, Mo. 15-t 62 AKR., 11 je paše. 40 "rod" do šole in trgovine. Dobra poslopja. 1578V5 East G^eason St., Portland, Ore. 18-t do t OHIO FARME. Imamo farme v bližini Younfl^town, dobre ceste in poslopja. $100.00 akr. T- A. Burkholdcr, 413 Home Savings & Loan Bldg., Youngstown, O. 21-t,sr.č 80 AKR. ob posuti cesti, dobra zemlja, hiša 6 sob, hlev in druga poslopja, mlin na veter, sadonosnik, lep dom, samo $4500. takoj treba $2000. Govt. Farm & Loan, A. R. Johnson, Lyman Block, Muskcgan, Mich. 88-1 do t 80 AKR., alfalfa, sladkorna pesa, za vrtnarstvo, blizu "sugar dump"| elevator za žito in "canning factory." 20 milj do Denver, Colo. Lepo podnebje. Pišite: John Ehler, 274 So. _3rd Ave., Brighton, Colo._23-t.sr.c V mesecu katoliškega tiska moramo vsi na delo za katoliški list Amer. Slovenec! "AMERIKAN3KI SLOVENEC" Torek, 15. februarja 1927 Poslušajte, prosim, -Nteeihrayn^ pray, Ker rt^m se lotil zadeve ;' ali, gbspica, ljubezen d4 vas je bila, ki me je tirala do teff, kajti misel na dolgo potovanje v vaši družbi je bi- la vaba zame, ki se ji JttQfel ustavlja- rj naloga ni končana, bi ti odbil glavo in.izrezal + ; " ' -■!•■!- ---r i. - " 11» O<>OOOOOOO<>ooooooooooo<)<><><><><>^^ DUŠE NI, OSTANE SAMO — ne ravno posebno razločno, ka-BLATNJAK. ko je profesor svojo trditev tu- IIIL •s« TISKARNA AMERIKAJIS&l SLOVENEC ; tevcftoj* m tiskarsko stroko spadajoča Ma, tofifew urada« tM&ovfn« p&pir is kuverte z naslovi itflŠtev, trgovcev, ali posameznikov. —* TMcmmc 2* drgfitva in orgsa&aclj* pravila, prestavljam* £z slaveifičime na angl&či« . no & obratno, kakor tudi t drog« jezike. ZA NAS m NOBENO NAROČILO PRE* , 4 MAJ-G - NOBENO PREVELIKO, Amer ikan 0k i Slovenec 1 M* žž«idST.,CHicA©a au m Veliki stenski zemljevid "Amerikanski Slovenec" ima v zalogi najnovejši stenski zemljevid celega sveta. Zemljevid meri 25x 8 palcev (inčev) in ima tri liste z zemljevidi in raznimi nad vse koristnimi geografičmmi podatki. Prva stran predstavlja zemljevid celega sveta, vzhodno in zapadno hemisfero, narodne zastave vseh držav in narodov; dalje celo zemeljsko površje, na katerem je zaznamovano, koKko je ob enem in istem Času ura v raznih delih sveta. Druga stran podaja število prebivalstva vseh sedanjih obstoječih držav, večjih mest, opis otočij, rek itd. Tretja stran predstavlja zemljevid Severne in Južne Amerike, Evrope, Azije, Afrike in Avstralije. Četrta stran kaže vsa morja, vode in otočja. Na peti strani je tabela pristojbin za paketno pošto. Na šesti strani je podrobni zemljevid Združenih držav, na katerem so označene vse cementovane avtomobilske ceste, kar je pripravno za avto-voznike. Ta zemljevid stane s poštnino $1.00. Brezplačno pa ga dobi vsak, kdor pridobi listu Amer. Slovenec enega celoletnega ali dva polletna nova naročnika. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Tako pravi in piše velika avtoriteta, namreč "Glas Svobode," in sedaj je gotovo vse "besedičenje" o duši enkrat za vselej končano. Kot epilog k vsemu dosedanjemu "besedičenju" o duši je pa le vredno napisati par besed o tem, kako "Glas Svobode" o duši besediči in kako je enkrat za vselej dokazal, da duše ni. Brezverski tisk vseh barv in vej neprestano vpije v svet' da so znanstveniki absolutno dognali, kako prazna in neumna je vera v Boga, v dušo in tako dalje. Zavoljo tega, tako pravijo, so vsi znanstveniki brezverci in ves moderni svet gre za njimi in je že davno vrgel vero v kot. Ako jim ugovarjaš in praviš, da to ni tako absolutno res, ako se sklicuješ na celo vrsto znanstvenikov tudi današnje dobe, di dokazoval. Nekaj verjetnosti so že morali imeti na sebi tisti dokazi, saj celo "Glas" pravi, da verjame sedaj v dušo "vsa naivna Amerika." Je pa v tej "naivni Ameriki" nekdo, ki stoji nasproti vsem dokazom po geslu: Trd bodi, neizprosen, mož jeklen! In ta nekdo je urednik "Glasu Svobode." Njega ne premakne noben dokaz, to je eno. Pa je tudi zmožen, sam z jasnostjo belega dne na popolnoma lahko razumljiv način povedati in razložiti reči, ki so drugim — pa njegovi lastni izjavi — problem. Tako tudi natančno ve, kaj je duša in kako je ž njo. Cujmo in strmimo! "Po našem (!) mnenju (!) in prepričanju (!!) je duša, razum, pro [ ? V ] metnega zaključka, ki nam pravi, da se z izpremembo našega telesa iz- ki so globoko verni ali vsaj ne'premeni tudi naša duša ali nas brezverci, dobiš nazaj odgovor, j razum, naša umska in miselna da tisti možje niso znanstveniki, zakaj znanstvenik ne more biti veren. In ako pokažeš na dejstvo, da moderni človek nikakor ni tako splošno zavrgel nadnaravne vere, kot se to zdi našim ubijavcem vere, dobiš odgovor, da noben veren človek ni moderen človek, pa naj živi tudi v 20. stoletju. Tako se ti junaki izvijajo in junačijo, tako se zapletajo v ■ trditve in besedičenje, iz kate- rega ni izhoda, ker gospodar in iS?' RAK UMORI 125,000 LJUDI V ZED. DRŽ. VSAKO LETO. -i- V Illinois je umrlo 1.1921. 6091 ljudi, I. 1925. pa 7376 za to boleznijo. RAK — te bolezni je vsako leto več. Nekaj se more vkrcniti, da sc razširjanje prepreči. Ljudje morajo biti r>odu