oglašajte v ^.STAREJŠEMU SIOVENSKEMU Pivniku v ohio i . * kujemo vsakovrstne ^ tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA .SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO * Commercial Printing of All Kinds —■-—- XXIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 26, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 60 ^ in Reuther f}rbi za predsed-avtne unije N. J., 25. es se tukRj »obile w TCija United Au' terj j« T°,rkers uniJ'e CIO, na j prišla na P°vr" ^niko Pnkrita tekma med Wpred°^R; J< Thomasom ^C lk°m Walterjem 'Unije Za Pre(3sedniš-^Uther v • VodJa stav" Wporo " Mv°tors Co- uži" fih kr Jsih in agresivna s V UniJ"i' dočim tH)o krU2aSt°Pa takozvano ^eri,, Thomas je proti H "aPeril obtožbo, da S in F! G- oklical pre-Si. Jansko brez njegove «ov nl priSostvuje 2,300 ^ glav 8 je zb°™ico po-Predsednik CIO rray- V razgovora v^1 je Murray pou-SkviT med Thomasom SQ f1 ostati nev-: ?1 obtoj? Pa Je ogorčeno V da je delavce Sjf tekom stavke l stl1 na cedilu. ^tke^vesti 25. marca. W^ovanski poslanik > drža,. je danes ape-CT? tajnika Byr- > države skrbi- SS y zaJet- dele- Vs ne obravnave." Mi-zagovarJa- K * * *z nacijL hvizungi bCSMRT Ks^fmarca-- * J.a smrt 3n VCeraJ ob" ^je* Doeme Szto-fX Pu°Stal Premier 19. 80 Nemci pre-«'na njim Vred so bife C,8111« kot vojni [%ta 36 čla"i njego-* * * V " ,N SOV. RUSIJO r 20 &N larca (0-N-A-) ^JViš* - zavladala napetost, na-očividno' da p0sledice brez \>4aVbZUC tCmU 86 v^oLTTANE v f fc °»nicas zbornica od->CVi Proti l0( da za letošnje ^>Sta^dni vzhodni Zastop_ flj*. ^ Postaj so se J |> 1 Se Uvedlo si-leta 'meli zadnja V* na bi Pre- V poletni lVS* pride na a eveland \N a Prila u V.k^n.n,;. b° obiskal \j g0v°rnik na V Tok-'31 sv°j° bo prvi obisk v Clevelandu. Zanimiv članek o Jugoslaviji | v "Saturday Evening Post" Revija "Saturday Evening Post" je v izdaji 16. marca objavila zanimiv članek Allen Raymonda, ki je, kakor bi; rekli, "malo toga malo ovoga." To se mora razumeti, ker je revija skrajno konservativna, a kljub vsi kritiki sedanje Jugoslavije ugotavlja sledeče točke: 1. Tito je začel iz "nič" in* ustvaril polagoma armado, ki je štela šest sto tisoč mož in prizadejala sovražnikom tolike izgube, da so nazadnje morali bežati. 2. Tito je izpeljal eno, kar se je smatralo za nemogoče. Premostil je vsa nasprotja posameznih jugoslovanskih narodov in skoval iz njih eno samo telo. 3. Upeljal je v državo vzora red in kar je glavno: ustavo in zakone, kateri so v svojem bistvu bolj demokratični v polnem pomenu besede, kakor so demokracije, ki jih svet pozna. Izpeljane so številne reforme, iz katerih se razvidi, da je današnja Jugoslavija res za delavca in kmeta. 4. Članek ugotavlja, da so bili komunisti tisti, ki so vse to organizirali in izpeljali, toda današnja Jugoslavija se loči v svojem bistvu v marsičem od Rusije. Zakaj na vladi so ljudje, ki niso komunisti in to delajo v popolni harmoniji v vseh vprašanjih. 5. Jugoslaviji je na prosto dano, da se ustvarjajo nove organizacije in stranke in pri volit- vah voli lahko vsak, kakor hoče. Da ni drugih političnih strank, je to samo dokaz, da je Tito s svojimi partizani tako močan in pošten v vseh svojih delih, da ne morejo nove stranke najti zadosti dober program, ki bi bil podprt od ljudstva. 6. Članek priznava, da so komunisti edina stranka, ki dela, ki žrtvuje, ki daje in ki je v svojem bistvu nerazdružljiva. 7. Nadalje priznava članek, da je današnja Jugoslavija nastala zato, ker je bila stara tako ko-ruptna, slaba, nepravična in tiranska, da so narodi Jugoslavije strašno trpeli. In še več: mesto, da bi šli v skupnost, so se začeli razdvajati in sovražiti med seboj, kakor nikdar poprej. 8. Članek priznava, da postaja Jugoslavija danes močna in mirna država, centrala reda in organizacije na tistem Balkanu, koder je bil vse čase večen boj. Vsekakor je to vredno priznanje velikemu možu Titu in Jugoslavija je ena izmed tistih srečnih dežel kljub vsej nesreči, da je našla svojega voditelja. ("Glas Naroda.") Poročilo iz Opatije OPATIJA, 19. marca (O. N. A.)—Ko je pretekli teden prispela sem komisija štirih velesil, kateri je poverjena naloga, da izdela predlog za jugoslovansko-italijansko mejo, so tisoči in tisoči ljudstva priredili velikansko manifestacijo, v teku katere so prepevali in vzklikali: "Tito, Ti-to, Ti-to" Opatija, slavno izletniško me- i steče, se nahaja v zoni B, in je trenotno pod kontrolo Jugoslo-vanov. Zavezniška okupacijska zona je zaznamovana z "A". ] Jugoslovanske demonstracije so spremljale komisijo na vsem ^ njenem potu iz Trsta — nešte- £ tokrat je morala skozi slavolo- r ke in vrste praznično oblečenih . ljudi, ki so navdušeno mahali , z zastavami in slikami svojega £ ljubljenega maršala. Silna napetost napram Angležem in Ame-rikancem, ki prevladuje drugod ' v Jugoslaviji, pa tukaj ni pri- f šla do izraza. j Po svojem prihodu v Opatijo j so obiskovalci praznovali n i č manj kot do šestih zjutraj. j Italijani se previdno držijo v ozadju ' Meja pred temi predeli deže- , le in Italijo je zaprta, dočim je proti Jugoslaviji odprta — vsled j česar so trdili Italijani, da so -Jugoslovani privedli na tisoče ljudstva v deželo. Toda reči je treba, da so ostali Italijani ja-ko previdno in daleč v ozadju. Le redko se je pripetilo, da so ; Italijani na skrivaj izrazili časnikarjem željo, da bi ta okraj postal mednarodna zona. Povsem jasno je, da se Jugoslovani ne šalijo. Njihova politična in vojaška organizacija je tako silna in mladi partizani so narodno zavednost slovan-. skega prebivalstva tako visoko dvignili, da je treba reči, da je . postala eksplozivna, i ■— Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji Enake uniforme za častnike in navadne vojake WASHINGTON, 22. marca,— Včeraj je ameriška armada odredila, da se vse razlike v uniformah častnikov in navadnih vojakov odpravijo, razen da bodo častniki imeli znake, po katerih se bo spoznalo njih stopnjo. Reforma za demokratizacijo armade bo postala veljavna sredi leta 1948. Vse osobje armade, ne glede na čin, bo imelo uniforme iz blaga olivne barve, ki jo sedaj nosijo navadni vojaki. Po novih regulacijah, ki se jih pripravlja, se bo najbrže uvedla paradna uniforma modre barve, ki bo enaka za vse moštvo. Ta reforma je očividno rezultat številnih kritik, ki so se pojavile v zadnjem času radi častniških privilegijev. Vse razlike v kroju in barvah, ki so sedaj običajne pri častniških uniformah, bodo odpravljene, in isto-tako bodo eliminirani številni kroji dolgih in kratkih častniških sukenj. Stavka pri Midland Steel Po neuspešnih pogajanjih, ki so se vršila že od jeseni, je včeraj zjutraj odšlo na stavko 1,500 delavcev pri Midland Steel Products Co., ki so organizirani pri Local 486 United Auto Workers CIO uniji. Unija je zahtevala višje mezde in kolektivno pogodbo. Ta družba producira železne okvirje in druge kose za avtomobile. Pred tovarno se nahaja policijska straža. ZOPET SKLADIŠČE LESA , IN HIŠE ZGORELE ' Včeraj pozno popoldne je na- I stal ogenj v glavnem skladišču lesa, ki je last Dougherty Lumber Co., 4300 E. 68 St., to je na j južni strani mesta, kjer je na- ' pravil do $200,000 škode. Zgorelo je veliko lesa, ki se zelo potrebuje v gradbeni industriji, toda ne vse, kar ga je bilo tam shranjenega. Večji del skladišča je bil rešen ognja. Zgorelo pa je poleg skladišča 1 osem hiš- in dve so zelo poško- < dovane od ognja. Tako je 12 : družin zgubilo stanovanja. Hi-še so zgorele po vrsti na Kazimir Ave., S. E. na severni stra-ni ceste. Vse prizadete družine 1 so poljske narodnosti, : Darovi za otroško bolnico Prošli teden so se naši rojaki i zelo dobro odzvali s prispevki ' za otroško bolnišnico v Jugosla- ' viji. V našem uradu so oddali svoje prispevke sleeči: Mr. Max Ozebek, 18005 Hill- grove Ave., $20; Mr. Anton 1 Pusnar, 21800 Ivan Ave., $5; 1 Mr. Jacob Legan, Orton Ct., $5; ' Mrs. Anna Podboršek, 1236 E. 1 61 St., $2; Mr. in Mrs. Joseph in ' Mary Centa, 1175 Addison Rd., ' $10; Mr. Anton Nadrah, 627 N. ' Broadway, Geneva, O., $5; Mrs. : Millie Troha, 1323 E. 49 St., $3; 1 Mr. Joseph in Mrs. Josephine , Janezič, 21320 Westport Ave., ' i sta darovala $5 mesto venca za pokojnega Antona Jarc; Mr. Jo- ' seph Marn, 4535 W. 157 St., $5; Mrs. Caroline Kucher, 31701 Ivan Ave., $5. Iz zapadne strani mesta se je prošlo soboto zglasil poznani Frank Hunter, tajnik društva Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ, ki je izročil lepo vsoto $65, katero so darovali: Društvo Brooklynski Slovenci, $25; Mr. Frank Železnik, ki vodi gostilno na 4002 Jennings Rd., $25; Mr. Frank Hunter, 3410 W. 97 St., $5; Mr. Jack Jesenko, W. 61 St., $5; in Mr. Joe Strel, McGregor Rd., $5. Kmalu za Mr. Frank Hunter-jem pa je prišla poznana Mrs. Mary Oblak, tajnica društva Brooklyn, št. 135 SNPJ, ki je tudi izročila $25 v imenu svojega društva, ki je določilo to vsoto, da pomaga pri zbiranju prispevkov za zgraditev potrebne bolnišnice v Jugoslaviji. Dalje so prispevali: Ralf Smerdel, 1384 E. 53 St., $5; Mr. Jack Mausar, 5368 Homer Ave., $5; Mr. Anton Zorko, 848 E. 155 St., $10, in Mr. Louis Meg-lich, 1074 E. 74 St., $10. Skupni današnji izkaz je $185. V imenu ubogih sirot v domovini se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo za njih velikodušne prispevke, in naj bi bilo še mnogo tako vrednih posnemal-cev med našimi ljudmi. NA OPERACIJI V mestni bolnišnici se nahaja Mr. John Zupančič, 7914 Redell Ave. Podvreči se je moral operaciji, katero je srečno prestal. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnje okrevanje! POZDRAVI IZ FLORIDE Iz St. Petersburga, Fla., pošiljata najlepše pozdrave vsem 'prijateljem in znancem, poznana Mr. in Mrs. Math Beros, ki I vodita Beros Studio na 6116 St. 1 Clair Ave. Zdaj se nahajata na 'počitnicah v sončni Floridi, kjer I se jima zelo dopade. Sovjetsko-iranski problem ima biti danes predložen varnostnemu svetu ■ --* Byrnes pozdravil zborovalce v imenu predsednika; med delegati prevladuje razpoloženje sporazumnosti NEW YORK, 25. marca—Varnostni svet Združenih narodov je danes formalno otvoril svojo sejo, kateri ima biti jutri predložen nesporazum med Sovjetsko unijo in Iranom, potem pa se je seja odgodila. • rrva seja, ki je trajala samo 51 minut, je bila posvečena golim formalnostim. Državni tajnik Byrnes je delegacijo 11 narodov, ki so zastopani v svetu, pozdravil v imenu predsednika Trumana, ki ni utegnil priti v Washington, njemu pa sta sledila gov. Thomas Dewey in new-yorški župan William O'Dwyer. Zborovanje se vrši v avditoriju Hunter kolegija, ki se naha- " ja v Bronx mestnem okrožju. Byrnes je v svojem govoru naglasil, dr, bodo Zed države z vsem srcem podpirale prizadevanje Združenih narodov za ohranitev miru, potem pa je dostavil, da noben narod nima pravice, vzeti postavo v svoje roke. Opazovalci, ki so pričakovali, da bodo delegatje srepo gledali drug drugega, so bili prijetno iz-nenadeni. Jasno je; da je naznanilo v Moskvi, da se sovjetske čete umikajo iz Irana, očistilo ozračje. Med zborovalci prevladuje razpoloženje sporazumnosti, in splošen vtis je, da bo se-% problem, ki je pred tednom dni izgledal tako preteč, rešila v znamenju harmonije. Poleg velike trojice — Zed. držav, Rusije in Britanije — so v varnostnem svetu zastopane Kitajska, Francija, Avstralija, Brazilija, Poljska, Egipt, Mehika in Nizozemska. i Naši fantje-vojaki V našemu uradu se je zglasil • Pfc. Stanley Kužnik, sin Mrs. • Antonije Brce iz Chicago, 111., ; ki se nahaja v Crile vojaški bol-! nišnici izza prošlega julija me- ■ seca. Pfc. Kužnik je bil ranjen i v oko 4. aprila 1945 v bitki v > Nemčiji. Od tedaj se je nahajal i v bolnišnicah v Belgiji, Franciji • in Angliji, zdaj pa čaka na oče-: sno operacijo v Crile bolnišnici. ■ V armadi se nahaja od 2. septem- • bra 1944 ter je služil šest mesecev preko morja. Dodeljen je i bil infanteriji. Stanley je bil ak- • tiven pri mladinskem krožku 1 SNPJ predno je bil vpoklican v armado. POPRAVEK ' V zahvali za pokojnim Joseph Cergol bi se moralo glasiti, da se preostali iskreno zahvaljujejo Mrs. Antoniji Počkaj in sinu, ker sta dala svoj avto na razpolago pri pogrebu, in ne Sko-čaj. Toliko v blagohotni popravek. NA OPERACIJI Včeraj se je podala v Mac-1 Donald House, Lakeside bolni-a šnico, Mrs. Helen Debevec, sta-t nujoča na 1110 E. 72 St. Danes v zjutraj se je podvrgla operaciji. Želimo ji, da bi čim preje popolnoma okrevala! V BOLNIŠNICI 5i V St. Alexis bolnišnici se na-h ha j a poznani gostilničar Louis i, Medved, 6305 Glass Ave. Upa-;e mo, da bi se kmalu zdrav vrnil domov! Sorodnike v f Ameriki iščejo J r Tajništvo SANSa je prejelo j nekaj pisem od rojakov iz stare y domovine, ki iščejo v Ameriki ^ svoje sorodnike. Ako je katere- ^ mu čitatelju poznana katera, teh oseb, ali če bi prizadeti sami či- j, tali to obvestilo, se naj obrnejo • na SANSov urad, 3935 West J' 26th St., Chicago, 111., za na- n daljne informacije in eventuelno y pismo od svojih sorodnikov. n Kje so? n John Neuman ali Namar, ki je bival nekoč v Clevelandu. Išče ga brat Avgust Namar, Potok 6, p. Muljava pri Stični, Dolenj- (| sko, Jugoslavija. - ^ Janez (John) Mažgon doma n od Hudejužne na Primorskem. n Išče ga njegov pol brat Avgust -Kranjc, Murova 9, p. Jesenice, Q Gorenjsko, Jugoslavija. ^ Frank Jazbar, nekoč je stano-val na naslovu 528 Sheridan St., Ely, Minn. d Jožef Daučar in njegova se-stra Angela, sin in hči Frančiške Daučar, rojene Jazbar, ki ^ sta tudi živela nekje v Minneso-ti. Išče jih Neža Obreza, Ločni- p karjeva ulica 8, Ljubljana, Ju- p goslavija. * ^ Lorene Slamnik in Jakob Slamnik, ki sta bivala nekoč v Brockway, Minn. Iščejo se tudi njuni potomci. Povprašuje Min-ka Slivnik, Javorniška ul. 7 Jesenice, Gorenjsko, Jugoslavija, i Lorenc Pokorn doma iz Sta- / re Loke pri Škofji Loki, ki je j, bil nekoč pek v Chicagu. Išče r ga njegova svakinja Marija Že- s loznik, vdova po prvem možu, v ki je odšel po prvi vojni v staro j domovino in tamkaj umrl. Njen v naslov je: Primskovo 52, p. i Kranj, Gorenjsko. Povprašuje s tudi o družinah Pičman v Chi-cagu in o Langerholcu iz Penn- l sylvanije. c Ralph in Joe Cheplak, ki sta 1 nekdaj bivala v Milwaukeeju. t Išče ju Ferdo Čeplak, Bežigrad ! 7, Ljubljana, Jugoslavija. £ Nepoznane sorodnike išče Sil- : vester Miani, Selce pri Bledu 83, l Gorenjsko, Jugoslavija. 1 Jernej (Bartolomeus) Ferjan i in sorodniki. Išče jih nečakinja ' ■ Irena Ferjan-Gojak, Gosposvet- j - ska ulica, 48, Jesenice, Gorenj- ■ sko. « i POSNEMANJA VREDNO j Mr. Filip Furlan, 5146 Stanley . Ave., Maple Heights, Ohio, nam j je izročil naročnino za svojega i _ prijatelja in dodal, da je list ' "Enakropravnost" potreben v vsaki slovenski hiši zato, ker po-3 roča resnico. s -— l( KLUB "LJUBLJANA" a Nocoj točno ob osmih se vrši e seja kluba Ljubljana v navadnih i- prostorih. Vsi člani so prošeni, i- da se gotovo udeležijo. Oddalo se bo nagrado. Novi grobovi JOSEPH PRIJATEL Kot smo včeraj poročali, je v nedeljo okrog 10. ure zvečer na-gloma preminil Joseph Prijatel, stanujoč na 3594 E. 81 St. Star je bil 61 let in doma iz fare Hi-nja, odkoder je prišel v Ameriko pred 50. leti. B^ je član društva Bled št. 20 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Marijo, rojeno Skube, dve hčeri Mrs. Josephine Leonard in Mrs. Christine Kwicen in sina Jo-sepha. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 8.30 uri zjutraj iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče. HELEN PEVEC K poročilu o smrti Mrs. Helene Pevec se nam poroča dodatno: Pokojnica je umrla v nedeljo večer na svojemu domu na 1019 E. 63 St. Stara je bila 56 let ter je bila doma iz vasi Čatejska gora, fara Čatež pod Zaplazom, odkoder je prišla v Ameriko leta 1912. Njeno dekliško ime je bilo Kurbar. Bila je članica društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ. Tukaj zapušča moža Antona in tri sinove: Anthony, Ludwig in Ladislaus, v staremu kraju pa več bratov in sestra ter drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 8.30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče. FRANCES SINTIČ Preminila je Frances Sintič, rojena Horvat, stara 63 let. Pokojnica je stanovala na 1388 E. 45 St. Doma je bila iz Medju-murja, selo Zebunac, odkoder je prišla v Ameriko pred 26 leti. Bila je članica društva sv. Pavla št. 10 HKZ in Oltarnega društva fare sv. Pavla. Tukaj zapušča soproga Franka, sina Stephen Horvat, dve sestri, Mary in Katarino v stari domovini, ter pet vnukov: Marion, Stephen, Joseph, Valentine in John. Pogreb se bo vršil iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave. Čas pogreba še ni določen. Lačni Evropejci režejo meso z žive živine Robert C. Schock, clevelandski živinozdravnik in član UNR-RA, stanujoč na 2901 Mapledale Ave., se je pred kratkim vrnil iz Evrope, kamor je spremljal na ladji tovor živine, katero so raztovorili v Bremenu v Nemčiji. Pripoveduje, da ko so živino vodili iz ladje, je nekaj govedi padlo preko mosta na tla. Nemci so naskočili še živo živino in rezali kose mesa z njih. Drugi Nemci so se pa prikradli na ladjo, kjer so skrivaj molzli krave. Živina je bila namenjena za Čehoslovakijo in so jo v Bremenu naložili na tovorne vlake za odvoz po železnici. Schock je dejal, da povprečno Nemci se morajo zadovoljiti s črnim kruhom, zelenim pivom, četrt funta mesa in dva funta krompirja na mesec. "Tam je organizirano gibanje, da se naščuva Amerikance proti Rusom," je rekel Schock. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 26. marca,^ , "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE cleveland 3, ohio HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(cene naročnini) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)____________________________$7.00 For Half Year—(Za pol leta)_______________________4.Q0 For 3 Months—(Za 3 mesece)__________________2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)____________$3.00 For Half Year—(Za pol leta)_____________4.50 For 3 Months—(Za 3 mesece)______2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto)________$9.00 For Half Year—(Za pol leta)_______5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. Donald Bell (O. N. A.): 0 iluzijah glede prihodnje vojne Ako je res, da stoji v ozadju vseh težav z Rusijo njena zahteva, da hoče imeti varne meje, ako je treba pripisati zaplembe reparacijskega blaga, rekvitficije ležišč petroleja in sploh vse homatije v Perziji in Mandžuriji ruskemu strahu pred napadom, potem-.je tudi jasno, da je zapadnjaški monopol atomskega orožja odgovoren—v prvi vrsti kriv—vseh težav, ki so nastale s Sovjetsko unijo. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da so Rusi v zadnjih tednih in mesecih vojne opazili, da odvajamo iz Nemčije vse nemške učenjake in tehnike, ki so imeli posla s problemom sprostitve atomske energije, z radarjem, raketnimi bombami in radio dirigiranimi letali. Rusi so pač morali videti in vedeti, zakaj so ameriške čete vdrle tako bliskovito—tik pred koncem vojne—v ono zono Nemčije, ki je bila določena za sovjetsko okupacijo. Naše čete so takrat prodrle v one kraje, da polove vse te učenjake in izvedence—in to je bilo dolgo časa pred prvimi začetki naših sporov z Rusi na Balkanu, na Srednjem in na Daljnem vzhodu, ki so zdaj najnevarnejše točke mednarodnih težav. Potrebno je, da se javnost prepriča, da sedanje iluzije o bodoči svetovni vojni v praksi ne bodo držale. Naštel bi rad pet takih iluzij, ki se bodo razblinile v nič, ako bi zares prišlo do tretje svetovne vojne. Prva je, da imamo monopol atomskega orožja. f Druga, da bo v prihodnja vojni znanost važnejša kot politična in socialna organizacija držav, ki se bodo spopadle. Tretja, da bomo ostali prvi v vseh vprašanjih atomske energije, ker smo bili prvi, ki so izkoristili razbitje atoma uranija. Četrta, da bodo armade bodočnosti maloštevilne. Peta, da bo vojna brzo končana—nekateri posebno navdušeni strokovnjaki govore že o vojni, ki bi trajala nekaj ur. • Pribiti je treba prvič, da poznajo znanstveniki vseh narodov osnovne podatke problema sprostitve atomske energije. Oni, ki mislijo, da Rusi ne vedo najmanj toliko kot mi o nemških iznajdbah glede raketnih bomb in slič-nega, zelo podcenjujejo vrednost in učinkovitost njihove informativne službe. Poleg tega pa so tudi brez vsakega dvoma sami nadaljevali raziskovanja na tem polju—prav kot mi sami. Vrednost tega, kar bodo dosegli, utegne biti različna od naših rezultatov, toda nikdo ne more reči na primer, da Rusi niso že danes v stanju, da izprožijo raketno bombo, ki bi mogla prepotovati nekaj sto milj in tam najti svoj cilj. Tudi o tem ni dvoma, da so Rusom znane vse, ali vsaj večina tehničnih tajnosti atomske bombe na podlagi uranija. Vprašanje je le, kako brzo bodo mogli Rusi izdelati potrebno industrijsko opremo za masovno produkcijo atomskih bomb. Še pred 15 leti je splošno prevladovalo prepričanje, da je ruska industrija preveč zaostala, da bi mogla izdelovati dobra letala. In vendar so Rusi še prej j kot mi razrešili vse probleme masne produkcije letal, to v času, ko se je pri nas in v Angliji še mislilo, da je trebai vsako letalo posebej zgraditi. Res je seveda, da smo šli mi pozneje hitrejše in bolj daleč na tem polju, toda to je vprašanje, ki je nevažno, kajti gre za to, ali utegnejo Rusi delati atomske bombe ali nc. Le to je važno. Poleg tega je treba upoštevati tudi to, da je Rusija velikanska dežela, ter da so njene industrije jako razpršene. Atomskih ni toliko, da bi mogli z njimi pokriti in vse razdreti. Ako se Rusi res tako boje atomske bombe, bodo evakuirali svoje industrije in jih razpršili in poskrili. In borili se bodo kot so se borili v drugi svetovni vojni—z armadami ogromnih mas ljudi, ki se bodo razlili preko vsega starega sveta. Kaj bo učinek atomskih bomb proti tem armadam? Ali jih bodo mogle prepoditi? Odgovor je, da jih ne bodo mogle. Potrebne bi nam bile tudi armade velikih mas ljudi, in šele te iftegnejo potem atomske bombe podpirati v morda res odločilni meri. Ako bi prišlo do novo vojne, bi bila zopet vojna sil- UREDNIKOVA POŠTA Matični koncert Kakor pri vseh drugih stvareh, tako imamo tudi glede glasbe vobče in petja posebej poslušalcev z različnimi okusi. Veliko, morda največ je takih, ki so najbolj zadovoljni s slovensko narodno pesmijo. Drugi bi pa najrajši poslušali operne arije in operne zborovske točke. So pa še drugi, ki želijo glasbe modernega, težjega in bolj resnega značaja. Iz tega je razvidno, da mora biti pevska prireditev pestra in vsestransko zanimiva, da se tako zadovoljijo raznovrstni poslušalci. Tak pevski spored bo skušal podati zbor Glasbene matice v nedeljo 31. marca v Slovenskem narodnem domu. Pri-četek bo ob sedmih zvečer. • Pri tem koncertu bomo sli- j šali več preprostih pa večnole-pih slovenskih narodnih melodij. Med njimi bo gotovo ugajal nov venče^ slovenskih narodnih pesmi, ki ga je za moški zbor priredil pevovodja Ivan Zorman. Slišali bomo nekaj veselih, živahnih pesmi v solospevih, dvo-spevih, kvartetih in zborih, nekaj pa tudi težjih in bolj resnih skladb. Med slednjimi se odlikuje kantata "V pepelnični noči", iz katere bosta zbor in solist izvajala veličastni finale. Ne bo pa manjkalo točk iz operne literature. Slišali bomo soliste in zbore iz sledečih oper: "Hoff-mannove pripovedke", "Marta", "La Traviata" in "II Trovatore". Med solisti so znana in priljubljena imena: Simčič, Mila-vec-Levstek, Budan, Babitt, Švi-gelt Plut, Belle, Nosan, Kogoj, Smith, Podobnik. Pri klavirju bo vešče pomagala Vera Milavec-Slejko. Število slovenskih koncertov se krči vidno in neizprosno. Zato bomo gotovo z veseljem in hvaležnostjo sprejeli nastop teh naših pevcev in pevk, ki še vedno hočejo, da naš jezik živi. Najdlje pa bo živel v pesmi. Lepo petje in zanimanje zanj poživljajo in podžigajo javni nastopi —r koncerti. Ž e beseda "koncert" sama nam pove, da je to nekaj boljšega, višjega, izrednega. Take prireditve so, poleg vsega drugega, >v veliko zadoščenje pevcem, če vidijo, da je zanimanje zh njih trud. V moralno oporo jim je, da ne omagajo v svojem požrtvovalnem narodnem delu. Pevci in pevke Glasbene matice upajo, da jih slovensko občinstvo v nedeljo 31. marca poseti v obilnem številu. I. Z. Zahvala delavcem in posei-nikom veselice v korist JRK Euclid, O. — Veselica, katero sta priredili tukajšnji društvi štev. 29. SDZ in društvo štey, 150 SNPJ v korist Rdečemu križu Jugoslavije, je dosegla nepričakovano lep uspeh, kljub temu, da je bilo tisti večer slabo vreme. Udeležba je bila tako velika, j ia se je moralo mnogo posetni-1 kov vrniti domov, radi pomanjkanja prostora. Vsi posetniki so ; bili videti zadovoljni, kljub ve-i liki gnječi. Ravno tako tudi delavci, akoravno je imel vsak polne roke dela. Dobro so se za-, vedali, da delajo za koristno ;tvar, za naše trpeče in nesreč-! ne brate in sestre v porušeni ' domovini. Star pregovor Š3 vedno drži, da — v združenju je moč! Tega ; ;rao se zavedali tudi člani tu-i k ijanjih društev, šli smo skup-ro na delo in v dobrih štirih ! urah smo naredili čistega do-1 hička $515. 65. Zraven so ši darovali sledeči, kateri so niso mo- gli udeležiti veselice in sicer: ' Matt Klemen $3; po $2 so pri- 1 spevali: Mr. in Mrs. John Iža- ( nec, John Gabrenja in Frank : Gorjanc. ' Po $1 so prispevali: Louis Ro- . lich, Frank Muri in Mr. in Mrs. 1 Frank Ipavec. 1 Skupaj darov $12, za kar iz- 1 rekam vsem prisrčno zahvalo. 1 S tem je skupna vsota znesla $527.65, in je bila izročena taj- ' niku podružnice št. 106 SANSa, ' Franku Česnu, da isto odpošlje, ' kamor je bilo namenjeno. ' Končno se zahvalim delavcem 1 in delavkam, kateri ste skrbeli, ! da je vse točno narejeno. Po imensko vas ne bom imenovala, 1 ker, ako se primeri, da bi kate- ' rega izpustila, bo tisti preveč ( užaljen. Hvala vsem, ki ste kaj 1 pripomogli v ta namen. Hvala ' tudi posetnikom, ker brez teh ' ne bi bilo tako lepega uspeha. ' Še enkrat se lepo zahvalju- 1 V 1 jem v imenu trpečega ljudstva 1 v stari domovini. '• Mary Dodič, članica obeh društev. 1 __ i Prispevatelji za spomenik vojakom ] Cleveland, O. — Sporočam javnosti nadaljne prostovoljne prispevke za spomenik vojakom 1 na Waterloo Rd. Darovali so: društvo "Blejsko jezero" št. 27 : SDZ $25; društvo "Washing- : ton" št. 32 ZSZ $20; št. 41 SŽZ $15. Po $5 so prispevali: Steve Vozel, Anton Skapin, Louise Zabukovec in Andrew Benedič. Mr. Prišel $3, Jos. Durn $2 in Mrs. Bostič $1. Darovali v blagu za našo plesno veselico: Frank's Cafe, 'Mrs. Šorc, John Lokar ml. in Neimenovana. Mrs. Marion Bashel je prispevala cigarete. Odbor se vsem darovalcem toplo zahvaljuje in želi obilo posnemalcev. Naša plesna veselica, ki se je vršila 10. marca, je izpadla prav povoljno. Bila je velika udeležba od strani naše mladine. Upamo, da se tudi starejši rojaki odzovete in posetite našo prihodnjo prireditev, ki se vrši v avgustu. S pozdravom, Gertrude Koshel. Za otroško bolnišnico v Sloveniji Progresivne Slovenke v Ameriki pozdravljamo idejo glavnega odbora SANSa, da ameriški Slovenci zberemo skupaj $150,-000 za otroško bolnišnici v Sloveniji. Naš glavni odbor in relifni odsek se zaveda, da se potrebuje mnogo denarja za zgradbo take bolnišnice in nakup nje opreme. Tako smo sklenile, da tudi me strnemo vse naše moči in gremo na delo za to plemenito podvzetje-in se"obveže-mo zbrati skupaj v imenu naše organizacije $5,000 za ta namen, kar bo naš skromen doprinos k skupnemu skladu. Ves nabrani denar za ta namen se bo poslalo na glavni urad SANSa, kateri zbira ta sklad. Ta kampanja obeta biti ena najbolj intenzivnih, kar amo jih še do sedaj izvedle. Krožki naše organizacije bodo tekmovali med seboj, kateri bo nabral višjo vsoto, kar pa bo šlo vse v imenu naše organizacije Progresivnih Slovenk. Določile smo, da jtrožki prejmejo za vsakih $100 V.branega denarja v ta namen po eno zvezdo. Poročilo o rezultatu obranega denarja se bo poročalo v listu, v posebni koloni našega glasila mesečno tekonj kampanje, kjer bo razvidno, ka-teri krožek ima več zvezd. nih ljudskih mas kot je bila zadnja—le trpljenje človeštva bi bilo neprimerno večje in strahotnejše. To bi bilo plačilo za naš tehnični napred. Toda Rusi so v drugi svetovni vojni pokazali, da se nočejo predati enostavno za to, da bi rešili uničenja svoje najbolj ljubljene kraje. Pole za nabiranje prispevkov so bile Ž3 tiskane in numerira-ne in so v rokah tajnic krožkov, ter se jih bo razdelilo med članice. Nabiralna pola je vaše pooblastilo za zbiranje prispevkov za bolnišnico. Zapišite imena darovalcev razločno in vsote, ki jih prispevajo. Ko je ena pola polna imen, vrnite jo s zneskom tajnici vašega krožka, kjer ste polo prejeli, za kar dobite potrdilo. Od vsakega krožka se pričakuje, da si izvoli odbor, kateri bo obiskal članice, katere naj bi vse pomagale zbirati ta sklad in obiskale z nabiralnimi pola,-mi svoje pripateljice in sosede v svoji soseščini. Ako bomo odločno nastopile, da naredimo v tem oziru najbolje kar moremo, kakor upam da bomo, bomo dosegle svoj cilj. Uspeh pa je odvisen od tega, koliko ljudi bomo obiskale tekom kampanje. Več ko se obišče ljudi, več denarja se nabere. Zato bo treba stopiti na noge in brez odlašanja, da dosežemo našo kvoto. Zato apeliramo na vsako članico naše organizocije, da doprinese svoj delež in gre na delo za zbiranje prispevkov, brez ugovora. Kvoto smo si določile, pojdimo na delo sedaj, da jo prekoračimo. Pojdimo na delo danes, takoj, da preje dosežemo naš cilj! Članice Progresivnih Slovenk smo posebno ponosne na krožek št. 1, katere so takoj, ko so zvedele, da smo določile kvoto za ta sklad, nakazale vsoto $500. Na podlagi tega prispevka, je krožek št. 1. upravičen že sedaj do pet zvezd, pri poročilu za zbiranje prispevkov za bolnišnico. Sklenjeno je bilo, da prispevek od krožka št. 1. v vsoti $500 in iz re! if nega sklada, ki smo ga že preje zbrale, vzamemo šs $500 in tako pošljemo na urad SANSa prvi tisočak na račun naše kvote. Naše geslo je vedno bilo in bo, da delo šteje, ne besedičenje in to hočemo tudi sedaj uveljaviti. Za relifni odbor Progresivnih Slovenk Josie Zakrajšek, predsednica. V spomin dobri članici Cleveland, O. — Ko smo se zbrali marca meseca pri seji društva "V boj" št. 53 SNPJ, je imelo biti podano poročilo o dveh smrtnih slučajih izza februarske seje, pa nam tajnik pove, da imamo tri. V soboto, 9. marca je preminila Frances Petrič, rojena Kum-še, stara 50 let. Stanovala je na 19715 Mohawk Ave. V Ameriko je prišla pred 22 leti iz Borovnice na Notranjskem in sicer v Cannonsburg, Pa., in pozneje v Cleveland. Zapustila je moža, Franka Petriča, sina Stanleya; v atari domovini stariša Franka in Marijo Kumše; brate: Franceta, Karla, Ivanfi in Jožs-ta ter sestro Ivanko. Pogreb se je vršil po civilnem obredu v torek, 12. marca pod vodstvom pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, na Lake-view pokopališče. Pokojna zapušča tudi več drugih sorodnikov tukaj in v stari domovini. Naj v' miru počiva v ameriški zemlji. Društvo štev. 53 SNPJ izreka globoko sožalje sorodnikom pokojne, in je storilo svojo dolžnost za pokojno sestro Frances Petrič. Pogreba se je udeležilo večje število rojakov, med njimi tudi Anton Petrič, iz Greensburga, Pa., Frankov brat, in Frances Klun iz Bishop; Mary Kraintz iz Muse, Pa., in Jennie Martin-čič iz Strabane, Pa. Frances, Mary in Jennie so prišle prej)o-zno, da bi naročile vence za pokojno njih prijateljico Frančiške. Tako so izročile vsaka po $5, skupaj $15 dopisniku, da iste izroči tajniku št. 48 SANS, za otroško bolnišnico v starem kraju. To ja bilo izvršeno. Pokojna je umrlp za ciilikogo, ko se je praha naprala pri delu v livarni. To se strdi na pljučih kot steklo. Stanley, njiju 25-letni sin, se je pred kratkim vrnil od vojakov, kjer je služil pri zračni sili na Pacifiku. Kot pripoveduje, so vojaki dobili povelje, da bombardirajo pristanišče Kure. Njih baza je bila še naprej od Okinawe in to so storili. Ko so se vračali nazaj, so bili zadeti z granato in od skupine jih je sedem zgorelo, nekaj se jih je pa rešilo. Stanley je od-skočil s parašutom na otoku , Shikotu, kjer so ga Japonci uje- t li. Ranjen je bil v noge. Ko so * ga pripeljali k japonskemu zdravniku, ga je ta najprej uda- ^ ril s krepelcem po nogi, mesto da bi ga obvezal. V ujetništvu ni bil dolgo. Že v avgustu so ga J dobili Amerikanci. Potem je bil poslan v Californijo v bolnišni- j co, kjer je ozdravel in se vrnil, * da je videl svojo mater še živo. ' Naj mu bo v spomin njegova j mati, ki ga je gotovo z veliko j ljubeznijo pričakovala, da ga še enkrat v življenju vidi, predno je odšlž v večni pokoj. i Vrata grobov so vedno odprta, pravijo, in res je tako. Danes ti, jutri mi. Frank Barbič. Ves-? i iz življenja ameriških Slovencev La Salle, 111. — Dne 11. marca je v bolnišnici umrl vsled srčne hibe Frank Gregorich. Star je bil 70 let in doma iz Bele cerkve na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 1901 v Wau-kegan, kjer je vodil gostilno do 1907, od tam je prišel v La Salle, kjer je vodil enako obrt do 1943. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, tri hčere in dva brata, v starem kraju brata, v North Chicagu pa sestri Mary Gorishek in Betty Mahnich. — V bolnišnici St. Mary se nahajata John Močilar in Joseph Žo-kal, ki se je moral podvreči operaciji. — V sosednjem Peruju se nahaja v Ljudski bolnišnic: Frank Krultz, ki je bil tudi operiran. Bridgeport, O. — Dne 9. mar-Ja is tukaj umrla radi srčne kapi Anna Legan, stara 65 let n "rojena v Buganji vasi. pri Žužemberku. Zapušča moža, dve ičeri in šsst sinov. Bila je sestra Katarine Velkovich iz Bel-laireja, ki je tudi umrla vsled srčne kapi 23. februarja in zapustila moža, pet sinov in tri hčere. Chicago. — Pred nekaj dnevi je bil povožen od avta Blsž Me-dizer (Medižovec), ki je stanoval na severni strani. Nesreča se je pripetila zvečer na Cer-mak Rd. in Damen Ave., ki je šel preko ceste. Poškodbam je podlegel zadnji ponedeljek in bil do smrti v nezavesti. Star je bil 67 let, doma iz Zalega loga iad Škofjo Loko, v Ameriki od 'eta 1913. Po poklicu je bil krojač. Tukaj zapušča ženo. "i- ; Polkovnik Carlson, slavni marinar, je govoril na slavno-iSti, prirejeni v spomin 19 obletnice smrti Sun Yat-Sena. Slika predstavlja tudi malo Marilyn Cliu, ki se zahvaljuje Carlsonu J za pomoč Kitajski. ŠKRAt "Dragi muj škrat!" .. "Kers'm tam doma, "L "kva" (Butatu PeP^^,, stric), pa bom tud' jaS J. dumač' pisu, ker ne ^ ^ tista g'spuska krtff J ' tika. V zadn'm čas s J pr' nas na šntklarju pr pesn'kov, k' nam taku i.. vajo o Vslihin^ druga taka sara. J* _ slu: kva pa če b ' f skusu? K' pa nism. ta* g'spud, zatu s'm P^ ^ ro, kva ona misl' o t • , kva j' rekva? Da b®_ , figran! Je d'java, ^ ^ ne piš'm o v'slih. & \ ma bo vngav .Jaka ^ tisana. Pa s'm jo vs® . & * voru. Rekva m' ja 1 glih mor'š čečkat, P3 _.J o tist'h slavn'h do^| k' se don's tolk slis v ^ i'h, kaku su se tepi , Buga." . škrat1 "Veš, dragi mu] M tri dni s'm sedu pr ' [0f s'm tule sk'p sprava. J j1. lepa pesn, k' se P« ^ I naša znana viza, JU ' zabu; "Raduj prelepa < < ca . . . " Ltd. če kdu me, pa naj sam PuS pa se bu pr'pricu. ^ To pesn V^^A brom, Jagram, bf ^ iuham in vs'm d0 sinam, k' se borija * Buga"! PROKLETSTVO CEM! - Prekletstvo vam. vi ki narod ste izdal1 , vi Hitlerju ste bin , ko z njim ste šli na Morili ste vi lastnevaSj. 1 er žgali mesta m vj ate, !, Sedaj pa črno vest ^ , da vse povsod od j j qke^' ' Vse vaše domobran^^; , Slovence klale so P jete, , za Hitlerja so b Ie . r0(j! | da vničijo slovens*! . qe 0p>,ali; 1 No zdaj bi radi & ^ , pred tujci tukaj-1 ^ jjaU , da svoje brate steBoga"! i v imenu "vere u» , ste ^ < 0 to, kar bratom^. oprati z lepa se nC bjli, ( ljudje ne bodo ^ I ;e Rožmana, ne , ] „ Jak • 1 Zdaj Gaber in P^ < res trudita se na . za domobranskcga ki k Lahom zg1IlJl i ■e do'9 / 1 Tu zbirata za nJ ^uif1 od vseh, na | da zidali bi spet ° ■ $ in baclce klical1 v Za Rožmana ' ki Hitlerju so sC > ,> potem pa smukn'11^ ^ še ficka nihče lie y Kar Hitler vam ^^J saj ste služili mu ^ v^ Kaj hočete od v&g Ves rod preklic® V tt^l'lt' i Bodoče pokolenJ* ki zraslo bo s s bo s srdom klel« ki ljudstvo tujcu J h d^ft j Zato prekletstvo ^H / 1 in v,,n, ki hvaW / , Odpadnikom m V&glav« Skoval je sodb0 jej Bultatovga ^ ^ Stvaren V«"'j// i nja, ne besed! ' ^pi I otroško bolnic0 , Marca, 1946 ENAKOPRAVNOST STKAN 3. slovenski ameriški narodni svet u 3935 W. 26th Street, Chicago 23, HI. < »ClNa ,Zadnii 'Pr^ij konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept 1944 1 u' 50 bui izvoljeni sledeči uradniki, gL odborniki in člani Sir- sa odbora: Ifrj'y ČASTNI CLAM: (^Predsednik: LOUIS ADAMTC, "Lilford, N. J. .5 a Podpredsednica: MARIE i'RiLAND, 1034 Dillingham Avenue, Clstn- Wis" i 00 clan: DR. F. J. Kern, 62r,3 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio. CLANI EKSEKUTIVE: : I PodeDdn|?: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand naven, Mich. j1 1 Mn!rednik: JANK0 N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. j Predsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, ! ■ lajn BUSaj^URK0 G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111. < Zapisih 1 VINC*NT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, IU. I ] Člani; ,AC0B ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Bcrwyn, in. ANTnwEJ0VEC' 1840 w- 22nd P1- Chicago 8, 111. ] LEOPft ^A^ENO, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, 111. j ALRtv KUSHLAN. 6409 St Clair Ave, Cleveland 3, Ohio, pn-r* NOVAK, 6117 St Clair Ave, Cleveland 3. Ohio. j. ^ ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23. 111. < LOjjjg NADZORNI ODBOR: 10SIE 5f£EZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St, JoUet, 111. ] '°SEPb » RAJSEK> 7603 Cornelia Ave, Cleveland 3, Ohio. ! SAVERTNIK, 309 Tenafly Rd, Englewood, N. J. 4NJ0jj SIRSI ODBOR: ;' ,0sEPnDpEBEVC' 1930 So- 15th St, Sheboygan, Wis. 'OSEpj dURN, 15605 Waterloo Rd, Cleveland 10. Ohio. 1 IBEEesa r- ERJAVEC> 527 No. Chicago St, JoUet, IU. , «uon BnJ>ERZEL' 334 Erie Ave" VV- Aliquippa, Pa. . ^fflONv ' Route No- 4- Princeton' IU- v I REv- IttATn IN' 4676 Washington St, Denver, Colo. FEaNk V, Kebe. 223—57th St, Pittsburgh 1, Pa. ] ^a ki E' G04—3rd St- N" W- Chisholm, Minn. I SatUEKtvSAR' 1936 So- Kenilworth Ave, Bcrwyn, 111. '08\ KrAINZ, 17838 Hawthorne Ave, Detroit 3, Mich. JOHN Pott T'C11' 411 Station St, Bridgeville, Fa. %vjkw,CK> Lakeland Blvd., Noble, Ohio. I ^INETT ' 364 Menahan St, Brooklyn, N. Y. » ^eresa TE SIMCICI1, 1091 Addison Rd, Cleveland 3, Ohio, 1 VAU^ECK, 4658 Rosa Ave, St. Louis 16, Mo. J0U\ STROJ, 1040 N. Holmes Ave, Indianapolis, Ind. J ^'»ItEYv vt0NICH> 1631 Cedar St, Pueblo, Colo. 1 ^N »R DRICH' 706 Forest Ave> Johnstown, Pa. ! 'OSEpjj , ASXiK, A. F. U. Bldg, Ely, Minn, j' 1045 Wadsworth Ave, No. Chicago, ni. i blftr>°^ooooooooooooooooooooooooooo IZ STAREGA KRAJA ^^^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCxCx Zanimivo pismo p Ch. _ Ki^a9u izhajajoči list 'i/ji ls Slovenec je v iz- 'il Pkjeh.ruaria Priob- % pr° zuPnika Stupice iz S^1 žužemberku, ki se "je r*a bol)še razumeva-%i)l0 er v Sloveniji tako So v' 7 9a spodaj priob-( U—Uredništvo%. % i2VJe' wis.—Prejela sem Nta t 6ga kra-ia od mo'e-Xik siPa Stupica, ki je pri 'I !Upnik na ^Pniji i p UZemberku na Do- Sieah /?dT je bil v ■ upoko- Ij. Od Sv let m monsig- n^ , imenovan za I &ta" Ko Je nastala >i, J? ^^hnega pregnali S £rernirali in via- p trpinčili, tepli in CvrnLV°?Ski 36 jeves iz- >1 ž '; "omovino, kjer je SC*? p" žu- * 3 ako je zda i tam, bo X .. p0vedal. Le čitajte StI1o. Mary Toleni! t) ^o * D°lenjsko.->ti>gel ^nila, odkar sem V VS i?- nJ jič Pisati- Kakor \0 kakor te-f S>nJ?aflu-iič ',isaL j. bj, ^ tja l 80 me metale 'V;?1*1* «em obstal A^- jespomiadi le-v Vv v°jno z Nem- 1 Cel:e So zasedle Slovenijo že v prvih dneh vojske in od takrat je prišlo na naš narod nepopisno gorje. Nemci so imeli namen slovenski narod izbrisati s površja zemlje. Cele dele naše domovine so izseljevali na tuje, tu pa naseljevali same trde Nemce. Morili so na debelo vse od kraja, tudi slovenske otroke in otročiče. Slovenskih duhovnikov so mnogo zverinsko pomorili, druge internirali in izselili. Mene so zaprli 6. maja 1941, me vlačili po zaporih in internacijskih taboriščih in vse to iz edinega vzroka, ker sem slovenskega rodu. Tako, podobno, ali pa še hujše se je godilo tudi drugim 1 slovenskim duhovnikom.N Tako zverinsko postopanje Nemcev je rodilo med slovenskim ljudstvom odpor. Ljudstvo je bežalo v hribe in gozdove, od j tam pa začelo napadati nečlove- i ške Nemce in Italijane. Kajti del | Slovenije so bili zasedli tudi Italijani, ki so delali z Nemci roka v roki. Ta ljudski odpor je bil Nemcem in Italijanom povod, da so v naših krajih še bolj divjali. Vsa Slovenija je postala eno samo bojišče, kjer je skozi leta neprenehoma divjala vojna.' Žrtve so ogromne. Slovenija je plačala silne i žrtve. Vsak osmi Slovenec ie v j tej vojski našel smrt, na en ali i drugi način. Mnogo več je pa bi-! 1 lo ranjenih in pohabljenih za vse , I življenje. .Slovenske vasi, trgi in j I »|ovenci, pozori Sem se vrnil od ameriško mornarice in Scm Pripravljen vam biti na uslugo w otvorilsem i Waterloo Beverage j Store v Gubančevem poslopju na „ 16721 waterloo road S,/dlna slovenska trgovina te vrste" 2aloga pive. vina in cordials. 6 lahko vzamete domov po steklenicah in v zabojih I -V. ^^ DopELJEM° NA DOM Ernest Mramor, lastnik mesta so -večinoma v razvalinah, beda ljudstva je nepopisna. Kajti ljudstvo je prišlo v tej vojski takorekoč ob vse. Jaz sem sedaj župnik župnije Hinje. Imeli smo veliko in lepo župniško cerkev in prostorno veliko župnišče. Župnijska vas Hinje je štela okrog 100 hiš. V ; župnijo spada še veliko drugih j vasi. Vse to je sedaj večinoma v j razvalinah. Župnijska cerkev, , župnišče, vas Hinje in večina : drugih vasi je ena sama žalost-|na groblja in razvalina. Zdaj stanujem tu v vasi Veliko Lipje. To je majhna vasica, ki spada pod župnijo Hinje, in ki | ji je vojska toliko prizanesla, j da je ostalo vsaj nekaj celih ! hiš. Stanujem v napol podrti ; kmečki hiši in od tu vodim duš-i no pastirstvo vse župnije. Go-; spoainji mi še vedno Francetova ; hči, nečakinja Micka, ki je z menoj delila vojno gorje, bila z menoj skupno od Nemcev zapr-j ta, internirana in preganjana. Vojska je nam dobesedno vze-| la vse. Nemci so nama vse imet-, je že leta 1941 zaplenili in po j vojski nam ni ostalo nič. Imava : sicer na papirju pravico do vojne odškodnine, ki je pa seveda nikoli ne bo. Naša država ne more dati, ker je tako strašno uničena. Nemčija in Italija, ki sta krivi vsega gorja, sta pa bili v vojski tudi tako razdejani, da ; od njih ne bo ničesar dobiti. Manjka nama vsega, zlasti potrebne obleke, obuvala, posteljnine. Naša država duhovnikom ne daje nikake plače. Ljudstvo je tu sicer dobro in verno, vendar vsled vojske tako obubožano, da ne dobi duhovnik od njega skoro nič. Sicer pa, četudi bi imel denar, bi mi bilo malo pomagano, kajti obleke, obuvala in drugega blaga tu niti za denar ni dobiti. Zato se obračam na Tebe s prošnjo, če bi nama kaj takega : mogla poslati. Pošiljatve iz i Amerike prihajajo, marsikateri i dobi kaj od svojih sorodnikov ; od tam. V poštev bi prišla predvsem i obleka ali obutev. Nič zato, če je r staro ali ponošeno, kajti tu ni-, mava niti takega. Od hrane pa . predvsem sladkor, ki je zanj tu • tudi velika stiska. Morda tudi kaj kave, ali podobnega. Sploh • pa ga ni hraniva, ki bi nama ne , bilo dobrodošlo, ker tu manjka i vsega. Seveda moko pošiljati se , ne bi izplačalo, ker ta se za silo i tudi tu dobi. i Saj ni treba, da bi mi to po- ■ slala zastonj. Morda bi se dalo • to urediti tako le: Tam med svo-l jimi znanci in prijatelji jih imaš ■ gotovo nekaj, ki bi dali za sv. : maše in jaz bi jih tu gotovo ■ opravil, če mi sporočiš za koga in v kateri namen naj mašujem. ■ Ti bi ta denar za maše tam na- ■ brala, zanj pa kupila to, kar bi ) mi poslala. Ali bi mi poslala po-i leg tega tudi še kak dolar—rav- • no tako za maše—bi bilo to zelo l dobrodošlo, ker ima ameriški i dolar tu veliko vrednost. Ako > kaj pošlješ, gotovo tudi obenem i piši, najbolje priporočeno pi-L smo, kaj in zakaj si mi poslala, i da bom vedel. Lepo pozdravljam Tebe in i vse Tvoje. Pozdravljam tudi se- ■ stro Pavlo in njene in se ji v - istem smislu priporočam. Tvoj brat, , Stupica Josip, župnik, Veliko Lipje pri l žužemberku. i Naslov od Mrs. Toleni je pa: > Mrs. Mary Toleni, Neillsville, i Wis. Zopet pišejo iz Preserja! Pred nekaj tedni je prejela Miss Jean Jerina, hčerka poznane občespoštovane družine Jakob Jerina, 15315 Lucknow Ave. pismo od sorodnikov, in si-! cer je pismo odposlal Jakob Ko-1 vač, Preserje št. 9. Rojak Jakob Kovač je stric Mrs. Jerina in njen oče, Math (Kovač) Smith, ki živi na E. 207 St., Euclid, O., je brat omenjenega Jakoba. Pi-1 smo je bilo napisano v Preserju 1. februarja 1946 in je nasled- ; nje vsebine: "Draga sorodnica! "Šele danes Vam moremo pi-; sati in se Vam zahvaliti za po-! slane dobrote. Sprejeli smo v j i redu ter smo bili presenečeni nad toliko skrbjo od Vaše strani. Nismo pričakovali tolike po-! zornosti ( zato nam je tem težje, ko se ne bomo mogli nikoli re-vanžirati. Vedite, da smo Vam od srca hvaležni za vse! "Gotovo Vam je že Andrej 1 javil, kaj nas je med to vojno 'doletelo. Težki so bili dnevi, ki 'smo jih morali preživljati. Ko- liko je bilo trpljenja, se ne da povedati. Mnogo smo žrtvovali za našo svobodo. Nekateri več, drugi manj. Nam so uničili Ita-| lijani domačijo, izgnali so nas napol gole in praznih rok iz hiše ter zažgali. V dveh urah so bili uničeni vsi žulji naših rok. Pa kaj to! "Najtežje, kar nas je moglo doleteti pa je bila izguba naših treh otrok, dveh-sinov, oziroma bratov in ene sestre-hčerke, ki so se borili od prvih početkov za našo zlato svobodo. Svoja življenja so žrtvovali, da bi bili srečnejši mi. Težko nam je za-j nje in nihče nam jih ne more nadomestiti. Hudo nam je tako, da ne bomo nikoli pozabili na-1 nje. Niso bili tako srečni, da bi mogli vsaj malo uživati tistega, za kar so se borili. Ponosni pa smo nanje, da niso bili v vrstah narodnih izdajalcev, ki so največ krivi našega gorja. "Njihove kosti smo položili na domače pokopališče, da jih imamo vsaj mrtve blizu, saj ži- 0'oasc/^w tep ^nd ZT M> ,W when "ne ^ lis«ma&SBK. few davs off and BONDS y^^tv^ i PLAYED for tHE ;vVi\ i gwnts this year- \rnmr1 :__ ) VOU CAiM BE A W? life. f J die mblP to all f • Bill I " y fHE BOYS ST/LL /H ae- /vHW SERv/ce~Buy y \ victory Bom AjjtfJ^L X \ *NM "ALL*home 5 ■ U. S. t reasury Deft. vim nismo smeli niti jesti dati, tako kot ljudem. Kot psom smo jim pokladali jedila, kadar smo imeli kaj in če smo jim mogli utihotapiti. Trpeli smo, vendar smo vztrajali, naši hrbti niso klonili, čeprav so nas hodili zmerjati in pretepati; čeprav so nas vlačili po zaporih in nas mučili. Vedite, hujši od tujca so j bili domači izdajalci! Pa vse to je za nami in hvala Bogu, da je minilo. "Sedaj smo začeli spravljati skupaj material, da si postavimo svoj dom, da bosta starša vsaj pod svojo streho umrla. Težko pa je, ko ni domačih delavnih moči, doma je le še ena hčerka, drugi dve sta poročeni, zato razumete, kako težko in nestrpno pričakujemo našega Andreja z družinico. Upamo, da se bo naša želja v doglednem času spolnila. Kako živite Vi? Koliko družine imate? Andrej nam je pisal, da je umrla mama. Prezgodaj je odšla od Vas, vsak otrok pogreša matere. Pa taka je usoda, gremo eden za drugim in za nami prihajajo drugi. Kadar boste imeli razpoloženje in voljo, pa nam kaj pišite, veseli smo vsake besede, čeprav se najbrže ne bomo nikoli videli. "Še enkrat se Vam zahvaljujemo za poslane dobrote in želimo, da ostanete zdravi vsi skupaj! Pozdravljajo Vas vse Vaši preostali sorodniki "Kovačevi." Italijanski delavci o razmerah v Jugoslaviji Raša, 29. januarja—Znano je, da reakcionarno "časopisje z druge strani Soče širi obrekovanja proti Titovi Jugoslaviji in proti vojaškim oblastem v pasu B. Ta tisk se poslužuje vsakršnih laži, da bi dosegel svoj namen in da bi zaslepil one, ki ne poznajo pravega stanja v Istri. Ta tisk piše, da Italijane zatirajo, da z njimi slabo postopajo, da jih pošiljajo na prisilno delo itd. itd. Proti takim obrekovanjem se je spontano dvignila skupina italijanskih delavcev iz raznih krajev Italije, ki so tukaj zaposleni. Ti delavci v svojih izjavah najbolj pobijajo trditve ita-janskih reakcionarjev. Zidar iz Neaplja Salvatore Esposito, je izjavil: "Nisem mogel najti zaposlitve v Italiji in zato sem prišel v Rašo, kjer so me zaposlili po mojih sposobnostih. Postopanje z delavci je odlično in opazil sem, da ljudstvo ni v borbi dojelo samo bratstva med Italijani in Slovenci, ampak tudi ustvarilo socialno pravičnost. Izjavljam, da so lažnive vesti italijanskega reakcionarnega tiska, ki piše, da Italijane v Istri zatirajo in da z njimi slabo postopajo." Rudarski nadzornik Giovanni Simonucci iz Pesara izjavlja: "Delam v Raši že od leta 1937 ] in lahko rečem samo nekaj: življenjski pogoji za delavca so se od tega časa korenito spremenili. Živimo v življenjskih razmerah, v kakršnih bi morali živeti vsi pošteni delavci. Želim svojim bratom Italijanom, da bi čim prej dosegli take socialne pogoje, kakršne uživamo tukaj." Pleskar Mario Paia iz Pesara pravi: "V naših pesteh čutimo voljo živeti vedno tako, kakor sedaj živimo." Ferdinando Giacomini, rudar iz Pesara, je dejal: "Hotel bi reči samo to, če bi ne bil zadovoljen, bi se vrnil v Italijo." Domenico Marini in Giovanni Capelli, oba rudarja iz Pesara, pravita: "Že od leta 1937 delava v Raškem rudniku in morava iskreno priznati, da je bilo doslej vse storjeno v korist delavcem. Fašizem nas je tlačil, danes pa postopajo z nami kakor se mora postopati z delavci. Danes med delavci ni mržnje, kakor je bila pod fašizmom. Danes nas vežejo med seboj iskreno prijateljstvo in bratska čustva. Želimo živeti v Titovi Jugoslaviji, ker so delavci v njej svobodni, enakopravni in srečni. Spominjamo se dneva, ko so nas fašisti odpustili z dela, ker nismo bili fašisti. Danes od nas ne zahtevajo, da bi postali člani katere koli stranke. Dovolj je, da pošteno delamo." Dino Morini in Giacomo Sol-dati iz Forlija pravita: "Pred nekaj meseci sva prišla v Rašo, ker nisva mogla najti zaposlitve vttHF jii '^uTL'y'''.:' ' & BMCTmŽ-s " , ' j^HB* - - i-HB p^mSH^MnMI^V^^MKfl^HHMSMi iiini.iniBb.- AGAIN AND AGAIN . . . This gentleman since 1894 appears in 1 Washington on every occasion to > voice his opposition to one and all measures before congress. Now he is against loan to Britain. He is "General" Jacob S. Coxey, > leader of Coxey's army in 1894. He now wants to protest against 1 the United States loaning any c money to anyone in Europe. v Italiji. Tukaj sva se prepričala, da je vse, kar piše in govori reakcija, gola laž. Čeprav je večina delavcev v rudniku slovenska in govorijo v svojem jeziku, se trudijo, da bi jih tudi mi razumeli. Pod fašizmom smo. bili sužnji. Sedanje bratstvo med Italijani in Slovenci v Istri ni prazna beseda, ampak resnica, ki vsem kaže, kako je mogoče srečno živeti. Tudi mi ljubimo kakor bratje Slovani maršala Tita." Posneto iz "Slovenskega poročevalca" kadar rabite zobozdravniško oskrbo pojdite k zanesljivemu zobozdravniku Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen. PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI dr. j. v. župnik 6131 St. Clair Ave. v poslopju Norih American banke VHOD NA STRANI E. 62 ST. Dr. Kernovo Angleško-Slovensko berilo (English Slovene Reader) je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine. Dobi se v naši tiskarni OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" 1921 1945 ^V blag spomin prve obletnice odkar je daroval svoje mlado življenje naš srčno ljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat Sgt. Frank S. Drobnik Padel je na polju slave in časti dne 26. marca 1945. 1. na bojnih poljanah v Nemčiji v cvetju mladosti, slar 23 let in pol. Tuž-ni mesec marec nam bo oslal v spominu za vedno. Kruta smrt j nam je vzela dragega sina in j brata. Topovi so umolknili, potihnil je vojni ropot, sinovi se vračajo, toda Tebe dragi Frank, nikdar več ne bo! Daleč tam na bojnem polju, truplo mlado Ti trohni, a spomin Tvoj v srcih naših živel bo do konca dni. Čas vrti se neprestano, seka rane in zdravi, nam pa to globoko rano vedno z nova obudi. i Oči se naše orosijo slednji dan, \ večina za trpljenje ustvarjen je | zemljan, I luč nebeško naj Ti večni oče f podeli, saj snidemo se enkrat skupaj vsi! I Žalujoči starši: 1 Joseph in Angela Drobnik: » Gabriel, brat; Elsie, sestra Cleveland, Ohio, dne 26. marca, 1946. RED CROSS POSTER COMES TO LIFE . . . Pfc. Campbell Gordon I'yle, Lancaster, Calif., the wheel chair patient in the Red Cross 1946 poster, and Peggy Neel, Red Cross hospital worker, examine the winning poster, a photograph made of them at New Caledonia during the war. Peggy Neel is resting at her home in Searcy, Ark., and Private Pyle has re-enlisted in the army. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 26. marca^ TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje ) Medtem ko je gledal skozi zamreženo okno, si je s flanelasto brisačo izmila obraz. Ko je bila gotova, jo je von Brei-tenwyl nenadoma prijel za obe roki in jo trdno držal. Ni mu umaknila roke. Da, z veselim občutkom je motrila njegov močni, rožnati obraz, njegove svetlomodre oči z ozkimi robovi, njegove kratke, svetle lase. Bil je resen in zelo ganjen. "Tereza," je dejal, "govoril bom zdaj z vami, kakor bi bili moja sestra, ki je po nesrečni usodi ali burki usode zašla v ječo. Ne mislim pri tem na sebe in na svoj sloves kot odvetnik. Mislim na vas. Verjamem, to se pravi, vem, da ste umorili svojega moža. Umor je umor. Nobeden odvetnik na svetu ga ne bi mogel imenovati drugače, razen če bi imel moč, da bi obujal k življenju mrtve. Tereza, nič vas ne more rešiti. Obsodili vas bodo." Njegov glas se je izgubljal v mrmranje. "Nihče vas ne more rešiti. Gottfrieda pa je mogoče še rešiti in prizadeval si bom, da bi ga rešil, ker verjamem v njegovo nedolžnost. In da storim to, o Tereza, moram danes — kakor mi je hudo! — sam kar najbolj pomagati in vas do dna pogubiti. Moj renome naj gre k vragu, toda kaj me briga to! — Do tega zaključka sem prišel od sinoči." Spustil je njeni roki, dotaknil se je njenih lic z nervozno, dobrikavo kretnjo, ki naj bi istočasno dokazovala, da se je prav za prav ne sme dotakniti. Tereza je spet sedla na klop. "Breitenwyl!" je rekla s hri-pavim glasom. "Občudujem vas, mož ste po mojem srcu." "Tereza"'— komaj je še govoril — "to je vse. Zdaj vas moram zapustiti." Ostati ni smel niti minute dlje pri njej; zavedal se je, da bi sicer napravil neodpustljivo neumnost. Naglo je odprl vrata, dal je znamenje paznici, ki je postopala po hodniku, in izginil. Tereza je slišala, kako so spet zaklenili težka vrata njene celice. Njeno telo se je napelo. "Zdaj sem popolnoma sama!" je rekla in strmela v nasprotno steno, kakor bi si želela, da bi se prikazal duh in drugoval z njo. Navkljub vsemu pričakovanju je trajal obtožni govor državnega pravdnika le kratek čas, komaj eno uro. Brez dvoma se je Gutenberg zavedal, da je zelo skrbno pripravil tla in premišljeno posejal seme tako, da je bila napačna žetev nemogoča; samo sadove je bilo treba zbrati. Obramba, je dejal je nameravala dokazati, da sta obtoženca zagrešila umor v trenutku strastnega razburjenja, torej v tako imenovani neodgovornosti. To bi pomenilo, da je namesto nju zagrešila narava umor. Privlekli so naravo kot grešnika, da bi čistili obtoženca. Porota je poslušala znamenitega učenjaka, ki je podal svoje znanje o bistvu nevroze v popularni obliki. Pripovedovali so poroti, da je nevroza vzrok vsej nesreči. Pripovedovali so, da sta bila Muller in gospa Mul-lerjeva le orodje v službi višjih sil. Na nesrečo pa rezultat ostane : Antona Jakoba Mullerja, izrednega poštenega moža, moža z neomadeževanim značajem so v takih mukah spravili na drugi svet. Na žalost ni mogoče kaznovati narave za vse zločine, ki jih povzroča, torej je treba prijeti individue, ki bi radi veljali kot orodje narave, in od njih zahtevati obračun, čemu so tako pridno služili naravi. Znanost, zlasti psihologija, • najde lahko za vsak zločin opravičilo. Zmotno pa je prikazati zločinsko dejanje kot izliv moralne nezavednosti. In tudi če bi bilo tako, bi bila moralna nezavest nevarna stvar, kakor hitro bi bilo misliti na varstvo družbe, in zaradi tega imamo v našem civiliziranem svetu nekatere varne kraje, kjer lahko dobijo ti nevarni pomočniki pri-rode polagoma spet svojo moralno zavest, ne da bi ogrožali soljudi, ki živijo preprosto in pametno. Gutenberg je govoril z grenkim posmehom. Podžigalo ga je, da bi pojasnil vsemu svetu strahovitost zločina. "Ali sta pokazala obtoženca tudi le najmanjšo sled kesa-nja?" je zaklical. "Ne! Niti besede nismo slišali, ki bi dopuščala mnenje, da jima je žal dejanja. Domnevam pa, da je nesposobnost pokazati človeške občutke, sestavni del nevroze. Zdaj pa bomo še enkrat premislili dejstva: Na večer petnajstega sepembra sta bila doma v Gamu. Anton Jakob Muller je bil v gostilni pri "Medvedu". Poslal je dečka Fritzeka h gospe Mullerjevi s pozivom, naj pride k "Medvedu" in se udeleži slavnostne pojedine ostrostrelcev. Toda gospe Mullerjevi ni bilo dobro. Bila je v Gottfriedovi sobi, kakor nam je povedala kuharica. In dečka je odslovila z naročilom, da je gospod Gottfried zelo zaposlen. — Da, oba sta bila zaposlena! Govorila sta si: "Danes je napočila noč! Enkrat za vselej se bova iznebila ovirajočega, starega moža. Da, storila bova to, dokler sta še najini duši in najini telesi vroči od strasti in nevroze. Napravila bova zdaj načrt! Aha! Sol za jetra! V taki noči, kakor je danes, bo Anton Jakob mnogo jedel in pil. Kje je arzenik? Tu! Krasno! Majhno dozo bova dala v steklenico. Kdoi zmed naju bo to storil?" (Dalje prihodnfii) PRVI JUGOSLOVANI V AMERIKI! Kdo so bili prvi Jugoslovani, ki so se naselili v Ameriki? Če ne veste, čitajte "A Nation of Nations," knjigo, ki je najnovejše literarno delo našega ameri-ško-slovenskega poznanega in spoštovanega pisatelja Louis Adamiča. Za vsakega naseljenca ali tu rojenega Slovenca ali Jugoslovana je zelo važno, da ve! V uredništvu Enakopravnosti jo lahko nabavite. DR. I. E. LEVY — OPTOMETRIST ■poroča, da le je vrnil iz armade in zopei otvoril svoj urad na 7917 ST. CLAIR AVE., BLIZU YALE G LED ALI Ač A Nudi popolno preiikavo očes in določa očala in jih popravi EX 1244 SELITVENA RA2PMDAIAa^!^uCI^R av^ Da bo nam mogoče zmanjšati našo zalogo, ima-1 blagu. Ne dobite mnogokrat talce prilike kot je OBIŠČITE NAŠO TRGOVINO IN S£ g|j mo v teku velikansko razprodajo na skoro vsemu || ta, da si nakupite blago po tako nizkih cenah ČAJTE KAJ VSE IMAMO V UREDNIKOVA POŠTA Beseda materinega jezika Cleveland, O. Kdaj najmilejša je beseda materinega jezika, i vprašajte tega, ki v tujini sam v trpljenju se potika. Lt. Olga Groznik, moje sestre hči, nas je obiskala za en dan po štirih letih službe pri mornarici na Pacifiku, sedaj premeščena v Portmouth, Va. Seveda, imela je tako malo časa, da ni niti ni mogla obiskati vseh svojih znancev. Zato prosi prizadete, naj oprostijo. Ona se bo nahajala še šest mesecev pri mornarici, bo skušala dobiti vsaj za en teden dopust in bo vse tiste takrat obiskala. Kakor navadno povsod ob takih srečanjih, se vpraša, kako je bilo tam v krvavem plesu. Tako smo jo tudi mi vprašali o več stvareh, kolikor nam je čas dopuščal. Povedala nam je nekoliko v kratkih besedah, kako so se oddahnili, ko je priletel samomorilni japonski aeroplan, kateri je bil namenjen za obisk njihove bolniške ladje, toda je zgrešil cilj in padel v morje. Kako so bili vsled tega ranjenci vznemirjeni, kadar se je slišalo šumenje aeroplanov po zraku; kako je v najbližjo bolniško ladjo zadel samomorilni zrakoplov in pri tem pobil mnogo ranjencev in zdravniškega osobja; kako so bili največkrat zelo zaposleni, da vsak in vsaka je moral prijeti za vsako delo, ki je moralo biti narejeno. Tam se ni nič vprašalo za kaj si izučen in boš samo svoje delo delal. Bolničarke so morale poleg dela z ranjenci tudi ribati, prati, vodo si pripravljati in več takih stvari. Enkrat je imelo šest bolničark 600 ranjencev v oskrbi. Tako se je tekalo in hodilo celih 24 ur na dan, od ranjenca do ranjenca. Mene je pripovedovanje najbolj zanimalo, ko je povedala, da bi ranjencem olajšala gorje, ker so se ji smilili, ker so zelo trpeli, je poleg svojega dela (izučena je za bolničarko in za anestezijo), začela misliti, da bi bilo dobro, da spregovori z ranjenci tudi par besed v materinskem jeziku. Ker se kolikor toliko po imenih spozna, katere narodnosti je kateri, je» rekla ranjencu par besed v njegovem materinem jeziku in besede so vplivale blagodejno na ranjenca, ko je slišal besedo materinega jezika in jo je vprašal: "Ali si Ti tudi Slovenka?" Drugi je vpraševal: "Ali si Hrvatica?" in tretji, če je Čehinja ali Poljakinja. Z vsakim izmed slovanskih narodnosti je mogla spregovoriti nekaj besed v njih materinskem jeziku. Kjerkoli se človek nahaja, je beseda materinega jezika na pr-' vem mestu, še posebno v trpljenju. Naša dolžnost je, da učimo našo mladino besedo materinega jezika, ker nič ne vemo, kako jim bo kdaj še prav prišlo in kod bodo naši otroci še hodili. Pošljite svoje otroke v slovenske šole. Ako ni tega mogoče, pošljite jih v mladinske pevske zbore, ker tudi tam jim pomore nekaj do boljšega razumevanja slovenščine. Olga Groznik je tudi hodila v Slovensko šolo S. N. Doma na St. Clair Ave., toda sedaj živi cela njena družina v državi Washington. Vam pa, ki se trudite, žrtvujete in delate za Slovensko šolo, Mladinske zbore in podobne ustanove, pa gre vse priznanje in najlepša hvala. J. Tomšič. Si. Clair Rifle and Hunting Club Cleveland, O. — Malo prostora prosim v listu Enakopravnosti, da sporočim javnosti, da naš klub še živi. Zdaj, ko je te strašne vojne po svetu konec, hočemo zopet oživeti naše organizacije, kot so bile pred vojno. Naš lovski klub je športna organizacija, vendar je prispeval že nekaj stotakov v razne pomožne akcije, ki nabirajo sklad za trpeče sirote v stari domovini. Naš klub ima okrog 45 do-brostoječih članov, ki so večinoma vsi več" ali manj navdušeni lovci. Ker pa je lovska sezona poleti zaprta, imamo pa v ta namen strelišče na lončene golobe,, ki jih meče v poševni črti po zraku mali stroj. Vse to imamo urejeno na naši lastni farmi, ki je precej velika. Te farme nič ne obdelujemo, dasirav-no meri 87 akrov zemlje, planjave in gozda skupaj. Torej, naša farma izgleda precej kosmata. Vendar slutijo nekateri, da je bogata. Na primer, East Ohio Gas Co. pravi, da je pod zemljo naše farme velikanska bogatija, da je tam i olje. Seveda, jaz tega ne vem, da li je to olje za salato ali za avtomobile. Pa naj že bo kakor hoče. Toliko vem, da z oljem se maže in kar se maže, vse rado teče. Pa naj grem k besedi nazaj. ' Omenjena družba nam je, oziro-1 ma smo imeli pogodbo pred voj-' no seveda, ki nam je prinesla 1 letno 87 dolarjev čistega dobič-' ka. To je od vsakega akra en " dolar, kot najemnino, da preiščejo, če je res tista zlata te-1 kočina v zemlji naše kosmate farme. Ampak ta zadnja vojna nam je vse račune zmešala in ' kompanija je preklicala pogod-1 bo za nedoločeno dobo časa. Sliši se, da bo družba spet obnovila najemninsko pogodbo in da celo mislijo kupiti farmo. Zapet bo treba mazati. Glave > 1 pokonci, fantje! Če se to uresniči, bomo klobuke v zrak metali i ' l od samega veselja seveda. Pridite na prihodnjo sejo. Drugi del programa je sledeči: Naročili smo cel vagon ; municije za tekoče leto in če ga ' dobimo, in upamo, da ga dobimo, tedaj kličemo na korajžo 1 vsem sličnim klubom v Cleve-landu in okolici. Posebno imamo na muhi Lorainčane. Udarili se bomo z njimi, magari na ulici njihovega mesta. Kadar bomo imeli sezonsko odprtijo, . bom poročal, v tem časopisu. Minister propagande.' Manifestacija • a • i v v • • v Ajdovščini Ajdovščina, 30. Januarja — Danes je bila v Ajdovcu veličastna manifestacija primorskega ljudstva za priključitev Julijske krajine k FLRJ. Zborovanje, ki se ga je udeležilo 20,000 ljudi z obeh strani demarkacij-ske črte, je pomenilo obenem odločno demonstracijo proti internacionalizaciji Julijske krajine. Manifestacije se je udeležilo vse prebivalstvo Vipavske doline od pionirjev do najstarejših ljudi. Govorniki so na dopol-dnevnem zborovanju naglasih voljo vsega primorskega ljudstva po priključitvi k FLRJ ter želi za svoja izvajanja burno odobravanje. Popoldne je bila na prostem prosvetna prireditev. Velike manifestacije pripravljejo za soboto in nedeljo tudi v Ilirski Bistrici, Idriji in Postojni. Posnelo iz "Slovenskega poročevalca" ...... . ~ PAULEY WITHDRAWS . . . The nomination of Edwin W. Pauley, Beverly Hills, Calif., as undersecretary of navy, was withdrawn by President Truman, when it became apparent that the oil man's nomination would be rejected. Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hi tra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 BIG FOOD THREE OPEN TALKS . . . Herbert Hoover, former President of the U. s, antj World War I food administrator, now head of commission established to obtain more food for starving war victims, is shown conferring with Clinton Anderson, secretary of agriculture, and Chester Davis, center, chairman of the Famine Emergency commission, right, as they met at the agriculture department to complete plans for aiding the starving world. Vaš donesek za otroško bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"! Cleveland Orchestra ] ERICH LEINSDORF, dirigent SEVERANCE četrtek, 28. marca, 8.30 DVORANA soboto, 30. marca, 8.30 Program vključuje dela Mozarta, Prokol'ieffa in Brahma Vstopnice v Severance dvorani CE 7300 Hiša naprodaj za 2 družini; ena garaža. Blizu St. Clair Ave. in E. 67 St. Cena $4,500. Kdor želi dobiti dober nakup, naj se zglasi na 6704 St. Clair Ave., ali pokličite KE 4963. ( Pošten moški išče dve sobi brez pohištva. Kdor ima kaj primernega naj pusti ■ naslov v uradu tega lista. Prileten mož dobi stalno delo na farmi v So. Madison, O. Naslov se poizve v uradu tega lista. Vdovec išče v najem eno sobo, kjer bi si lahko tudi kuhal. Kdor ima za oddati, naj sporoči na 14809 Thames Ave. Piano na roke ali na role, jn harmoniko 12 basov, 48 in 120 basov, se proda jako poceni. Pridite po-> gledati. 14626 Lake Shore Blvd. Po zmerni ceni se proda gasolinsko postajo in posestvo. Tudi postaja za prodajo ledu z vso opremo. Prometni kraj na E. 161 St. in Waterloo Rd., severovzhodni vogal. Pokličite lastnika na IV 3289 in ne hodite povpraševat na postajo. IŠČE SE DEKLE za delo na uradu; mora biti zmožna knjigovodstva. 5Vz dni v tednu. Dobra plača. BLISS RD. COAL & SUPPLY CO. 22290 Lakeland Blvd. KE 0808 OGLAŠAJTE V-- "ENAKOPRAVNOSTI" -Behind- Your Bonds Lies the Might of America The Campbell Soup Co. plant at I Camden, covering five city blocks and employing 4,500 persons, is only one of New Jersey's vital food proc-i essing establishments that add to 1 the Nation's wealth behind Savings Bonds. Other big name firms with huge investments in the state include Coca Cola, Maxwell House Coffee, Kraft-Phoenix Cheese Corp., National Sugar Refining Co., and Thomas J. Lipton, Inc. World orders will keep them busy for years. U. S. Treasury Department DELAJTE v MODERNEMU TEE TELEPHONE & potrebuje ŽENSKEW delavke hišnih t«» , Frank \ _ PrijateVsR^U 1142 East A vogal Bliss A**^ ^ L ! 90-dnevno Telefon v trgovin^ 3S«V na domv-J^^ J I JOHN ZUUCSiv J i 18115 Neff Bd;roiSJ \ Se priporočanj^ - naklonjenost za y ^ F« ; . / h; varovalnino. Ji ! OGLAŠAJTE\ II