Voj Kakor smo poročali v zadnji številki, so se spustili Nemci 9. maja v najsrditejšo ofenzivo z dvema milijonoma vojakov od Maginotove črte na jugu do Severnega morja. Njihova z najbolj modernimi probojnimi pripomočki opremljena napadalna vojska je bila od začetka navala razdeljena na štiri armade, katere hočemo označiti z rimskimi številkami (I., II., III. in IV.) od juga proti severu. Naše zadnje vojno poročilo je obsegalo celotni vdor štirih nemških armad v Holandijo (armada IV.), v Belgijo (armada III.), v Luksemburg (II.) in vznemirjevalni napad na Maginotovo črto med rekama Mozela in Ren je vršila armada I, AJizozemska se vdala Nevzdržno stanje radi presekanja Nizozemski (Holandiji) se je koj ob pričetku vdora slabo godilo. Nizozemec ni pravi vojak in tudi ni verjel, da bi bil sploh kdaj napaden. Holandci so se postavili v bran z desetimi divizijami (70 do 77 tisoč mož) in zaupajoč utrdbam ter umetno poplavljenemu ozemlju. Holandsko obrambo so spravili Nemci koj spočetka v največjo zmedo s številnimi padalci, ki so neprestano zasedali nizozemska obmorska letališča. Padalci so omogočili nemškim motoriziranim oddelkom in celotni IV. armadi, da je 14. maja presekala z zavzetjem važnega nizozemskega obmorskega mesta Rotterdama vso Holandijo na dva dela in odrezala severni del od južnega. Preselitev vlade in kraljevske rodbine Pri tolikih, tako naglih in odločilnih uspehih ni preostajalo nizozemski vladi in kraljevski rodbini drugega, kot da sta se preselili 13. maja zvečer v London v zadnjem trenutku, ker sicer bi bila ujeta kraljica ViIjemina z vlado vred. Iz Londona je izdala kraljica 14. maja holandskemu narodu proglas, ki se glasi: »Ko se je pokazalo, da jaz in moja vlada ne moreva svobodno nadaljevati svojih poslov na Holandskem, smo sprejeli težak, toda potreben sklep, da prenesemo svoj sedež izven mej države. Ta prenos bo ostal v veljavi samo, dokler bo to neobhodno potrebno. Čim bo to mogoče, se bomo vrnili na Nizozemsko. Holandska vlada se noče predati, zato holandsko ozemlje, ki je pod našo oblastjo tako v Evropi kakor tudi v Vzhodni in Zapadni Holandski Indiji ostane še nadalje samostojna država, ki ima pravico, da odloča v skladu z zavezniškimi vladami. V ozemljih, ki so jih zasedli Nemci, naj krajevne oblasti store vse, kar je v korist prebivalstvu, in naj pomagajo vzdrževati red. Ponovno so že Nizozemsko doletele nesreče, kakršna je sedanja, toda vedno je Nizozemska zopet vstala. To se bo tudi sedaj zgodilo. na na zapa Nizozemci, ne obupajte! Naj živi Nizozemska!« Predaja in še nadaljnji odpor Ker je postal položaj radi zgoraj omenjenega presekanja Holandske po Nemcih dne 14. maja nevzdržen, je razglasil vrhovni poveljnik holandske vojske general Winkelman predajo oborožene sile, da obvaruje deželo pred popolnim opustošenjem in civilno prebivalstvo pred uničenjem. Winkelmanovemu povelju o predaji se ni pokorila nizozemska pokrajina Zeeland, to je otočje v ustju velikih rek Ren in Meuse. Ta pokrajina se je odločila za nadaljevanje odpora. Nekateri nizozemski oddelki so prešli iz južne Nizozemske v Belgijo in bodo tam tvorili novo nizozemsko vojaško silo. Prostovoljna predaja velja samo za holandsko vojsko na kopnem, ne pa za vojno mornarico in letalstvo, ki se bosta borila naprej na strani zaveznikov. Tudi holandska vlada, ki je sedaj v Londonu, bo nadaljevala vojno z Nemčijo. Belgija v obrambi Na belgijsko ozemlje, katerega brani okrog 22 divizij Belgijcev — leta 1914. je imela Belgija 117.000 mož pod orožjem, danes morda 600 do 700 tisoč mož — je vpadla III. nemška armada in je bliskovito napredovala z delnim zavzetjem utrdb okrog mesta Liegea in s prehodi preko Albertovega prekopa. Z mestom Liege so se polastili Neiici važnega oporišča Belgijsko mesto Liege z utrjeno okolico je ena najvažnejših vojaških postojank in središče belgijske težke industrije. Ze leta 1914. je bila Belgija napadena ravno pri tej točki v začetku avgusta. Trdnjava je takrat padla 7. avgusta. Tokrat je potrebovala nemška vojska za delno zavzetje trdnjavskega pasu okrog Liege štiri dni, in sicer od 9. do 13. maja. Vendar pa Nemci niso zavzeli vseh utrdb okrog mesta, pač pa so jih nekaj obšli. Zavzeli so pa mesto, katero so nekaj dni razne še nezavzete belgijske postojanke obstreljevale s težkimi topovi. Zavzeto mesto Liege z 200.000 prebivalci ima največji pomen tudi kot središče belgijske težke industrije in v trgovskem oziru. V okolici mesta so znameniti premogovniki in ravno zaradi tega se je razvila tamkaj belgijska težka, predvsem kovinarska industrija. V Liege so velike tovarne orožja, železniških vagonov, lokomotiv ter razne industrije za pridobivanje jekla in cinka. Dalje je okolica mesta bogata na tvornicah, katere izdelujejo čokolado, milo, papir, usnje, predelujejo kavčuk ter proizvajajo razne dele za elektroindustrijo. V lieških tvornicah je bilo doslej zaposlenih 2250 jugoslovanskih delavcev, večinoma Hrvatov. Po svetovni vojni je dobilo mesto Liege velik trgovski pomen, ker leži ob reki Meusi in Ju je po Albertovem prekopu zvezano naravnost z mestom Anvers, ki je najpomembnejše belgijsko pristanišče ob Severnem morju. Vojaški in trgovski pomen Albertovega prekopa V prvih dneh vojne na žapadu je bil imonovan poleg trdnjavskega mesta Liegea največkrat Albertov prekop. Ta prekop je bil za Belgijo v vojaškem in trgovskem oziru velikega pomena. Vzdolž prekopa, ki veže mesto Liege s pristaniščem Anvers, je cela vrsta utrdb. Prekop, katerega so začeli graditi pred devetimi leti in je bil lani izročen prometu, je bil glede napada velika ovira. Dolg je 126 kilometrov, mestoma širok 70 metrov, globok 5 metrov. Plovejo po njem lahko težje trgovske ladje. Albertov prekop je stal tri in pol milijarde din in je bil zaradi živahnega prometa s trgovskimi ladjami za Belgijo mogočno oporišče trgovine, ker je skrajšal trgovsko pot od Anversa do Porenja za polovico. Nauk iz zavzetja omenjenih utrdb Vojaški krogi pripisujejo zavzetju utrdb pri Liegeu in ob Albertovem prekopu velik pomen. Strokovnjaki celo trdijo, da je postala s tem zavzetjem dvomljiva nedotakljivost francoske Maginotove utrjene črte. Doprinešen je dokaz, da je vsaka utrdba s primernim vojaškim napadom zavzetna. Prodiranje Nemcev iz hitfro zasedenega LuSisemburga Pri zadnjem navalu Nemcev je bila mala kneževina Luksemburg kaj hitro zasedena od napadalcev, in sicer od II. nemške armade. Dve oklopni nemški diviziji sta nato vdrli ob reki Mozeli čez Luksemburg v Ardene. Za motoriziranimi oddelki so nastopile močne pehotne kolone in topništvo. Te kolone so potisnile pred seboj čete belgijskih ardenskih lovcev, ki so bili ojačeni s francosko konjenico. Drugi nemški armadi je uspelo, da je prodrla preko Luksemburga na francosko ozemlje in tam zasedla važno postojanko Sedan — to mesto leži pred glavnimi utrdbami Maginotove črte, ki teče zapadno od mesta - ob reki Meuse in je raztegnila nrodor celo do mesteca Longwy. PoSožai 14. maga zvecer O položaju na zapadnem bojišču 14. maja zvečer pravi italijansko poročilo, da so biie vse do tega večera opisane strahovite borbe stvarno le spopadi prednjih oddelkov, ki so foili vsekakor velilri in so obsegali mestoma oo cele divizije. Od 14. maja naprej pa 5e je vnela silna bitka ob reki Meusi od Namura v Beleiiji do Sedana in jv.žno od Longwya do Montella. Ker so se Belgijci iz sprednjih posto.iank v redu umakniU. je bilo omenjenega večera vidno, da se bo belgijska armada z angleškimi na pomoč poslanimi divizijami spustila v isti bojni črti kakor Franeozi v odločilno bitko od Namurja preko Louvaina do pristanišča Anvers ob Severnem morju. Radi resnega odpora belgijske vojske se je odločila tudi belgijska vlada, da ostane zaenkrat še v prestolnem mestu Bruselj. Za zaščito osrednjih mestnih okrajev so bili izdani posebni ukrepi, tako da bi zamogli motorizirani oddelki belgijske vojske takoj nastopiti proti nemškim padalcem, če bi skušali vdreti v mesto. Leiala in tanlti pripomogli lemcem do napredovanj Nemci na zgoraj omenjeni črti napadov ni30 zaustavili, ampak so jih koj nadaljevali z vso silovitostjo letalskih in motoriziranih sil. Vojaški strokovnjaki pravijo, da je postal nemški sunek na zapad sedmi dan po vdoru podoben velikanskim kleščam. Ena stran teh klešč skuša zagrabiti in okleniti zavezniško vojsko od severa v prostorih pri Anversu, druga pa napenja vse sile, da bi se zagrizla v osrčje zavezniških armad pri Sedanu v Franciji s ciljem — Pariz. V ofenzivi na zapadu se poslužujejo Nemci istega napadalnega načina kot na Poljskem. Oklopne divizije divjajo kar naprej brez ozira na desno ter levo kritje in na zaledje. Tankom pripravlja pot ogromno število letal z bombardiranjem vseh vojaških naprav ter zbirališč. Od letalstva podpirane oklopne divizije se zaganjajo neprestano v silovitih sunkih proti fronti in iščejo slabejša mesta za proboj. Ko zadenejo in prebijejo najbolj rahle točke, se spustijo v ta manj odporna mesta cele kolone tankov, ki se po prebitju skozi utrdbe razprostro in razletijo po sovražnem ozemlju kakor velikanska pahljača, ki pa drvi proti skupnemu cilju. Na ta način napadene in iznenadene nasprotne čete so namah med dvema ognjema in v zmedi. Oklopnim oddelkom, ki so večkrat daleč naprej in osamljeni, sledita pehota ter topništvo, da končnoveljavno zavzameta in zasedeta po tankih napadeno, razrahljano in kar se tiče vojaških naprav razbito ter uničeno ozemlje. Opisani način prebijanja utrjenih obrambnih črt je prinesel Nemcem doslej vse zmage na Poljskem in na zapadu. Tudi holandska pokrajina Zeeland se predala V našem današnjem opisu vojnih dogod"iov na zapadu smo poudarili, da holandska pokrajina Zeeland ni sledila predajnemu pozivu holandskega vrhovnega poveljnika ge"ieral;<. Winkelmanna, ampak se je postavila Nemcem po robu. Pritisk nemških probojnih sil pa je bil do 18. maja tako silovit, da so 7 znatni manjšini se boreči Holandci ponudili oredajo Nemcem in je bila s tem v dobrih ledmih dneh zavojevana in zasedena vsa Hp'andija. — Kancler Hitler je imenoval za komisarja v zasedenih holandskih pokrajinah Sais-Inquarta, bivšega avstrijskega ministra. Umik na belgijski obrambni črti Istočasno in na isti način kot pri Sedanu so napadle nemške vojne sile tudi belgijsko obrambno črto od Sedana do Namurja in preko Louvaina do Anversa ob morju. Nemški pritisk z veliko premočjo je bil na to črto tako močan, da so se morale francoske, belgijske in angleške čete umakniti ter zapustiti sovražniku važne ter utrjene postojanke pri Namurju ter Luovainu. Trdnjava Namur in trdnjavski pas pri Liegeu se še junaško branita. S padcem teh mest je postala tudi obramba belgijske prestolnice Bruslja brezpredmetna. Nemške čete so vkorakale v Bruselj dne 17. maja popoldne. Belgijska vlada je prenesla dan poprpi <--^- ^" :- TRrusija v ob- Sever tJ&^ X> Jog \* nS" ^Zsftjdam iMSTERDA Zwo/le \'.-~ Alrnelo yff\. ^* fV"ll2&0tmter ® §: [nschedt® JV' HAAG UTRECH1 ¦dreM Vinttrimjk g\ 2& Osteri fcS \ O Kortrvk-/ \Brvggies **{?«• (gant Kortr/kJ <j> J A/°sj HeldmondU i~'t gres tpl ^ LAACHŁN J6 \KCLN vAUNC/eNnes Maubcvge 0 10 X » 40 ipkm s$^ drzain* me/e 44+ Mnjatl ¦fa utrjena mests prekopi ~2P*~ reke m pop/arljeno oiemlje Łf ArdM> e /J9a|f %M^ Meuerei ¦ <-» * Montm morsko mesto Ostende in od tam v Dunkerque. Tri belgijska okrožja, ki so spadala pred svetovno vojno k Nemčiji, so bila sedaj z dekretom kanclerja Hitlerja zopet združena z rajhom. Vdor Nemcev pri Sedanu Na pravkar opisani napadalni način je uspelo Nemcem, da so se 17. maja prebili z najmočnejšimi motoriziranimi oddelki pri Sedanu 100 km na široko skozi tako zvano Daladierjevo francosko obrambno črto, ki je soseda Maginotove, a znatno slabša. Gradili so jo samo 12 mesecev kot kritje za belgijsko mejo. Nemško vojno poročilo pravi, da so zajeli pri tem prebitju 12.000 Francozov z dvema generaloma. Zaplenili so veliko število topov in precej vojnega materiala. Nemci so nadaljevali nato s tanki pohod v obliki »žepa«. Ta žep se opira na severu na reko Sambre, na jugu pa na pokrajino severno od Rethela (mesto leži na sredi med Sedanom in Reimsom) in zahodno od Sedana. Težišče glavnih bojev je bilo 18. maja na O7emlju, katerega so zavzele nemške oklopne dlvizije med reko Sambro ter mestoma Rethel in Sedan. Nemci so poroeali za ta dan napredovanje v okolici važnega prometnega križišča Hirson in nekoliko bolj južno pri Vervinsu. Glavni spopadi so bili v okolici Hirsona, kjer so poskušali Nemci razširiti svoj položaj proti severu do francoske obale, da bi na ta način odrezali vse zavezniške čete, ki se bore v Belgiji. Zavezniki so se odločili v Belgiji za umik, da bi strnili vse sile na francoskem bojišču. Vsa francoska prizadevanja so se usmerila v en cilj: onemogočiti nadaljnje nemško napredovanje v tej smeri. Francosko obrambo na tem nevarnem mestu vodi general Giraud, ki ima velike sposobnosti ter mnogo izkustev in uživa vojaški ugled med Francozi in Angleži. Predsednik republike Lebrun je z dekretom dne 19. maja imenoval za vrhovnega poveljnika namesto Gamelina 72 letnega maršala Weyganda, ki je bil doslej poveljnik zavezniške armade v maloazijski Siriji. Novi vrhovni poveljnik, ki je dober katoličan, se je proslavil med svetovno vojno in po vojni v borbi poljskih čet proti boljševikom. Neodločno kolebanje pred odlotttvijo v velfld bitki v Franciji Pri prodiranju r severno Francijo so sprepienili Nemci dvakrat smer, vendar pa je ostala napadalna silovitost še vedno ista. Ta silovitost bo ponehala ali se oblažila, ko bodo osamljene motorizirane nemške čete povečale s svojim prodiranjem razdaljo od svojih oporišč za preskrbo z bencinom in strelivom. Najnovejši nemški napad zapadno od St. Quentina ima za cilj, da dosežejo nemški oddelki čez Arras in Calais morje in se polaste Rokavskega preliva med Francijo in Anglijo. Ti oddelki upajo, da bodo odsekali francosko armado od angleških in belgijskih čet. Belgijd pa, kl tudl razpolagajo z odličniml motorlziranimi enotami, 8o zavzeli z naivečjo naglioo nove poatojanke. Belgijd se gibljejo v smer, da bi preprečili Nemoem vdor do morja, odkar so se spustili Nemd v napad pri Sedanu. Nemci se trudljo, da bi prišli do morja, tudi zato, da bi z zavzetjem morske ožine med Anglijo ln Frandjo ti dve državl lo&li in jima s tem otežkočili prevoz z ene strani na drugo. To bi bil tudi zelo hud udarec za zaveznike. Nemd pa imajo velike težkoče, da pripeljejo svojo pehoto v že prej omenjeni »žep«, katerega so ustvarili s tanki. Načrt novega vrhovnega poveljnika zavezniških sil Weyganda bi utegnil priti do izraza s prese- netljlvo hitrostjo. Dokler se položaj stalno spreminja, je težko izvesti protinapad vefijega obsega. Prišel pa bo trenutek, ko bo po francoski sodbi začel pojemati nemšM napad radi izčrpanosti in radi tega, ker 8« ne bo mogel ved oskrbovati 3 pogonsko silo za svoje številno motorizirane divizije. V zvezi b tem je še treba poudarlti, da imajo Nemci na razpolago samo dve železnižki progi, kaije pa vsekakor premalo za učinkovito In zadostno oskrbo čet. Prihajajo pa tudl poročila z zapadnega bojišča, da so v ponedeljek Nemd poskusili tudi napad na pravo Maginotovo črto, vendar pa brez večjega uspeha.