Športne igre gradbenih delavcev Slovenije
Gradbind Slovenije so letos organizirali in izvedli že 30. športne igre. Le-I« so ud skromnih začetkov do danes pnstale tradidja in po-treba. Letošnje igre so bile zaradi stabilizacijskih ukrepuv izvedene nekoliko drugače kot prejšnja leta. Prcdtekmovanja v posameznih panogah so bila pripeljana do končnii rezultatov. tako da je izostala organizacija finalnega srečanja. Prav lo pa je prejšnja leta zahtevalo precejšnja finančna sredstva. Vsa letošnja srečanja so bila izvedena v prostih dnevih in z minimalnimi stroški. Stroški tehnične organizacije za posameznega športnika so lelos znašali le 163 dinarjev.
Organizacija tekmovanja je bila poverjena scdmim gradbc-nitn podjetjem: SGP Gorica — Nova Gorica. GIP Ingrad — Celje. GP Tehnik — Škofja Loka. 1MP Ljubl jana. SGP Kon-struktor — Maribor. SGP Gra-diščc — Cerknica in Bcton Za-savjc — Zagorjc. Pdkrovitolj športnih iger pa jc bil Gradis. ki letos slavi 35 let obstoja in jc tako najstarejšc gradbcno po-djetje v Slovcniji. fikipe so tck-movalc v naslednjih panogah: šah. strcljanjc moški in žcnskc. odbojka moški in žcnskc. bali-nanjc. kcgljanjo mdški in žcnskc. mali nogomct tcr namizni lcnis moški in žcnskc. Uvrstitev pa jc bila naslcdnja: I. Ingrad — Cclji.'. 2. Pionir — Novo mcsto. 3. Gradis— Ljubljana. 4. Slovc-
nija ccste — Tehnika Ljubljana. 5. Konstruktor — Maribor. 6. Stavbar — Maribor. 7. Beton Zasavjc— Zagorje. 8. Stavbenik — Koper. 9. Grosuplje. 10. Ve-grad — Velenje itn.
Letošnjih športnih iger grad-benii delavcev Slovenije se jc udeležilo 50 gradbenih podjetij, kar je skoraj za polovico manj kot lani. Kaže. da so nekateri na-robe razumeli stabilizacijo in za-čeli varčevati na nepravem mestu. AE pa se nočejo zavedati dcjstva. da sta šport in rekreacija st-stavna dela delovnega procesa in življenja gradbenega delavca? In eden vodilnih motivov šport-nih igralcev je vsakoletno prija-teljsko srečanje in ulrjcvanje vezi med športniki — gradbinri!
CVETO PAVLIN