wproletarec" je delavski list xa misleče čitatelfe. GLASILO * PROSVETNE MATICE Js Ss Zs jf — NO. 12937 OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. Batar«4 M H>n>nd-«lMi 'laadsr. 'ifecsasfar I. T^fTtRTk« poat offic« al OMcmp». I1L. u«Uar thm Act al Coagrsas »f March Srd. 187» _ GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE CHICAGO. ILL., 23. JUNIJA (JUNE 23, 1932.) PuULksJ wsakly ai •IS* W. Utk St. LETO — VOL. XXVIL EVROPA V NEVARNOSTI GOSPODARSKEGA RAZSULA LAUSANNSKA KONFERENCA SKUŠA ODVRNITI EKONOMSKO ANARHIJO Ghiseppe Motta: "Usoda sveta je v vaših rokah."— Vojni dolgovi in reparacije.—Fašistična nevarnost V dobrodošlici lausanski konferenci, ki se je sešla, da o-zdravi Evropo in ostali svet ekonomskih in političnih ran, je dejal predsednik švicarske republike Giuseppe Motta, da imajo zastopniki na tem zborovanju usodo sveta v svojih rokah, če se sporazumejo za dober načrt, pride zaupanje med narode in z njo ekonomska stabilnost, če ne, je civilizacija, kakor jo danes poznamo, obsojena poginu in nad svetom zavlada barbarizem. Predsednik Motta je imel v mislih sedanji obupni gospodarski položaj evropskih in drugih dežel. Če se bo nadaljeval, bodo nastale vojne med deželami in civilne vojne ter popolna propast gospodariva in sedanje civilizacije. Temu bo sledil kaos krvave borbe za kruh in pa pogreznjen je »veta v primitivni barbarizem. Preobrati se ne bi dogajali natančno tako, kot si jih predstavlja predsednik Motta, je ps resnica, da je kapitalistični «vet nad prepadom anarhije. Na konferenci v Lausanne so zbrani angleški premier MacDonald, francoski minister »ki predsednik Herriot, nemški zsnsnji ministr Franz Papen, Mussolinijev zastopnik Dino Grsndi, reprezentant japonske vlade in razen teh tudi zastopali manjših dežel v vlogi o-Pszovalcev. liI.iy.miKT NESREČE SE ŠE VEDNO DOGAJAJO NEPLODEN BOJ PROTI VELET ATOVOM, KI SO OSUŠILI BANKE *®> STARIMA STRANKAMA NI V PROGRAMU RES NOBENE RAZLIKE I "Vešči opazovalci, ki so se wWeiili republikanske Icon ugotavljajo — ne hres skrbi sa bodočnost — 'd* j« vsa platforma skovala v naprej . . Vprašanja P^ibkije ja bilo edino, ki js prišlo v razpravo pred de-^tacijo ... O vsem drugem * samo glasovati. Pranje tudi, da se platforma demokratske stranke ne bo v bistvu v ničemur razlikovala od republikanske . . . Vslic temu je koristno, da °ke stranki delujeta separat-•o» dokler se ne pojavi radialno gibanje s tolikšno moč i®» da bo združenje obeh tudi na znotraj potrebno. Gornje je smisel urednica članka, kakršnega je «javil 14. junija veliki kapitalistični dnevnik News v ChicaKU in kakršne priobču-»jo dragi kapitalistični listi. Privatnim interesom sta dve *aki stranki potrebni za za-»lepl/evanje volilcev, kar jfti s Imn uspešno odvračajo od združenja v delavski politični organizaciji, kot je socia-■itičaa stranka. Kadar pa postane delavstvo kapitalistični politiki nevarno, tedaj i*P<*likanska in demokrat-firma izgine in nastane * koalicija obeh v «notnem t**» proti socialistom, kot se » tako očitno izkazalo v «ilwatikeeju in Readingu. Glavno vprašanje je problem reparacij in meddržavnih vojnih dolgov. Nemčija hoče, da se reparacije popolnoma briše. Druge države, katere so jih prejemsle, pa zahtevajo, da se v ravnotežje črtajo vojni dolgovi. Anglija in Italija sta pri volji. Francija je za predlog pod pogojem, da ga sprejmejo tudi Zed. države, ki pa na lausannski konferenci niso zastopane. Vsakemu v Evropi je jasno, da bi bil Hoover pripravljen črtati dolgove medvojnih zaveznikov Ameriki, toda ta-kozvano javno mnenje v Zed. državah je naučeno protestirati vselej, kadar so storjene direktne sugestije, da naj vlada v Washingtonu pozabi na e-vropske dolgove. Mednarodnim bankirjem na Wall Stree-tu pa je za varnost privatnih investicij, m da si jih zasigura-jo, so za brisanje državnih vojnih dolgov. Lausannska konferenca raa-pravlja tudi o carinskih zidovih, katere so države zgradile, da protektirsijo "svojo industrijo" in "svoje kmete", v resnici pa so napravile ljudstvu vsepovsod s cokiinskimi obzidji le neizmerno škodo. Ali to so napake, katere je lažje sto riti nego jih popraviti. Ministri, ki so se zadnji teden zbrali v lausannakem letovišču, so prišli skupaj z namenom resnično poskusiti najti izhod. Tako kot je, ne bo šlo dolgo dalje. V zraku so vojne in revolucijske nevarnosti. Gospodarski polom se samo še odriva. Preprečiti ga ne bodo mogli ako ne spravijo v red mednarodne finance in znižajo carinske zidove. I Evropa, Amerika m Wail Street imajo pogled uprt v lau-sannsko konferenco z nado, da ne bo samo poskus, kakor *o bile prejšnje konference, nego da izlušči iz svojih poeveto-' vanj in mešetarenja načrt, ki bo dal Evropi pogoje, pričeti z gospodarsko rekonstrukcijo z nova. Ako se to zgodi in bi to pomenilo ob enem izboljšanje živ-ljenskega stanja bednih milijonov, bo to vsekako boljše, kot pa gaziti v polom globlje in globlje in potem kovati preobrat — kakršen že — v krvi. Treba pa je imeti ob vsaki taki konferenci v uvidu dejstvo, da nobeno posvetovanje kapitalističnih vlad ne bi moglo najti sigurno, povsem pravično pot v ekonomsko odrešenje sveta. Vzlic temu je za človeštvo bolje, da si izkleše socialistično družbo brez velikih krvavih potresov. Iz tega razloga je za delavski razred pametnejša taktika tista, ki podpira čimmirnejši proces, nego ona, ki misli, da je preobrat mogoč le v klanju in paničnih polomih. Čimvečji je kaos, bolj trpi delovno ljudstvo. Pre- Se nikoli niste čuli, ds bi se obrsti sicer ne morejo biti pik- kompanije kdaj združile v nik, ni pa potrebno, da bi mo- svrho, ds ponudijo delsvcem rali biti skrajno brutalni.— zvišanje plač. Ako se lassannski konferenci ■■ ■ ■ -j—i 1 ■ posreči stvoriti stvsren ekonom- ki zdsj ogrožs delsvski raz-ski in politični sporazum, bo to red posebno v Nemčiji in v vsi tudi dobrs protiutež fašizmu, srednji EvropL Ali so zahteve za bonus upravičene? Blizu Deansa v New Jerseyju se je v z »četku tega meseca dogodila železniška ne kakršne ao bile pred leti zelo pogost«. Tovorni vlak je vsled koeov premoga na tračnicah skočil s tirm m se prekucnil. Kmalu za a jim je pridrvel breovlak, ki ga strojevodja, ne opazivši nesrečo dovolj začasno, ni mogel ustaviti. Potniški vozovi z lokomotivo vred so se zagozdili med tovorne vagon •• Osemindvajset potnikov je dobilo težke poškodbe in dvajset je bilo lahko ranjenih. V Bainovih bankah v Čhica-gu bodo vlagatelji po zatrdilu pomožnega državnega pravnika Edwin J. Rabera izgubili trinajst milijonov dolarjev. Obdolžil je Baina in njegove pajdaše, da so denar ljudstvu ukradli. Besedo tatvina je izrekel a poudarkom, kar je v obravnavi od državnega pravnika Veliko rečeno. * John Bain je bil v Chicagu eden vodilnih republikanskih politikov ter intimni zaveznik bivšega senatorja Deneena. Imel je dvanajst bank, katere je vodil s svojo žlahto. Tisoče družin je pripravil ob prihranke ne le s tem da jim je vzel trinajst milijonov dolarjev, nego jim je prodal delnic, "zlatih bondov" ter stavbišč v vsoti TRIDESET milijonov dolarjev, dasi ni bilo že takrat vse skupaj vredno več kot par milijonov. V preiskovanju Bainovih bank in drugih poslov je po-trošHa oblast čikadkega denarja že nad sto tisoč dolarjev in stalo jo bo še približno toliko, ako ne celo več, ne da bi se kdo odgovornih političnih u* radnikov resno trudil izvabiti Bainove milijone iz skrivišč ter jih vrniti ljudstvu. Bainov zagovornik, ki je bil odvetnik čikaške občine pod dvema županoma, torej vpliven politik, pravi, da bo so-di&ču in poroti dokazal, da je, Bain posloval povsem legalno, brez namena koga oškoditi. To se pravi, skušal bo dokazati, da je Bain s svojo Žlahto in političnimi zavezniki izvršil vse transakcije strogo v mejah zakona. Zakoni pa so prirejeni tako, da velike, legalne tatove protektirajo, male tatove pa se mora kaznovati. SOCIALISTIČNO GIBANJE V JUŽNI AMERIKI IN REVOLUCIJA V ČILE Konti ula ailierlSkfega kapitala-—Armada v politiki— Nepričakovana in nagla strmoglavljenja vlad nj i* i V vsej Južni Ameriki je Argentina edina, ki ima močno, mednarodno vplivno socialistično gibanje. V vseh drugih obstoje socialistična in tako-zvana komunistična gibanja, ki pa so ali samostojna, ali pa imajo z mednarodnim delavskim gibanjem le rahle zveze. Več socialističnih strank je že vprašalo socialistično interna-cionalo v Curihu za vstop, med njimi tudi socialistična stranka v republiki Čile. Eksekuti-Va internacionale je o slednji razpravljala na prošli seji meseca maja, o sprejemu pa bo sklepala šele na prihodnji seji, ko bo tajništvo internacionale na podlagi preiskave podalo izjavo, da-ii sprejem priporoča ali ne. Republika čile ima nad štiri in pol milijona prebivalcev. Njeno glavno meeto je Santi-ago. Dežela meji v dolgem pasu ob Argentino in Bolivijo na eni in ob Pacifičnp morje na drugi strani. Domačih veleka-' pitalistov nima. Izrabljanje njenih prirodnik zakladov, predvsem nitrata, in kar je v nji velike industrije, je pod kontrolo ameriškega in angleškega kapitala v skupni vsoti okrog dve milijardi dolarjev. Vlada v Čile se pogosto menja, največkrat brez volitev. Največ vladnih preobratov, pravzaprav vse, izvrši armada in mornarica. Dne 4. junija je bila s pomočjo armade, mornarice < in delavstva odstavljena vlada, kateri je načeljeval predsednik Juan Esteban Montero. Umaknil se je v Argentino brez boja, ker je uvidel, da bi bil proti tolikšni premoči brezupen. Ta preobrat sam na sebi ne bi nikogar iznenadil. Presenetila pa je svet vest, da je bila to socialistična revolucija, in da se bo dežela poslej imenovala "Socialistična republika Čile". Nova vlada pod vodstvom Car-los Davile, ki je bil svoješasno poslanik pri ameriški vladi, je izdala proglas, v katerem je obljubila izvesti temeljite socialne reforme in ob enem tale o j poskrbeti, da dobe nezaposl jeni vso potrebno hrano iti polagoma z industrialno pre-uredbo tudi zaslužek. V času prevrata je bilo okrog četrt milijona brezposelnih delavcev potrebnih zaščite in pomoči. V novi kabinet, sestavljen po prevratu, so prišli pristaši demokratske, socialistične in komunistične stranke, istotako pristaši nekaterih drugih strank. Ta v bistvu koalicijska vlada je izdala na ljudstvo proglas, v katerem je obljubila razviti gospodarsko življenje republike po socialističnih načelih. Armada in mornarica sta bili lojalno na strani novega režima. Vzlic temu pa to ni bila socialistična revolucija v smislu, kot bi se jo razumele v Zed. državah, v Evropi, v Mehiki aH Argentini. To je pokazala že sestava vlade, v kateri so se kmalu pojavila nesoglasja in premier Carlos (Nadaljevanje na 5. strani). V Washingtonu tabori arma~ da tisoče v bivših vojakov iz vseh krajev Zed. držav, ki zahtevajo, da se jim takoj izpJa-ča bonus v vsoti dve milijardi 400 milijonov dolarjev. Ta bonus jim Zed. države na podlagi posebnih vladnih zavarovalnin dolgujejo, toda police poteče jo šele leta 1945. Hoover in člani njegovega kabineta so kongresu poudarili, da če se tolikšen bonus nakaže taikoj, podmeni to inflatacijo dolarja za par milijard. Sedanji ameriški papirnati denar ima nad 70c na vsak dolar pokritja v zlatu., Potem bi zlata valuta sploh odpadla. Hoover zatrjuje, da bi tolikšna inflatacija povzročila ogromen ekonomski kaos, v katerem bi trpeli veterani prav kot drugi prebivalci, čeprav bi dobili bonus. Toda tisoče bivših vojakov je brez1; dela in gladnih. Spominjajo! se le lepo zvenečih obljub med vojno in smatrajo, da je njim1 dežela dolžna veliko več kot drugim prebivalcem, ker so tvegali življenja. V strahu pred vplivom organizacij bivših veteranov, ki so močne v "politiki" je 209 kon-gresnikov proti 176. glasovalo za takojšnji bonus. Časopisje jih zelo graja radi tega in zmerja s strahopetci/ bržkone po pravici. Kajti isti kongres-niki, ki so tako hitro sprejeli predlogo za bonus veteranom, že mesece in mesece odrivajo vsako akcijo, ki bi koristila brezposelnim delavcem. Za bonus pa so glasovali z večino zato, ker so se nadejali, da jo bo zavrgel senat ali pa vetiral Hoover. To delo je predsedniku prihranjeno, ker jo je odklonil 17. junija senat z znatno večino. Med veterani jih je mnogo, ki so že dolgo brez zaslužka, imajo pa vendar več prednosti kakor pa povprečen delavec, ki ni bil v armadi. Veteranom se ne godi slabše kot tistim milijonom brezposelnih delavcev, ki so pustili v industriji vse svoje moči in gladujejo na starost pozabljeni od kongresnikov, patriotov in dobrodelnosti. Če bi predloga za takojšnjo izplačilo bonusa postala zakon, bi ga bili deležni tudi tisti stoti-sočeri bivši vojaki, ki imajo še služibe, mnogi dobre politične in slične službe, in vsi oni, ki imajo prilična premoženja, medtem ko bi brezposelni delavci stradali naprej. Vzlie tem diferencam pa se za bonus bivšim vojakom bore tudi komunisti, — v svojem nerazsodnem in za delavsko gibanje nečastnem prizadevanju, da si dobe popularnost in glasove. Kongres bi storil pošteno, če bi nakazal primerne kredite v pomoč onim, ki eo brez dela ne po svoji krivdi in potrebni pomoči takoj. In tu bi prišli v pošte v tudi vsi oni bivši vojaki, ki so brez sredstev zaradi tega, ker jih je industrija vrgla na cesto. Gorje brezposelnosti "Delavci v Nemčiji so izčr-pani skozi leta pritrgavanja, dolgotrajne nezaposljenosti in drugih nadlog. Ne zahtevajo drugega kakor kruh in delo. Na vsakega, ki je zaposljen v tovarni, so zunaj trije ali štirje, ki čakajo, kdaj dobe priliko zagrabiti njegovo delo. V teh obiipnih razmerah je velik del nemškega ljudstva nehal trezno misliti in to pojasni, čemu je fašistično gibanje tako sils-vito naraslo." Tako je položaj v Nemčiji portretiral dr. Hans Bell, voditelj nemških krščaifeko-social-nih strokovnih organizacij. Polomov bank ni še konec Vzlic rekonstrukcijski kor-poraciji, ki razpolaga z visokimi milijoni v pomoč bankam in industriji, propadanje bančnih zavodov ni še ustavljeno. V New Havenu, Conn., je dne 9. junija prenehala poslovati Mechanic banka, ki ima $19,-000,000 vlog. Razen te je U in prošle mesece v tem letu propadlo precej manjših bank v raznih krajih Zed. držav. Alu> nočaU, dm bi bili glasovi do-lavctT vrstni proč, afitirajU TMltj in povsod mm socialistično litio._ ARMADA VETERANOV ZA BONUS Obveznost delničarjev v "državnih" bankah V Illinoisu je postava, da je vsak delničar bank, katere poslujejo po državnih zakonih, dolžan v slučaju propada banke založiti v njen fond za kritje primankljaja tolikšno vsoto, kot je dal za delnice. To je, če je delnica sto dolarjev, mora potem plačati za vsako še sto dolarjev. Preiskave so dognale, da ni teh obligacij plačal nihče bogatih delničarjev, nego le kak revež, ki se ne spozna na legalne trike in so mu zato upro-pastili ne le delnice, nego mu vzeli vse prihranke. To stanje bi zakonodaja sicer lahko spremenila, tona ne taka, kakršna je v Illinoisu sedsj. Na sliki jo skupina bivISi vojak«*, kakrftna so dv*f» sa drago dan na dan prihajala proilik par todnov v Wa«kington s saktovo, «Is naj jim ko*-gros odobri takojinjo laplaiilo konusa. 3 svojo damonstrstlvno akcijo so •pravili ti btvii vojaki kongrosniko. Id V volHnSi kampanjah vso sfcljabljo, *4a Tudi na tej konvenciji bodo nenamenoma kopali grob, ne samo svoji demokratski stranki, temveč tudi kapitalizmu. In tako gre v teh nemirnih časih v boj predstavnica ljudskih interesov, edina stranka, ki ima zdrav program z jasnimi cilji — socialistična stranka. Toda kaiko težak bo ta boj! Medtem ko imata kapitaliatični atranki na razpolago milijo-.' Yoimgstown, O. John Pe ne vladajočega razreda, se mo-| trich $1.00. ra socialistična zanašati samo. Skupaj v tem izkazu $63.90. na prispevke delovnega ljud-( Prejšnji izkaz $467.43, skupaj stva, onih slojev torej kateri se $531.33. Lista v podporo VI. izkaz.. Milwaukeo, Wis. Klub št. 37 JSZ $45.00. Chicago, lil. Po $5: Frank Udovich in Chas. Pogorelec, skupaj $10.00. Oglesby, lil. Klub št. 3 JSZ $5.00. M«*m Run, Pa. Urban Oli-vani 50c; Jacob Ambrozich •35c; po 25c7 Henry Knez in Karol Zarar; po 10c: Frank Ambrozich, Rudolf Gorjup in Valentin Kral, skupaj $1.65 (poslal Jacob Ambrozich). Pavkhill, Pa. Anna P. Krasna $1.25. ji pod maslko kom. stranke delavski stvari veliko škodo. Delavci, ki vse to razumejo, ne bi smeli stati ob strani, nego poseči s svojimi aktivnostmi na avetu gotovo ne imela go- vmes in s tem pomagati aocia-roetasne gospodarske krize. 1 listični strartki in njeni kampa- Daai je naš klub med aktiv- nji kritik«, , "bmmmrnmm, mnmmdm" * ™.............. p. j. •m b,l. « -Ji« aoprtjozm, foU« »o «o kili pri rolji poalalti, m k«oc— !• mdmm voditelj "krvavi režim" krvav za srbske delavce in kmete enako kakor za druge. Ampak šovinizem je šovinizem. Brez negovanja sovraštva do "sovražnega" naroda ne bi mogel eksisti-rati. Za porast skrajnega nacionalizma med velikim delom hr-vatskega ljudstva nimajo zaslugo samo razni Krešiči in "profesorji" Horvati, dr. Kežmani itd. v narodnem taboru, nego ravno tako "komunisti", ker so začeli tekmovati z narodnjaki, da se izkažejo, kdo bo večji "narodnjak". Tudi konvenčne prosvjetaše nosi s sabo ta reka. Narodni blok je privedel na konvencijo absolutno večino svojih delegatov. To mu je bila garancija, da bo zmagoval na celi črti in si osvojil vse mandate v glavnem odboru. Voiitve glede glasovalnega prava so narodnjakom pokazale, da njihova večina ni tako zanesljiva, da bi drla v v8akem oziru za njimi čez dm in strn. Komunisti so izdali v svoje strategične namene že v začetku konvencije letak, v katerem so naglasili, da ni nobena stvar tako važna kakor ohraniti tudi brezposelne člane v zajednici. Plačuje se naj jim asesment in v ta- namen so predlagali že v letaku, da se odbornikom zniža plače za 25 odstotkov, kar je v teh kritičnih časih silno mikaven in popularen predlog; dalje naj se jim odvzame dnevnice, kadar gredo po opravkih. Glasilo naj izhaja le enkrat na mesec namesto tedensko. In $50,000 dolarjev pa naj se za asesment daje iz gotovega sklada, skupno nad sto tisoč dolarjev na leto. Vse jako mikavno, toda če se to začne izvajati po komunističnem načrtu, bo posledica v Zajednici graft, zguba morale med članstvom in v odboru, pojačanje simulanstva in gospodarsko propadanje organizacije, katera je že zdaj v velikih zagatah. Predlog» da naj Zajedničar izhaja mesečno namesto tedensko, je propadel. Samo 71 delegatov je glasovalo zanj. Z veliko večino je bil potem sprejet predlog, da se ga poveča na 12 strani in da se v njemu priobčuje tudi oglase. Političnih oglasov se ne bo sprejemalo. Za predlog, da naj ima Zajedničar samo enega urednika, je bilo oddanih 101. glas, za dva urednika, kot jih ima zdaj, pa 130 glasov. Počitnice s plačo so znižane z dveh na en teden. Prošlo nedeljo ae je vršil piknik v Dea Plainsu, 111., kjer je sirotnišnica HBZ. Piknik se je vršil na njenem zemljišču. Udeležili so se ga vsi de-legatje in kakih dva tisoč drugih članov ter gostov. Mnogi so si ob tej priliki ogledali ai-rotnišnico ,ali pa poslušali govornike, petje in godbo. O nadaljnem poteku konvencije bom poročal v prihodnji številki.—X. Potrebno je, da vemo Cleveland, O. — Tretje zborovanje Konference za brezposelno zavarovanje se je vršilo 17. junija. Med drugim je bilo Sklenjeno, da se apelira na socialiste in druge progresivne grupe, da organizirajo postojanke Konference za brezposelno zavarovanje po vseh industrijskih mestih države Ohio. Za informacije se je obrniti na tajnika zgoraj omenjene organizacije, na naslov Max Klein, 10511 Pasadena Ave., Cleveland, O. Govornik na omenjenemu zborovanju je bil zastopnik radikalne grupe Ameriške delavske federacije. Povedal je ,da se je progresivnemu elementu v A. D. F. pričela studiti politika konservativnih voditeljev in so organizirali progresivne grupe, katerih naloga je boriti se za starostno pokojnino in brezpoeelnostno zavarovanje. Rekel je, da so kapitalisti v prošlosti rabili v boju zoper socialne zakone A. D. F. kot delavsko organizacijo, češ, da je proti starostni in brezposelni zavarovalnini, kar so sovražniki delavstva jemali z veaeljem na znanje. Temu se bo v bodoče napravilo konec. Njihova organizacija ae bo sedaj skupno borila s to organizacijo za aprejem aociali-stičnega naória za brezposelno zavarovanje, kateri je po njegovem zatrdilu najboljši načrt kar jih je bilo predloženih. V namenu, da se vzbudi za breziposelnoatno zavarovanje več zanimanja, se bo organiziralo okrožne organizacije po narodnostih. Zborovanje slov. klubov in društev bo v petek 1. julija v SND na St. Clair cesti. Moralna dolžnost vsakega kluba JSZ v Clevelandu je, da pošlje dva zastopnika. Vse tiste, ki nabirajo podpise na nominacijake peticije »oc. stranke opozarjamo, da naj se pomujajo in naberejo kolikor mogoče več podpisov. ^as imamo samo še meseca julija. Peticije morajo biti notarsko (potrjene m v uradu soc. državnega tajnika Yellena najkasneje do 1. avgusta. Pozneje poslane se ne more upoštevati, ker 2. avgusta jih mora tajnik predložiti volilnemu od boru v Columbuau. Konvencija Y. P. S. L. se bo vrtila 23. in 24. julija v Clevelandu Kdor je pripravljen »prejeti na stanovanje enega ali več delegatov za par večerov, je prošen, da se priglasi v klubu št. 27 JSZ. Piknik lokalne socialktiéne stranke se bo vrtil v nedeljo 31. julija na Pintarjevi farmi. Piknik kluba št 27 in njega odsekov pa 7. avgusta na Mo-čilnikarjevi farmi. Apeliramo na zavedno delavstvo v Clevelandu in okolici, da si rezervirajo omenjena datuma in pomagajo delavskim organizacijam do boljšega uspeha. Socialistična kampanja za jesenske volitve je v teku. Dolžnost vseh je, da sodelujemo v agitaciji. Vsakemu mora biti znano, da brez finančnih sredstev je nemogoče vršiti učinkovite kampanje. Zato bi mogla biti vsakega poedinega člana in članice moralna dolžnost, da prispeva direktno ali indirekt-no v kampanjski fond vsoto par dolarjev. Vem da je mnogo takih, ki ne zmorejo sami prispevati niti "kvodra", pač pa ni vzroka da ne bi mogli iti s polo ali s kampanjskimi li-Itt okrog in zbirati prispevke v kampanjeki ¿klad. Nič lepo ni v teh kritičnih časih držati roke križem in čakati, da pridejo boljše razmere same od sebe. Kdor ne bo sodeloval pri tej kampanji za delavske kandidate, nima v bodoče nobene pravice kritizirati razmere, ki bodo še slabše od teh, ako spet na celi črti zmagajo demokratje in republikanci. Louia Zorko. Piknik druš. "Bratoljub" Milwaukee, Wis. — V nedeljo 26. junija ob 2. pop. priredi svoj običajni piknik drui. Bratoljub št. 234 SNPJ. Vršil se bo v Kozmutovem parku. Tisti, ki nimajo svojih avtomobilov, naj počakajo na 84. in W. Burnham Si., od kjer jih bodo člani odpeljali na piknik. Do omenjenih ulic pa pripelje cestna železnica. Avti bodo na razpolago od 1:30 do 4. pop. Vstop na piknik je prost. Članstvo podpornih in kulturnih društev tu in v sosednih naselbinah je vabljeno, da naa poseti in izkaže bratsko naklonjenost. Godba ibo prvovrstna, ravno tako postrežba. Joe Widmar. Izlet soc. pevskega zbori "Zarja" Cleveland, O. — V nedeljo, 3. julija.prirede pevci in pev^ te zbora "Zarja" (odsek kluba št. 27 JSZ) izlet na Tancko-vo farmo v Mentor, O., nedaleč od Wiloughby. Podporni člani m drugi prijatelji so vabljeni, da se udeleže tega izleta. Truck odpelje izpred Slov. nar. doma na St. Clairju ob 7. zjutraj. Navodilo avtomobilistom:_ Vzemite Rd. No. 20, ki gre skozi Wiloughby, potom čes most na desno, na drugi strani mosta pa obrnite na levo, do Country Club Golf Couraa. Od tu pazite na znamenja. Po-služite se te prilike, da prebi- 1 jete nekaj Časa v prosti naravi. Zabavali se boste in poeto? šali petje "Zarjanov". Lovski klub priredi piknA: Bo« Air, Pa. — Naš lovriri klub priredi dne 4. julija piknik, na katerem bomo imeli strelne vaje, kot običajno, da se prepričamo, kdo je najboljši strelec. V priznanje dobi nagrado. Na ta piknik ste vabljeni vai od blrzu in daleč. Zabave bo dovdlj za vse. Izlet se vrih na običajnem prostoru. Jos. Vidmar. eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee» Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, 1724 S Sheridaa RsL» Ne. Ckicaga, HL Td 1514 I krak te Piknik federacije SNPJ' Chicago, III. — Federacija SNPJ priredi svoj letni piknik v nedeljo 3. julija pri Stežinar ju v Willow Springsu. Vstopnina v predprodaji je 25 in pri vhodu 40c. Na sporedu bodo športne in druge igre. V plesnem paviljonu bo igral J. Ko-čevarjev orkester. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON r OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:30_S:SO_1« .80—8:80 Daily T»l. Crawford 2212. at 1858 W. 22nd Street 4:80—6:00 p. m. dally. Tal. Canal 0164. * Wednesday and Sunday by appointment« only. RhIiImm Tali Crawford 8440 If no nn.w.r Call Rockwoll 9200. SOCIALISTIČNI PIKNIK i v nedeljo 10. julija Elm Tree Grove 6642 Irwing Park Blvd. (na koncu proge cestne železnice) ji CHICAGO,ILL« TO VSTOPNINA 30c. Vstopnice dobite v uradu Proletarca in pri vseh članih in članicah JSZ v Chicagu. IGRE GOVORNIKI GODBA KEGLANJE PLES »»»»s................ Phone Lawndale 4872 Dr« Otis M« Walter ZDRAVNIK IN KIRURG. 4002 W. 2 Bih Street Chicago Uradne ure od 1. do 6 pop. izvzemši nedelje. TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG« & FUB« CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Qiicage, 111. T«L A H. Stubit. sen - I. f. K «rooky cirkus PROLETAREC Ust .a inter».» ¿»laVlkim«^»**» čikaški Stadij, v katerem ae le odigraval m Zgodovina delavskega 1, gibanja m Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN . (Nadaljevanje.) Po celovškem procesu pa je poprej živahno delovanje delavskega izobraževalnega društva precej ponehalo. Železnikarja so odpeljali v ječo (kazen se mu je celo zvišala od 8 na 10 let) v Suben. Drugi pa ao se umak-nili in se posvetili svojemu delu za obstoj. Tuma in Sturm sta se čisto odtujila gibanju' E. Kriegl je odšel v Ameriko in se naselil v Chicagi. V Ameriko je odšel tudi krznar Mi. ha Keber, ki je tiste letake iz Benetk pošiljal v LJubljano. Dhti je še pozneje po malem sodeloval v gibanju; ovirala ga je dolgoletna ženina bolezen in skrb za obstoj. Keber Živi še sedaj kot lastnik večje plantaže v Ameriki. Vlada Je dosegla svoj namen. Zastrašila je ljudi, ki so videli Železnikarjevo drakonično kazen, dolge zapore osumljenih, pozneje čisto oproščenih možakov — in umevno je t oa-rom na vse, kar smo videli, ds je nastala v delavskem gibanju za nekaj let popolna stag-nacija. Edino Zadnik in Grabljevic sta oita-la v gibanju. Njima so se pridružili prejšnji "radikalni": Kordelič, Brozovič in mlajši, ki so precej pazno zasledovali delavsko gfcs-nje po svetu in se po mogočnosti udejstvo-vali. Grof Taffe je 20. jan. 1885 predložil načit zakona, ki naj donese določbe proti splošno nevarnim socijalističnim stremljenjem. Utemeljevanje je bilo prav obsežno. Povdarjalo js sicer, da se je delavsko gibanje od uvedbe izjemnega stanja s 30. jan. 1884 nekako umirilo, vendar je še zlasti med rudarji opašati mnogo pomembnega, ki je vredno pomisleka. Pri razpravi sta se proti temu "socijali-stovskemu zakonu" postavila mladočeh dr. Gregr in posl. Pernerstorfer. No, 1. 1885 na novo izvoljeni parlament je sprejel ta načrt z veljavnostjo do 25. junija 1888. V tej dobi je seve bilo vse prav mirno med delavstvom Slovenije... XVII. j v. —- France Železnikar. O važnem vprašanju; kakšno vlogo igri posamezna oseba v zgodovini, sta dve različni stališči oziroma dve nasprotujoči si teoriji Eni trdijo, da je pravzaprav na svetu vse odvisno od delovanja oziroma udejrftvovanja velikih posameznikov. Zgodovina naroda ni nič druzega nego zgodovina njegovih prvakov in voditeljev. Napisati potek življenja poea-meznih velikih mož naroda pomeni že, da je napisana zgodovina dotičnega naroda. Bret velikih ljudi ne bi «bilo sploh nobenega napredka in tudi zgodovine ne. Vse, kar je j storjenega, so napravili veliki posamezniki. Človeška družba ni nič. Posamezni velikani so uredili državo, vero, jezik — množice io pasivne. — Drugi pa pravijo, da nimajo veliki posamezniki toliko vpliva kot jim pripisujejo njih zgodovinarji gori označenih nazorov. Voditelji in sploh veliki ljudje so »lasti v pogledu socialnopolitičnem vedno produkt svoje okolice in razmer, v katerih žive. Veliki dogodki niBo nikdar rezultat nj&ove svobodne volje a^ pa kakšne v naprej mišljene akcije. Veliki dogodki privedejo j na površje vodilne osebe, ki dejansko niso nič i drugega kot navadno orodje dogodkov eamik, u ki jih uporabljajo v svoje namene. ' Železnikar France ni bil "velik človek", tako kot se ta beseda pojmuje, ali bil je dve desetletji oseba, ki so jo ogledovali i s strahom i s spoštovanjem, seveda tudi z veliko radovednostjo — oseba, ki je formalno v dobi nejlepšega prvega razmaha socialno demokratične organizacijske misli bila ns delavskega gibanja pri nas. To je bilo po 1. 1894. Ime "Železnikar" je postalo med delavci simbol človeka, ki je revolucgonsren socijalist in ki je trpel za svoje s0^*1*? no-revolucijonarno prepričanje in brez kattj rega se socialne demokracije pri nas ni mofl misliti. ____ Ako pa pregledujemo s kritičnim očesom vidimo, da je skoro ves njegov sloves pripisati dejstvu, da je vlada smatrala ** proti socijalizmu najhujša preganjanja m* so kratkovidni vladujoči smatrali za poW no z drakoničnimi kaznimi svariti ljudi pT*> socijalizmom, ki ga niso hoteli razumeti w ga pa tudi niso razumeli. Nepremi«£T besede, same po sebi brezpomembne m na kazen je sledila. Železnikar je w strašno kazen: 10 let ječe za nekaj ban» besed, ki jih je izgovoril v tkzv. samodop dajenju, ki je bilo v prvih letih njegov** udejsiovanja pri njem zelo razvito. Vrnivšega iz ječe je seveda gibanje o vse rado sprejelo, ker: kdo drugi naj iao* čelu kot mož,ki je trpel za svoje besede in janja. Ječa je ovila okrog njega m^* ovoj in France Železnikar je bil v oseba,v ki je dolga leta reprezento**'» jalno demokracijo. (Dalje prihodnjič.) Mi verujemo z Wilhelmom Uebknec^ da je socializem brez demokracije P*€V]i7Tnl cializem, in demokracija brez socia psevdodemokracija. — N. L. NAROČNINA y Zedinjesih državah ss cslo Isto $S.00j ss pol lets $1.76; ss četrt lets $1.00. lasesmstvo: ss celo leto $».60; ss pol leta >2.00. Vsi rokopisi in oglssl morajo biti v našem ursdu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev ▼ tterilki tekočega tedna. _____ PROLETAREC Published every Thursdsy by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 190«. Editor________________ Frank Zalts Business Manager___Charles Pogorclec SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year $3.00; Siz Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, Ons Year $3.60; Six Months $2.00. PROLETAREC SS39 W. ZStk ST., CHICAGO. ILL. T.lapkona: Rockwell 2864 Neposlušni kongres Kampanja za izvolitev republikanskih in demokratskih senatorjev ter kongresnikov stane mnogo milijonov. Naravno je, da tisti, ki jih prispevajo, pričakujejo udano službovanje. To je ameriški kongres od nekdsj vršil, v tej krizi pa izgublja glavo. Uprl se je npr. sprejeti dsvčni načrt velekspitalistič-nih krogov, kar je bil v očeh kapitalistov ne-odpustljiv prestopek. Nato je zbornica po-slancev sprejela nekaj svojegs, potem pa so stvar v senatu in v odsekih toliko časa popravljali, da novi davki koncem konca vbo-eno odpadejo direktno ali indirektno le na tisto ljudstvo, ki poseduje najmanjši odstotek "ameriških bogastev" in živi takorekoč is dneva .v dan, ali pa v pomanjkanju. > Eni poslanci in senatorji, ki ao bili doslej gospodarjem zgoraj zelo poslušni, so včasi pogledali v svoje volilne okraje in videli pomanjkanje, armado ne za posl j enih, mnogo družin -brez stanovanj ter čuli obupne apele dobrodelnih organizacij in županov za pomoč. To jih je spravilo iz ravnotežja. Zaradi tega je bil kongres več tednov iz vajeti in se je vočina uprla demokratskemu in republikanskemu vodstvu. Toda storila ni za ljudrftvo ničesar, pač pa le nekoliko prestrašila in ujezils one, kateri prispevsjo v kampanjske fonde in poskrbe za odkupnine. Zdaj vodi kapitalistično časopisje preračunano kampanjo proti vsem poslancem, ki so postali v kongresu "rdečkarji" in ogrožajo "tradicionalne ameriške institucije". Zmerjajo jih s strahopetci, češ, da so se ustrašili "drhali" (lačne kajpada). Gospodarji pač najamejo vsakega edino zato, da jim služi. Kongresniki in senatorji niso izjema. Služili so gospodarjem dobro, a V kritičnem momentu, ko milijone gladnih zahteva o dsvojih "zastopnikov" pomoči, so postali mnogi kongresniki skoro nezanesljivi. Tega jim kapitalizem ne odpusti. Zato jih je zapisal na črno listo in bo skušal še z večjimi kampanjskimi sredstvi usiliti ljudstvu za "ljudske zastopnike" trdnejše kapitalistične hlapce. Delavci, ako so pametni, se iz takih bojev lahko veliko uče. Če hočejo, bodo spoznali, da kapitalisti ne potrošijo v kampanji za posamezne kandidate v senat in kongres tisočake, stotisočake in milijone zato, da bi koristili ljudstvu, nego da protektirajo svoje interese. Edino razumno za vsakega delavca je, da obrne kapitalističnim strankam hrbet in potem ne samo voli za socialistično listo, nego potftane tudi član socialistične atranke. Pomožne akcije v krizi Se nekaj mesecev, pa bo zopet jesen. V uratlih raznih pomožnih akcij ima to poseben pomen. Boje se namreč prihodnje — zime. Hoover z drugimi kapitalističnimi besedniki je dolgo zatrjeval, da je privatna dobrodelnost v Zed. državah nalogi podpiranja bednih popolnoma kos. Trditev je bila neresnična. Mesta, okraji in države so že morale poseči v svoje blagajne. Potreba pa je čezdalje večja, in danes celo tisti, ki so se ponosno bahali, da bodo za reveže v svojem .kraju že sami skrbeli, moledujejo v Washing-tonu za federalno pomoč. • Tako se počasi bližamo "doli", z drugimi besedami—zavarovanju delavcev proti brezposelnosti. Reakcionarni unijski voditelji, ki so kakor papige ponavljali zai Hooverjem in kapitalističnim tiskom, da je ameriški delavec preponosen jemati "dolo", župani, gover-nerji in poslanci, polagoma spreminjajo svoje mnenje o doli. Pomožne akcije, ki so za detiavce res nečastne in poniževalne, jim povzročajo neprijetne ure in zato si vsaj sami zase mislijo, da je sistem zavarovalnine vsekakor boljši. Toda delavstvo ga bo dobilo žele ko izvoli v urade svoje ljudi. "Proletarec" ja socialističen list, in zato kar ja list načel, ja obsovražen! Ako bi "Proletarca" hvalili ljudje, ki ga danes sovražijo, bi mu bilo v ponižanje. In ne bi bil pravi delavski list. lakaja vsak četrtek. Uaja J^MltviMb Doiavaka Tiskov«»« Druiba. Chicago, lit Gloaito Jufo.loT.nak« Socialist»»* Z Chicago Stadium, v katera» ao ja prišli teden vršila kon-vencija republikanske stranke, ja imel ob tej p«$2ki priprav» I jenih nad dvajset tisoč sedežev ga delegate j* gosto. Slednjim so načunali vstopnino, katero as pa mamil znižati, da sa napolnili dvorano. Konvencija ja ndobrila dolgo platformo, Id •o jo strankin« magnatje s sodelovanjem predsednika Hoovra priredil« ž« pred konvencijo. Delegatje nko imeli druge naloga kot glasovati bi glasovali so "aa", kakor jim ja bilo naročeno. Edino saradi vprašanja prolribicije j« bilo nekaj debate. Konvencija je sprejela točko v platformi, katera je sa pro-h« biči jo in za modifikacijo obenem. Je sploh la politična po tfsa, narejena tako, da aa republikanako lahko predstavlja sa "prijazno mokroti", in med sakaä pa aa suhaško stranko. Hoover in Cnrtia sta tnU Platforma hvaH in slavi Hoovra kot genija, ki ja v to j kriai ro dil barlm varno skoai vikarja m mimo pečin. Ca bi ljudstvo imelo malo več spomina, bi sa domislila, da sa ma isti palittfni pred 4. leti hvalili Hoovra kot inženirja, pad čigar cijo se ne mora "proeperiteti" ničesar zgoditi. V_____ stadiju v Chicagu ae bo vršil prihodnji laden tudi denmkmtski nominacijski cirkus, potem pa se prične med demokrati in ro publikanci boj sa eaandate. PÏSM0 IZ JUGOSLAVIJE socialist in Upton Sinclairja, kar se tiče prepričanja, le malo posnems. Zdi se mi, da je on, kar pravite pri vas, "nadstran- J "Nevarni" ste postali, s. Zaitz. Književniki v Ljubljani, ki so osumljeni, da dopiauje-jo ali da imajo zveze s "Pro- letarcom" v Čikagu, so imeli fkar", ali pa samo pisatelj, ki obisk čuvarjev, kateri so hoteli > opszuje vse edino s kritičnim vedeti, kdo je napisal za vaš očesom, ne da bi propagiral list članek o zniževanjih plač kako novo idejo, v naši državi. V imenu varno-! V Zagrebu je prišla v težko-sti države so počastili s hišno če Prva Hrvatsks Stedionica, ki preiskavo in ostrim zaslišanjem je bila največji denarni zavod slovenske kulturne delavce in v državi. To je za Jugoslavi-pisatelje Ivana Vuka, Toneta jo težak udarec. V slične ne-Seltškarja, Cvetko Kristana, prilike je prišla velika Lk£tera ljubimka poslej bolj z "liberalci", ni dobro zapisan* Dasi imajo slovenski klerikalci veliko več privilegijev za svoje udejstvova-nje kakor pa razredno zavedno delavstvo, so vendar navezani ravnati se po strogih odredbah diktature, medtem ko so ves čas pod Avstrijo in pozneje v Jugoslaviji bili v politiki skrajno aktivni. _ Zato pa jim je zdaj toliko bolj neprijetno. Jugoslovanski parlament, ki je bil izvoljen na tako famozno "demokratičen" način, ni napravil s svojim delom ne v Jugoslaviji in še manj v inozemstvu nikakega ugodnega vtisa. Prošle tedne se spet čujejo gla- naj dovoli več demokracije. Jugoslovanska zunanja politika je namreč navezana na o-poro male entente. Vse en-tentne države (Jugoslavija, Rumunija in Češkoslovaška) pa se naalanjajo na Francijo. Sploh so smatrane za njene vazalke. Italija je. še zmerom največja opasnost Jugoslavije. Četudi je Italija ekonomsko udarjena, kakor druge dežele, ali še bolj ker ji vrhuvsega p rima n-kuje airovin (premoga, olja, lesa itd.) ji je treba priznati, da ima velik, jako izboljšan in discipliniran militaristični aparat, zraven pa še fašistično milico, ki je Mussoliniju fanatično udana. Vsa Italija je tudi v mirnem času mobilizirana (namreč vključivši njeno gospodarsko življenje) kakor da je v vojnem stanju. Izseljevanje iz Jugoslavije je skoro čisto ponehalo. Izseljenci, ki so šli v Francijo in sovi, da bo diktatura olajšana, druge evropske države za de- Samostojno misleči ljudje tega težko čakajo. Od kar je Nemčija na podlagi Hoovrovega moratorija za določen čas, ki bo skorogotovo znatno podaljšan, nehala plačevati reparacije, je Jugoslavija ena onih dežel, ki je zelo prizadeta, kajti Jugoslavija je dobila od Nemčije v obliki vojne odškodnine precej mili- ba nikogar ne nasiti. lom, so se v velikem številu že vrnili, pa tudi iz Zed. držav in Kanade jih mnogo prihaja sem za stalno, eni pa bodo le poskusili, "če jim je ostati tukaj", kakor pravijo. Kot vidite, ni dosti prida pri nas. Časopisje nas tolaži, da je drugod v marsičem še slabše, ampak nesreča je, da tolaž- jonov več kot pa je Jugoslavija odplačevala na svoje delgo-ve v inozemstvu. To ji dela zdaj luknjo v proračunu. Nekateri sklepajo, da bo francoska Herriotova- vlada vplivala na jugoslovansko, da Plače so nizke, redukcije velike in pomankanje splošno. Ta slika razmer, ki sem vam jo podal v površnih obrisih, je neprijetna. Žal, da je resnična. Morda bo v bodoče kaj boljše. Morda. — X. X. WASHINGTON V NEVARNOSTI PRED EPIDEMIJO pogodu.) Vsako leto so tu mnogi delavci z veseljem pregledovali in kor pa v Jugoslaviji. Zato tukaj tudi trde, da podpira hrvatske separatiste ter Mace- brali majskega Proletarca. Go- donce italijanski denar. Zdi tovo ste ga letos tudi izdali. Jaz se mi, da bo vlada vzlic temu še nisem imel prilike, da bi ga težko potolažila ali pridobila videl. | Hrvate, ker sovraštvo proti Vaš koledar (Ameriški dru- Srbom nekako kipi, je več ali žinski) vzbuja pri nas veliko manj tradicionalno in režim v zanimanje. V seznamu novih Beogradu ni v eni ne v drugi knjig ga omenjata tukajšnji le- obliki skušal pridobiti Hrvate poslovni reviji Ljubljanski zvon s taktiko iskrenosti in enakosti ter Dom in svet, prvi pa je pri- upoštevanja, občil o njemu tudi oceno. Da-j Delavsko gibanje pri nas je lje so priobčili oceno listi Ju- skromno in se težko vzdržuje tro, Delavska politika, Svoboda zaradi odvzetja svobode govo-in Konzument ra, zborovanja in tiska. O so- Na obisku pri nas se mudi a- cializmu listi le malo pišejo, meriški pisatelj Louis Adamič alf še to, kar jim cenzura dovo-(Adamic). Bil je sprejet kotj li, mora biti tako sestavljeno, slovit človek in so ga burno po-> kakor da se tiče samo drugih zdravljali. Sodeč po njegovih1 dežel. lastnih izjavah m po družbi, v! Slovenski klerikalci so irtota-Kateri se je precej gibal, on ni ko nezadovoljni. Pred dikta- Zdra v strani komisar v Wasbinctonu ¿a dobra dva tadha na*, j proučeval sanitarna rasmana % taborih Tatar.no*, ki »o prilli saktovati kontu, hi dajat, da naanaga, ki sa vala, rasno ofroia tdravstvo na samo vataranov, nago prebivalstva * Waakinftonu rob ¿m. Na tiaofe ~tar.no v jo namroč taborilo ob roki Potomac, ki )o ia imii na »obi noaaaina, a >o votoranovn služila sa kmpalii£a, pralnico tor tudi druga pot raba Po konvenciji SSPZ Osma redns konvencija Slovenske Svobodomiselne podpor ne zveze v Slov. domu v Pitts-burghu, Pa., je trajala od tf. do vključivšega 13. junija, torej 7 zborovalnih dni. Nada optimistov, da bo z delom končala v 4. dneh, se ni uresničila. 71 delegatov in glavnih ta zaupnica toliko vidna pri polovico, dve tretjini in v enih volitvi odbora, ker je bilo več «lučajih tudi več. Te vrste in-prejšnjih Klavnih odbornikov .vesticije so povzročile organiza POTRES V CAUFORNUI poraženih. Pregled investicij pokazuje, cijam in posameznikom, ki so v njih riskirali svoj denar, o- da ima SSPZ primeroma jako gromne izgube. Dobro za pod malo v municipalnih bondih, ki so veliko varnejši in sigur-nejši, kot pa induatrialni bon-odbornikov se je udeležilo zbo- di, posebno če se odbor, ki ku-rovanja. puje, ne ozira preveč na usilji- Predsedoval je Anton Zaitz ve agente, katerim je komišen iz Forest Cityja, Pa., podpred- glavno, pa če organizacija fi-sednika pa sta bila John Kikol nančno magari jutri propade. (Cleveland) in John Kvartič iz Največ municipalnih bondov Sygana, Pa. Nick Lartco iz ima SSPZ iz južnih držav. Fe-Butte, Mont., je bil konvenčni deralnih bondov nima, najbrž tajnik. Zapisnik sta vodila zaradi nižjih obresti, dasi so Vatro Grill in Erazem Gorše, smatrani za najvarnejše inve-oba iz Clevelanda. Plačali so sticije. jima za to delo $6 vsakemu V seznamu public Utilities dnevno. bondov so tudi takozvani de- V odboru za resolucije so bentures, ki so v bistvu poso-bili Blaž Novak, Jerry Hafner jila na dobro ime kompanijeH in J. Puc. I zavarovani z njeno imovino le Konvencija je potekala v v toliko, v kolikor niso na nji splošnem mimo, brez očitnih .intabulirana že druga posoji-ali intrigantskih frakcijskih la. Njih tržna cena je padla bojev. Bile pa so seveda razlike v mišljenjih, kar so pokazale razprave in tudi volitve v glavni odbor. Po mojem mnenju se naše konvencije vrše ponavadi dalj kot potrebno precej po krivdi bare, katera na en ali drug način utruja delegate. To se tiče vseh tistih na- SAMOMOR SLUŽKINJE VSLED POLICIJSKIH IZSILJEVANJ Violet Sharpe je bila služkinja v hiši milijonarke Morro-we v New Jerseyju. Mrs. Mor-¿h zborovanj, na katerih se v row je mati žene Chas. Lfcnd-odmorih in po končanih sejah bergha, katerima so ugrabili na znani amendment popolno- in umorili otroka. Policija je ma pozabi. raditega zločina zasliševala vse Iz finančnega poročila tajni- uslužbence obeh familij. Pri ka, objavljeno v Enakopravno- izpraševanju je prišla Violet sti 1. junija, je razvidno, da je Sharpe v protislovja, vsled če-znašala knjižna imovina SSPZ sar jo je policija osumila in jo dne 81. dec. prošlo leto $644,-113.11. Toliko namreč znaša imovina, beležena na podlagi vsot, katere je SSPZ investirala v razne bonde. Med izdatki v prošlem letu je vsota $71,082.50 kot izguba na bondih, oziroma odpis njih vrednosti. Poročilo je nudilo delegatom pregledne podatke o bondih, o vsotah, ki jih je SSPZ plačala zanje, njih tržne cene, o značaju investicij, visokih obresti itd. Municipalnih bondov je imela SSPZ koncem decembra prošlo leto po uknjiženi vrednosti $65,644.20, njih tržna cena pa je bila $48,350. Železniških bondov, knjižna vrednost $9,-175, tržna cena $5,500. Public porne organizacije, inkorpori-rane v Ulinoieu je to, da v take bonde in v delnice ne smejo več vlagati denarja. Sprejet pa je bil ta zakon vendarle prepozno, da bi jih rešil sedanjih občutnih izgub. Na konvenciji SSPZ se o investicijah ni mnogo razpravljalo. Zgube so bile priznane in opravičevane s tem, da so v tej krizi izgubili ogromne vsote tudi spretni špekulanti, kapitalisti in banke. Dvomim pa, da bi bili izgube pri nas tolikšne, če bi bili tisti, ki so bili pooblaščeni denar investiijati, sku-šeni in bi se znali varovati pritiska agentov, ki so usiljevali najrajše najbolj riskirane, špe-kulativne industrialne bonde, ki so že ob nakupu predstavljali zelo dvomljivo vrednost. Solventnost SSPZ je zdaj pod 100 odstotkov. Odbor upa, da bo kmalu dvignjena. Glede združenja ni bilo več toliko nasprotovanja, ali precej delegatov je posebno v privatnih pomenkih poudarjalo, da s SN-PJ nikakor ne. Ideja za uatanovitev lastnega glasila, katero so gojili nekateri v Chicagu, je dobila prav malo opore. Drugi načrt gotovih Čikažanov je bil, da ponudijo SSPZ za glasilo svoj list Svobodo, katera je poslala res najnižjo ponudbo, vpliv Svobode pa je tako ničev, da je dobila kljub najnižji ceni le kakih 5 ali 6 glasov. Glavni odbor pa ji je svoječasno vzlic neznatni cirkulaciji naklonil stalni oglas. Za glasilo je bila ponovno izvoljena Enakopravnost z veliko večino. Računa 78c letne naročnine na ¿lana. Proletarec, ki je bil vprašan za ponudbo, je sporočil, da bi morala Proletarčeva uprava v tem slučaju list povečati na 10 strani, naročnina pa bi bila $2 za vsakega člana. Vsled ekonomije ta ponudba torej ni mogla priti v upoštev, četudi bi člani imeli v njemu na podlagi obsega list, ki bi bil dvakrat vreden te vsote. Za Proletarca je bilo kljub visoki naročnini oddanih ne vem točno ali 10 ali 11 glasov. V pravilih v splošnem ni da-lekosežnih sprememb, razen Socialistično gibanje v Južni in revolucije v čile Potres, ki M dogodil v Obroki, Col., jo IporrmčH pttodoj «tat», It* lahke vidite n« «liki. Neko ionsko jo roteče «o poslopje Mo. Utilities bondov $213,692.24, tržna cena $159,674.17; razni gnjavila ob različnih časih, da drugi industrialni bondi (veči- je šlo dekletu na živce. Ko so noma lst moitgage bonds) ji 14. junija sporočili, da bo kar se tiče preuredbe bolniških 1220 242 50 tržna cena $83,- zaslišana znova, je izjavila, da skladov, za katere je bila spre- 450 ¿O * ' I J« ** bodo več pestili. Rajše Jeta lestvica in sistem izplače- ai 'h i^^io nh r«lclinčku umre. Popila je strup. Po-, vanja podpor, kakor ga je pri-Skupaj,j€iimejai ob> zakl,ucku da ^ poseben od8ek Jugoglo_ £.UqT ESEJ £ tet * tisti večer, ko je bil ugrab-| vanske bratske federacije. 753 94, kohkor stanejo te in, Lindberghov otrok> zunaj Glavni odborniki morajo bi- IT^ft * nekim fantom, čigar ime ni ti ameriški državljani. Kon- ob zaključevanju r^un0^ |la . hotela izdati. To je bilo vzrok,| vencija HBZ, ki zaseda zdaj v Komunistični Mednarodni delavski obrani je konvencija prispevala $25. Bilo bi bolj na mestu, če bi podprla American Civil Liberties Union, katera v resnici porabi vsak dobljeni cent v obrambo pravic preganjanih delavcev neglede na prepričanje ali vero. Konvencijo je prišel pozdraviti tudi častni jugoslovanski podkonzul in pa zastopnik srbske podporne organizacije. Konvencija je na priporočilo J. Hafnerja in drugih sprejela resolucijo, da naj se sporazumno z drugimi organizacijami porabi preostali fond JRZ za asesment brezposelnih članov. Nekaj sličnega je sprejela tudi prejšnja konvencija SSPZ v Indianapolisu. Ma-rion Pfeiffer ima tudi predloge za razpolaganje s tem fondom. Bilo je že mnogo drugih od vseh strani. Za predsednika SSPZ je bil ponovno izvoljen Vatro Grill, ki je dobil 40 glasov, 28 glasov pa njegov protikandidat Anton Paul Berger (Chicago), Mah-nič, sedanji odbornik (Minn.) in Vrabec (Wis.). Predsednik porotnega odbora bo v bodoče .- Anton Zaitz. Dobil je 50 glasov in oStale John Kalan. Druga dva člana porotnega odbora sta Vin-cenc Pugelj (Wis.) in S. Mauser (Colo.). Drugi kandidatje v porotni odbor so bili Berger, Mahkovec, Peric, Groznik in Skorjanec. Namesto dr. J. F. Kema, ki ni hotel več kandidirati, je bil izvoljen za g 1. zdravnika dr. F. J. Arch iz Pittaburgha. Dr. Kern je svoječasno izražal na-do, da sa bo SSPZ razvila v aktivno narodno mislečo, narodno kulturo goječo organizacijo, toda ostala je v bistvu le podporna organizacija. Izguba vere v to nado ga je po-parila, kakor mu je vzel veselje v SNPJ takozvani "ajzen-ponarski socializem". Sicer so tudi drugi vzroki, da je dr. Kern opustil mandat glavnega zdravnika v S. S. P. Z. in prej Zaitz. Podpredsednika Sta v S. N. P. J., predvsem ta ker -- »0T0*}]o™™«™ Z7ni A* ^ o svojem delu tisti večer Garyju, pa je slično'točk0 za-974.17, ali $211,779.77 manj v opigovanju v nesogla8.| vr.ln. tVeba daU teh bondov na" trg ¿*; Neumna P°liciJa za Zlî\Î'iix*11 lit tta* vrni prišla v opisovanju v nesoglas-j vrgla. y * _* i ia Manmna nnli/>iin in io Tfl. i Dnevnice gl. odbornikov bo- po sedanjih cenah, in ker vsakdo pričakuje, da se razmere izboljšajo, je upanje, da se cene s časoma znatno dvignejo, je pa zelo zelo dvomljivo, da čela pestiti, češ, da je pri u-grabljenju soudeležena ali pa vsaj ve, kdo je izvršil zločin. Slučaj preiskuje ar^leška vlada, ker je bila pokojna Vio-let angleška državljanka. Pa ¡Uu TtÄÄItudi nekateri »raeriški pMlanci nih bondih", ki so zdaj večinoma brez vrednosti in mnogi v "default". Delnic ima SSPZ za $20,875. Tudi delnice so silovito padle v ceni. Na domove članov, to je, na prve uknjižbe, ima SSPZ posojenega $103,345.59. V poročilu so ta posojila označena le s številkami, ker je bil gl. odbor že prej mnenja, da ne bi bilo etično objavljati imena članov, ki so si izposodili-denar od svoje organizacije. SNPJ na primer pa jih objavlja. Glavnemu odboru je izrekla konvencija zaupnico za delo v preteklem terminu, ni pa bila zahtevajo, da se delovanje po-« licije v New Jerseyju z ozirom na zasledovanje zločincev, ki so umorili Lindberghovega o-troka, preišče. Dolže jo, da ni pokazala prav nobene inteligence, in da je otroka iskala po vsem svetu, dasi je njegovo truplo ležalo le nekaj milj od Lindbergove hiše. Zaradi tega zločina je več ljudi zadela kap, nekaterim se je v napetem pričakovanju in sentimentalni tugi omračil um, par pa jih je izvršilo samomor. Krivcev še niso našli, dasi znašajo policijski in drugi stroški v zvezi z zasledovanjem kriminalcev nad milijon dolarjev. do po $6. Konvenčni odsek za pregledovanje dela gl odbora je priporočal, naj bi v bodoče pregledovali knjige takozvani registrirani, po državi odobreni javni računski veščakf (pu-blic accountants) in za svoje delo bi bili odgovorni nadzornemu odboru. Te veščake najemajo tudi kompanije, čeprav imajo za knjigovodstvo še tako sposobne uslužbence, in to zaradi boljše kontrole. Navadno se taki pregledovalci zanimajo tudi za investicije in podajo odboru, kateri jih najame, dobre nasvete ali pa ga o-pozore na hibe, katere je njim v marsičem laglje zaslediti, kot^ pa odbornikom, ako imajo manj prakse in skušenj. Delegaciji pa stvar ni bila zadostno pojasnjena in je mislila le na prihranek, če ostane v veljavi stari sistem. John Kvartič iz Sygana, Pa. in Rudolf Lisch iz Clevelanda. Dosedanji podpredsednik Fr. Bostič iz Chicaga je bil poražen. Tajnik je ponovno William Rus. Za blagajnika sta kandidirala Mirko Kuhel, uslužbenec v gl. uradu, in Anton Zaitz. Izvoljen je bil Kuhel z 8. glasovi večine. Nova pravila določajo, da bo blagajnik stalno utposljen v gl. uradu. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen M. Vr-hovnik iz Pa. proti sedanjemu jredsedniku John Kalanu. Kandidiral je v ta urad tudi J. Haffner. Pri ožjih volitvah s Kalanom je dobil Verhovnik en glas večine. . Ostala dva Člana nadzornega odbora sta Wm. Candon (Cleveland) in F. Lav-riČ (Pa.). Razen teh dveh so kandidirali v nadzorni odbor Sto izvodov za dva dolarja V agitacijah« namene pošljemo sto iavodo* "Pro-fetarca" sa dva dolarja. Naročite jih, kadar imata ▼•¿jo aa jo, veaelicoy shod, predstavo ali kako druge priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj ae nanj naroče. Pošljite naročilo prai časne! ! 4 VWIMVVWWVWWfVNAWVMMM FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2009 S. Lawndale Ave^ Chicago, III. Toi. Crawford ISS t. Pristna in eke «a. domača MU a 't*** * * «* ÄN Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI j PODPORNI JEDNOT1. » . Naročite si "PROSVETA" Stana sa solo loto tS.Oe, pol Uta ss.ee. Uataaevtjajta nova Deset fiaaav(te) Ja tsrs druStvo Nader aa Mal to aa tajništvo fa: SSS7 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. I smatra, da bi moral biti glavnik zdravnik najvažnejši in v marsičem odločilni odbornik in plačan po vrednosti svoje stroke, pravzaprav stalno nameščen. Osem novih odbornikov pride po 1. juliju v glavni od{>or SSPZ ali več kot polovico. Eni prejšnji so bili poraženi, nekateri pa sploh niso več kandidirali.— P-č. (Nadaljevanje s 1. strani). Davila je moral odstopiti. Ali že 17. junija se je spet dogodil coup d'etat in Davila je prišel zopet na krmilo, ko je strmoglavil brambnega ministra Mar-maduke Grove-a, "ker je preveč ekstremnih nazorov". Po-xeljstvo armade in mornarice, ki mu je pomagalo nazaj h krmilu republike, pravi v svojem proglasu, da ne more dopustiti pomikanje dežele h komunizmu." oavila je po zopetnem prevzemu vlade obljubil sklicati konstituanto, da izdela ustavo in socialni program za "socialistično republiko". Listi poročajo, da je diplomatske zastopnike zagotovil, da bo Cile spoštovala pogodbe z drugimi deželami, "Našo republiko borilo pretvorili v striktno socialistično državo brez zvez z eks-tremno levico ali ekstremno desnico", je Davila med drugim dejal v svoji izjavi. Iz enih vesti je posneti, da načeljuje-jo tej "socialistični" republiki največ voditelji demokratske stranke, katerim propada tudi Davila. Med prvimi,^ Iti so priznali novo vlado, je bila Mehika, katera simpatizira z vsako akcijo v latinski Ameriki, .naperjena zoper premoč tujega ka-j pitala. Washington in London pa nista hitela s priznanjem. | Ce bi bila revolucija v Cile šla v ekstreme in zasegla tako-zvano ameriško lastnino, bi a-meriška vlada poslala svoje , vojno brodovje, da "protektira življenja Amerikancev in ame-j riške interese v Cile." Vzlic temu, da je ves zunanji kapitalizem v Cile kot v južnoameriških republikah sploh obao-vražen, ima vendarle velik vpliv, ker kupuje neznačaje. Nobena posamezna država ne bi mogla konfiscirati bogastev, ki so si jih prisvojili ameriški kapitalisti, ne da bi prišla v oborožen (konflikt z Zešdinjeni-mi državami. To dejstvo je vzrok, da socialistični preobrat v Čile ne bo tako socialističen, kot so obljubovali prvotni proglasi revolucionarne junte. Idejo za socialni preobrat v Čile so rodile razmere. 9koro vse, kar ima večjo vrednost, je posest zunanjih kapitalistov. — Socialistična ali revolucionar na junta, kakor se imenuje, je ustanovila poseben gospodarski svet, da izdela program socializacije. V njemu so zastopani delavci, armada, mornarica in pa stranke, ki sodelujejo v vladi. Mnogi opazovalci sodijo, da je ta preobrat le nekaj kratkotrajnega, kot so sploh vlade v teh krajih, razen če vladajo z brezobzirno diktaturo. Notranje intrige in pa ovire, ki jih bo stavil na pot zunanji kapitalizem, bodo novi vladi izpod-kopale tla in j0 nadomesti nova na sličen način kakor je ta prišla na krmilo, ali pa bo pri-morana popustiti v svojem socialnem programu, da bo od socialistične revolucije le lirta-lo ostalo. Vendar pa je že to, da se je tako važna dežela . kakor je Čile proglasila za socialisti^o republiko, smatrati tudi v latinski Ameriki za značilnost sedanjega časa. Socialistične stranke v Kolombiji, Ekvador ju, v Peru in drugod so revolucionarno junto v Cile toplo pozdravili in opazujejo njen razvoj s simpatičnim zanimanjem. Kriza, ki davi južnoameriške države, razvijanje dogodkov v Čile, pojavljanje močnega fašističnega gibanja v Argentini, m zapletljaji v Braziliji so znamenja, da se ^lada zunanjega kapitala nad tem kontinentom ne bo mogla dolgo vzdržati. Prej ali slej, morda prej nego marsikdo pričakuje, bo prisiljena vrniti bogastva ljudstvom, katerim spadajo. Revolucija v Cile je le začetek večjih akcij v Južni Ameriki, katere prerokujejo konec ekonomski in politični kontroli ameriških in angleških bankirjev nad latinskimi republikami, pa četudi nedaven preobrat v Cile ne prinese republiki za zdaj še nikakega socializma. Deficit Italije V fiskalnem letu, ki je končalo letošnjega marca, je znašal deficit Italije $113,000,000. Do konca tega leta bo znašal nadaljnih $85,000,000. Vlada pravi, da v teh kritičnih razmerah sploh ne bo skušala uravnovesiti izdatkov z dohodki. SODRUGOM IN S1MPATIČAIUEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Sojo klurka it. 232 JSZ. se rri« sake drugo nedelje e mesecu ob 10 dopoldne r drorsni druitra "Donso* rine" na 14. oesti. Sodrugi, prike-ja;.e redno na sejo in pridobiraits klubu na* Si i len o r, da na ta natia ustvarimo motno postojanko J. S. Z omisljsniks rabimo, da se nam pridružijo. Socialistična stranka jo s tej dsieli edine dolarska stranka • konstruktivnem programom, s kato im si dalarstro lahke pribori bel ji* bodočnost in končno oo» ok editor b SODRUGOM IN SIMPAT1ČARJEM V CLEVZLANDU. Sojo kluba it. 27 JSZ. se rris vsak prvi petak v mesoe« ak 7tSS k večer, ¿enakega sihska prvi torek ob S. min Mladinski angls&i od-aek vsak potek isvss prvega ob 8. s večer, vse v klubov i h prostorih v S. N. D. Sodrugi in sodruiios, agitirajtn in pridobivajte norih članor ia čla* nie klubu ter norih naročnikor Pro. letarcu. V orgainsaciji in iaobrasbi je naia moč. Baretindc & Sob POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. a Tel. 1475. »eeeeeeeseeeeeeeeeeeeeeeee Milwaukee Leader : Največ)! Moeriüd «ariaifrrt-tni éaavaià.—Nareinmm M M aa lata, fS.St m pal lata, $1.S§ aa tit msssca Naslov: 540 Juneao Ave. MILWAUKEE, WIS. ♦aaataaeaaaaaaaaaaaeaaeaa* eaaaaata»*aaaéaaaeee ji John Metelke, 0. D. i Preiščemo oči ia določimo očala •417 St. Clair Ave^ CLEVELAND, O. oaaaaaaaaaaaaaaoooaaaoaaa SLOVENCEM PRIPOROČAM KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V Milini arada SNPJ fa Proletarca.) VINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, oaaaa»aaooaaaaaaaaaaaa»ta»a»aa»a»»»4»aaaaa»4aaeai»»»». #»»— *azicrito poüziaje zadostuje, da si človek napravi sliko veličanstvene palače, katero je nosilo; tako ogromno in mogočno je ostalo s svojo neuničljivo snovjo. Tukaj se je dvigalo glasovito Septizonium, stoip s sedmerimi nadstropji, ki je izginil šele v štirinajstem stoietju. lukaj je še s cžklopskimi arkadami podprta terasa, s katere se odpira prekrasen razgled. Potem ni nič kakor kup debelih, napol razpadlih zidov, zevajoča brezdna sredi udrtih stropov, vrste neskončnih hodnikov in neizmernih dvoran, o katerih se ne ve, čemu so služile. Vse te od nove uprave v dobrem redu ohranjene, pome-tane in od plevela osnažene razvaline so izgubile svoj divje romantični značaj, pa so dobile nek&Ksno golo, mračno veličino. Aiii žarki živega soinca so zlatili staro zidovje, prodirali skozi razpokline v globočino črnih dvoran in oživljali s svojim bleščečim praškom nemo otožnost tega mrtvega veličanstva, ki g-a grebejo iz zemlje, garčkovi farmi v Ktnmora CHICAGO. ILL. — Piknik okrajna organisacijo Soc. atranko v natblja 10. julij* t Elm t mu Greva. MOON RUN, PA. — Koafaraaca soc. klubov in druitov Proavatna ma» tea v nodoljo 31. julija. CLEVELAND. O. — Piknik tac. •tranka v nodoljo 31. julija aa Pia-tarjovi farmi. AVGUST. CLEVELAND, O. — Piknik kluba It. 27 JSZ in odaokov v nadalja 7. avgusta aa Močilnikarjavi farmi. CHICAGO, ILL.—"Moonlight" pik-aik soc. pavakaga sbora "Sava** V •obuto 13. avgusta pri ICagtu v Willow Spriagsu. POWHATAN POINT, O. — Zborovanja v&hodnoohijsko konfarauca JSZ koncaan avgusta. OKTOBER. . CHICAGO, V nodoljo ti oktobra dramska pradstava kluba it 1 v dvorani ČSPS. NOVEMBER. CHICAGO, 1U__V ufrialja 27. nr. koncart "Savo" ▼ dvorani C3PS. DECEMBER. CHICAGO, 1U__Dno 31. daa. Silvoatrova mabava kltaba it. 1. (Dio ga priradba kluba it 1 v prikodaji sanonit V nadaijo S. fab. dram. pradstava v ČSPS. Dna 12. marca aft-glaiki program v dvorani SNPJ. Dm 30. aprila konoart "Savo" v SNPJ.) (Tajnika klubov p.-osimo, da sporoča datuma svojih prirodk, da jih uvrstimo v Minam.) NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA nov. CANKARJEVE IN DRUGE KNJIGE Pilit« po cenik PROLETAREC Razglabljanje delavca Gow«nda, N. Y. — Živimo v dobi gospodarskih in socialnih potresov; v dobi, k0 je milijone brezposelnih, dasi je na svetu dovolj dela za vae; v dobi pomanjkanja, četudi je vsega več ko preveč; v dobi korupcije, v kateri so potopljeni tisti, ki se smatrajo za boljše od nas. če človek sedanji položaj dobro promatra, se mu prične od same konfuznosti v razmerah kar vrteti v glavi. Ali pa se bi lahko smejal kakor blazen — blazni uredbi! Svet je še ves objet v igno-ranci. Izgleda, da ga težke izkušnje nič ne izpametujejo. V Zed. državah imamo razne volitve od leta do leta. Ljudje volijo "ljudske" zastopnike, a v resnici poverjajo mandate vsled svoje zaslepljenosti sovražnikom svojih koristi. Vsaka Štiri leta volimo prezidenta republike. • Veš čaa, od postanka ameriške Unije pa do nih otrok. Milijone očetov gi-neva na lovu za delom. Stoti-sočeri kolnejo žaloatno uaodo. Matere trpe hirajo v solzah. Delavski svet se pogreza na dno. Po čigavi krivdi — če ne po svoji? Vsega je preveč — živil, denarja, blaga in zlata, a je vendar vaega — premalo! Siatem je krivičen, zgrešen in lažnjiv. Opazovalcu se zdi, da bi bila rešitev zelo enostavna — če bi delavstvo hotelo in znalo iti po poti, ki vodi v odrešenje. Pa ne zna in noče. Čaka kralja Matjaža, da se prebudi in stori svoje. Ampak pravljic v resničnem življenju ni. Dokler se ljudje ne zbude z razumom, bo sistem blazen in v njemu bomo plakali in se rogali drug drugemu s smehom blazneža — po svoji krivdi.—Mislec. Razmere v Akronu in okolici — Naš piknik Keomore, O. — Kenmore je ... . ...» predmestje Akrona, kjer so ve-dsnes, delavstvo še m imelo • like tovarne za i2delovanje nikdar odločujočega vpliva v vladi, daai tvori skupno s farmarji 93% prebivalstva te dežele. Kolikor je meni znano, j« imelo akozi vso zgodovino te dežele samo dva avoja zastopnika v kongreau . . . Sedem odstotkov ljudi, kateri tvorijo kapitalistični sloj, nam vlada. Oni imajo boga-stva in ir oč, ker je ljudatvo nevedno. Če ne bi bilo, tedaj hi v Washingtonu gospodovali delavci in farmarji in bogaatva bi bila posest vseh, ne pa peščice privilegirancev. Kadar ljudstvo kaj hoče, kongres ne sliši, če pa vprašajo za koncesije kapitalisti, gre ves vladni aparat v akcijo. Videli smo to, ko so v svoji naivnosti ogradili Zed. države s ogromnim carinskim zidom. Mešetarji ,ki so bili od trgovskih komor in kompanij poslani v Washington, da povedo poslancem, kako naj volijo, so nalogo dobro izvršili in carine so bile sprejete, podkupnine plačane in zdaj pa imamo — posledice. Lahko bi tu naštel senatorje in kongresnike, o katerih se ve, da so bili odprto zapleteni v carinsko zaroto in so prejeli nagrade od kompanij, katerim služijo. Ljudstvo je lahko čitalo o tem. Pa vzlic tmu voli zanje. Zakoni so takšni, da male tatove obešajo in velike izpu-ščajo. Tudi to je krivda ljudstva. Ako strada ob kupih izobilja ter "nadprodukcije", je krivo ljudstvo, ker si noče pomagati, ker noče poslušati dobrih svetov in resnice. Človek/ki ukrade kaj malega, gre v zapor. Visoki republikanski in demokrat-»ki poli-tičarji pa kradejo na debelo in ignorantno ljudstvo jim prireja ovacije. Iz preiskav, ki jih vodijo brez dobrih rezultatov proti graftarjem, vidite, da lahko kak newyoški šerif, ali župan Walker, ali policijski kapitani v Chicagu, ali drugi višji javni funkcionarji, da na stran pol milijona in več, dasi ni teh '^prihrankov" nikdar zaslužil. Izdal pa je ljudske interese in sato dobi podkupnino. Tak sistem je bedaStoča. Imamo ga po ljudski krivdi. Nad deset milijonov delavskih družin je v «bedi. Farmarji propadajo. Vse to je krivda delavcev in farmarjev, ker se nočejo organizirati v svoji stranki. V šole pohaja milijone glad- predmetov iz kavčuga ali gumija. Tudi zrakoplove grade v tem mestu. Delo se težko dobi. Vprašajo te, če si dr-žavljan in v kaki stroki si iz-vežban. Nedavno mi je pravil rojak, da so v teh tovarnah plačali pred leti f them were well to do people who c*me to the convention lor the enjoyment and thrill seeking of the circus, jtost of them have public jo£>s for which they owe their allegiance to Uie republican camp. And now they don't mare abandon Hoover. It would be suicide to do that so on the Hoover bandwagon they climb to bring back that "ciucken in every pot" which, although foretold, never reached the orkingmaa. see This was another lesson for the working man. If they cannot see and ligure out that the republican party is a party of the rich there is no hope for them, if they cannot see that tne republican party only fools the workers to get them to vote republicans into office then it is tfcne that Uxey quit voting. But ihe workers are so easily fooled that every explanation must be put Into action before they will wake up and use their heads. Next week we will have another show. This time the Democrats will try unite upon a blank program and a wet candidate running dry. ess B.efore we depart from the subject of Republicanism we can hardly escape the wrath our Chicago Tribune had spilled during the week. Fear of bolshevism was the main contention. Four yea» hence, the republic- How The System Treats! Its Slaves In Republican and Democratic newspapers you will find an occasional reference to the division of wealth between the working class and the capitalist clasa This used to be a favorite topic of discussion, but of late years it finds scant space in the daily journals. It is now pretty clearly understood by even the man who wprks that he gets NO part of the wealth which his hands and brain creates. It is true he gets wages, when he can find work, but the wages he receives are quickly spent for rent, for fbod, for clothes, and if after that there is any left, he buys a little in-surance, or a baby bond or spends it foolishly on liquor, the movies, radio and perhaps an automobile. At the end of the year he is just where he started so far as finances are concerned. He has given a year of his life merely for the privilege of eating and sleeping under a roof. There are a few exceptions to ¿his rule and these exceptions are paraded before the wondering eyes of the mass of workingmen and held up as exam pies to be imitated. The cheat is never discovered until late In life the workingman finds that All working men cannot become capitalists. It is then to late to do anything about it, and he sinks down to the level of the wandering beast, picking up a few bits of food here and some old clothes there—a floating piece of Junk of no value to himself or to society. This is capitalism! ans may not have to meet, says the Trib, because the bolsheviks may >n rol the country. We will be happy if this comes true. But as things look now, the plutocrats will still enjoy their prosperity and grab all the money and comforts of life, because the workingclass hasn't realised and probably will npt for many years to come that they are workers and that they belong to the workingclass. But we are going out stronger than ever to make our mission heard and to make the change of system which the Tribune so fears possible within the time alloted us by the Trib. e s e Last Thursday might we held our first open air meeting. It was well attended and gave us increased enthusiasm for spreading our message. People are more intent upon receiving our message then ever before so we will continue every Thursday night until further notice The meetings will be held on 26th St, and .auiard Ave. • o • After a two year scrap the boys at Washington have finally come to realise that there was need for relief aniong the unemployed. But they nave appropriated such a small ~mouut that it will do very little good at this juncture. The poor miserable* are too far gone to have a coupie of dollars restore their oearings. Had the politicians heeded -a-' *uvice of Socialists, proper unemployment relief would have brought the country out of the present depression. They sarw that helping the bankers did no good so they will try their hick at helping the workingman. But the amount is so «nail that it will never get around and the poor will continue to suffer. • • • Cheer up folks, cutting salaries, laying off men and now taxing the very things we need most is going to help balance the budgets. I'll say it wont'. But it is serious. Here we poor souls can hardly exist on the present prices but what the big moguls tax gas, electricity, cheeks, oil, gasoline, clothing, etc., because they know that the workers have always been fools and can't get away from the taxation. We asked that the rich, who became rich by exploitii^ the workers should be made to pay. But Congress wanted to help bring abc::t a Socialist State sooner so they will take the sap out of the dried turnip, something that can't be done. Fool them folks, turn off your electric light and gas jets sooner and make the big business mao suffer instead. We say why not let those who have money suffer? Our Doings Here and There By JOHN RAK Five°street corner meetings were held last Thursday evening by branches of the Socialist party in the different districts of Chicago. On Karlov and North Aves., comrade Roy Burt, candidate for governor on the Socialist ticket, and Paula Milgrom spoke to an audience of approximately 250 people. On Fullerton and High S»., where (branch No. 20 JSF is now conducting street meetings every week, crowd of over 200 listened to the speeches of Mike Ladevioh, . Owen Geer and I. A. Taylor.Another meeting held that night at Lawrence and Spaulding Aves., where comrades Hyman Schni-de and Andy Lafflin spoke, about 300 people were in the audience. That same evening the English Section of branch i JSF conducted its first street corner meeting at 26th and Millard Ave., at which Adolph Driefuss and Donald J. Lotrich spoke to a crowd of over 300 people. Considerable literatu re was distributed and many prospects for aew members were made at all of these meetings, we were told. e On Friday, June 24, branch No. 1 will hold its -regular meeting. All comrades are urged to attend as there will be important reports given by different committees. For the discussion period the question of Religion and Socialism, held at the last meeting, will be continued. If time permits, comrade Lotridh will also give brief review of his Study on the Mooney and ■ Billings case. Friends and sympathizers are invited. s In Springfield, 111., the comrades of branch 47 JSF have arrange for a picnic to be held Sunday, June 26, at Logar's Farm. The admission will be free and the entire proceeds will be contributed to the Socialist party Campaign Fund, its committee informs us. In case of rain the picnic is postponed for Sunday, July 3. e Comrade Potochnik's article in last week's issue of Proleta-rec announced that their singing society Svoboda, a division of branch 114, Detroit, will sponsor a Moonlight Picnic Saturday night, June 25, at Travnik's farm. The admission is only 25c and a good time for all. e "Let's use our brains and pull together", concluded comrade Augustine's article of West Park, Ohio, in last week's issue of Proletarec. He reported that branch No. 6 of their Vicinity held a meeting with the object of organizing of a new club for the younger generation. We urge all comrades of their branch to assist them in this work so that we may have "Socialism in our time." o The annual picnic of the Socialist party of Cook county will take place Sunday, July 10, at Elm Tree Grove. The committee is hard at work, planing to make this picnic one of the largest and most success ful ever held. Some of the Ynost prominent leaders of the Socialist party will speak. Baseball games, dancing and another amusements are being arranged. Tickets are 35c and can be purchased from any member of branch No. 1. e Now that the English Section \of branches 1 has started to conduct street comer meetings, it was decided to hold thevn every week at the corner of 26th and Millard Ave. The next meeting will be held on Thursday, ¿une 23, at 8 P. M. Comrades of both senior and English sections are urged to be present, give their assistance in distributing literature and help make the meetings a success. Comrade Dr. R. B. Gree and others are scheduled to speak. Wanted an Encore He was a bit shy and after she had thrown her arms around him and kissed him for bringis* her s bouquet of flowers he arose and started to leave. "I am sorry I offended you," she said. "Oh, I'm not offended," he replied, "I'm going for more flowers." What's Doing In Chile? It was a great surprise to us, when the news was flashed over the wires, that a Socialist administration had taken possession of the Republic of Chile. It is well known that there has not been much of a Socialist movement in Chile. It has not been credited with any Socialist members of the national legislative body. At the meeting of the executive commit tee of the Labor and Socialist International, held at Zurich, Switzerland, May 19 and 20^ 1932, an application for affiliation was re ceived from the Socialist party of Chile After some discussion, the application wti deferred until the next meeting of the executive, in order that further information might be secured. From this, it will be clear that the so-callgd Socialist revolutidn in Chile will have been as great a surprise to the Labor and Socialist International, with its fingers on the Socialist movements of all countries, as it is to us. We hope for the best—that is, we hope it is the real thing—but we wait for more Jight on the situation.—M. L. The Government la Business Fred W. Sargent, president of the Chicago and North Western railway, told the delegates to the sa-nua! convention of the United States Chamber of Commerce in San Francisco that the government most be taken out of business. He stressed the railroad transportation industry as the principal business frtun which the government should be removed. About the first major bill the present session ef congress passed was the measure establish^ ths Finance Reconstruction corporation with an initial fund of $500,000,000 furnished directly by ths treasury of the United States and with authority to sell what are in effect $1,600,000,000 government bonds to bring the total funds of the corporation m to $2,000,000,000. The law authorises the officisk of the corporation to loan the entire $2,000,000,000 to banks, railroads and other private business concerns which would face failure unless the government tap> plied them with money with which to meet their obligations. From the day the corporation was established railroad executives have besieged it for millions and millions and millions of dollars of government loam to save the railroads from bankrutcy. The loans an such poor risks that the private banks refused to take the chance. la view of this railroad executives' drive for almighty dollar on the Reconstruction Finance cozpor-ation, it is apparent that Mr. Sargent's talk to ths Chamber of Commerce about getting the government out of business must have been made at a session consecrated to wit and humor. Undoubtedly it will appear in the "comic' chapter of the convention's proceeding -nA. P. of L, Press Service. Will Be Answered Mark Twain once .-suggested that a race of sacred cats could rule the world as well as the race of kit«* I then just at the top round of their reign of stupidity. Mat* could just a« well have said that a race of wild' cats could rule this country as well as the race of financiers that have made such a muddle of thix«s duiing the past 60 years in the United States. Mark did not live to see the passing of kings such ss we have witnessed the pa* 16 years. While the world i« still suffering as a result otf their misrule, thers is actually more of hope in the world than there hsi been at any time since the beginning of civilisstion. The signs of sanity are evidenced by the recurrence of the question: "Why should a people with ths capacity enjoyed by the Americans, with natural resources in such bondless quantities, suffer hui^er and cold?" This question has never before been sited with such insistence as it is being asked today. And the question will be answered!—Fred Warren. * Nepotism It has long been known that members of congrsa were in the habit of employing members of their ows ¿amUi*» «s clerks, but owing to the secrecy which the payrolls have been shrouded no one know how extensive the practice waa. Now, as a result of public opinion created shnost solely through the efforts to the United Pres* ths house of representatives has made public its April payroll. In about one hundred cases, representatives are shown to have clerks or secretaries whose jar-names are the same as their own. There is every reason to believe that prscticsfly the same condition exists in the senate. in a few cases, a congressman's wife or dsughter may be a competent office worker and may earn ths money she receives; but in many instances the recipis«* of the salary does not work, and someone else, whan name does not appear upon the official record* i® hired at starvation wages to take care of the tasks There are antinepotism laws in a number of state* and public opinion may be able to shame congrt* into passing a federal Isw of the same character There is no question that the facta just uncoveied show that it is sorely needed.—The New Republic. For Study Groups • "Looking Forward", a radical ask-me-ane^ question book, has just been published by the Lsaf* for Industrial Democracy. It contains discussion "utr lines questions and bibliogrs(phies, and will he an excellent handhoofc for study Hajw* conducted *7 party and Y. P. S. L. branches and "Socialist SunJJ Schools". Price: 16c each; $1.60 a doten. OrdJJ from National Headquarters, Socialist Party, l^j Randolph St.. Ckfcago.