T: " " ' ■ RODA. \ List slovenskih delavcev v Ameriki. 3©. JtT© VA7 , 30. jn 1 i ja 1898. Leybo VI. Vojnelvesti. Miru de De bode tako hitro. W a * h i ng t o n, 27. julija. Kar •e čuje o poganjanju zaradi miru je treba kaj pazljivo čitati, kajti poročila o tem so jako zmešana. Ofi-cijelno je samo znano, da je francoski poslanec v Washingtonu na povelje francoskega ministra vna-njih zadev, oddal McKinleyu noto španskega kabineta, o k t« rej sledu j i vpraša na kakej podlagi bi Zjed. države sklenile mir. McKinley se bode posvetoval z Bvojim kabinetom in odgovoril v petek 29. julija. V Madridu poročilo zanikajo, to pa najbrž« zato, ker se bojfc vznemiriti ljudstvo in ga hočejo polagoma obveBtiti o neizogibnem položaju. Bržkone pa hoče španska vlada le zvedeti, koliko bi Zjed. države odnehale, ne da bi se Španija kaj zavezala. Ako Španija misli, da bode b tem pridobila kake prednosti, se jako moti. V Washingtonu prav dobro vedo kaj je storiti, nikakor pa se ne bodo dali voditi zldob. čera^io ofieijelno ni še potrjeno, vendar mislijo da bodo pomiroval-ni pogoji sledeči: 1. Špansko vladarstvo preneha na Kubi za vselej. Pod pokroviteljstvom Zjed držav ustanove Kubanci svojo vlado. 2. Odstop otoka Porto Rieo Zjed. državam. • 3. Urediti tilipinsko vprašanje tako, da ostanejo Zjed. državam največje preduosti in najmanjše odgovornosti. 4. OBVojitev ladronskih in karolinških otokov ne bode pri pomi-rovanju igrala posebne uloge, ali vsaj ne ovirala. O zadevi Filipin se bodo Zjed. države bržkone zadovoljile z otokom kjer bi ustanovile zalogo premoga. Ker se bodo Zjed. države vedle brezozirno proti rogoviležu Aguinaldu in njegovi vladi, bode obravnavo le pospešilo. Premirje bode Amerika dovolila le potem, ako Španija pripozna po-mirovalne pogoje na zgoraj ome-njenej podlagi. Da bode pa Španija videla kako resno misli ujeui nasprotnik o položaju, se bode vojaka nadaljevala do nedvomnega sklepa glavnih pogojev. Madrid, 27. julija. Poroča se, da se bode španska vlada pri oblastih pritožila, ker Amerika vojsko na Porto Rico nadaljuje vkljub temu, da je Španija pripravljena skleniti mir. Governer se je odpovedal. S a n t i a g o, 27. julija. Shal ter je jako jezen na španskega civilnega governerja Rosa. Da bi se Kubancem prikupil je Ros brezoblast-oo precejšno število španskih pod-uradnikov v imenu Shafterja odstavil. Odstavljeni pa so se pri Shafterju pritožili, kteri je gover-lezja dobro okregal in mu zažugal zaporom, ako bi se predrzuilše tterikrat kaj tacega. Ros so bode odpovedal governerski službi. Posadka v Caimanera je položi orožje in se podala. Mesto je >ilo dobro utrjeno. Španski voja-_ d so raztrgani in sestradani. 350 mož močna posadka v Sougo, 18 milj od Santiago se je Kubancem podala. General Častil love Čete so usedle mesto. Ker dosedanji davek na živila ne bodo več poberali, vlada med Ijud-tavom občno veselje. Peki ne smejo več zahtevati za fant kruha nego 20 cts. španske veljave, ker je v mesta zadosti moke. Ponesrečena ekspedicija. Key West, 27. julija. Danes se je razširila tukaj vest, da se ekspedicija parnika „\Vaaderer" ni posrečila. Parnik je hotel izkrcati vojake pri Bannes zatočno od 11 a-vane. Močni oddelki Kubancev bi imeli na suhem izkrcanje podpirati. Toda Spanci so najbrže Kubance od podili in ko so Amerikauci z malimi čolni spravili nekaj živil pa tudi moštva na suho, napadel je močen oddelek španskih konj i kov ekspedicijo in jih zapodil v beg. Amerikanci so se vrnili na parnik. Nekoliko možje ranjenih. Veselje n a H a w a j i. Honolulu, 20. julija. Ko je danes parnik „Copton" prinesel vest, da je senat v Washingtonu hklenil osvojiti Hawaj, zavladalo je občno veselje ne samo med mero-dajnimi krogi t. j. 3000 Amerikanci, ampak tudi med mešanimi, kakih 100.000 duš broječimi prebivalci. Naenkrat so zaprli tovarne in kupčije, okinčali mesto z amerikanski-mi zastavami in godbe so pričele igrati amerikanske komade. Med tem so se zbrali v vladni palači do-sedajni predsednik Dole in njegov kabinet, in ko je poslanec Haicb slavnostno izročil poročilo ministru vnanjih zadev, ga je ta raz balkona zbranemu ljudstvu glasno preči tal. Zvečer je bilo mesto krasno razsvetljeno in užigali so velikanski ume ta In i ogenj. Za boj pripravljeni. S t. T h o m a s, 23. julija. Tukaj se širi vest, da seje pri Ponce 12.-000 Amerikancev izkrcalo. Tukaj došli parnik „Roma1' pa o tem nič ne ve. Sedaj se je zvedelo, da je pri osvojitvi luke pri Guanica več Spancev padlo kakor se je s prva mislilo. Spanci imajo 23 mrtvih, med temi stotnik konj i št va in mnogo ranjenih. Vsi .španski odelki iz okolice se zbirajo v Ponce, kjer delajo nasipe in se pripravljajo za obupen boj. Pravijo, da imajo Spanci, precej topničarstva, k te roga bodo postavili na strategično važnih krajih. Washington, 28. julija. V vojnem oddelka so zvedeli, da se španske jiosadke notranjih mestna Porto Rico zbirajo pri San Juan kjer delajo nasipe in razne utvrdbe. Pravijo, da bode koncem druzega tedna 27.000 amerikanskih vojakov na Porto Rico. 8000 mož je danes odpljulo iz Newport News, dve brigadi boste kmalu sledili. Vojno ministerstvo je dalo povelje, da se imajo vsi vojni oddelki iz Tampe in Newport News nemudoma odpo-slati na Porto Rico. St. Thomas, 28. julija. Pre-vožue ladije ,,Mobile1' in ,Mohawk* so danes dospele v luko pri Guanica. Pripeljale so vojake za vojno na Porto Rico. General Miles ima sedaj 7000 mož na razpolago. Bode malo pomagalo. B e r o 1 i n, 28. julija. Časopisi poročajo, da je zbornica na Porto Rico jednoglasno sklenila, spoznati in vsprejeti ustanovo na podlagi avtonomije. Zbornica smatra sedaj Porto Rico neodvisno in ugovarja zasedanju otoka in pravi, da Amerika hoče oropati komaj pridobljeno prostost. ,,Kreutzztg." pravi, da Francoska upa, da se bodo pomirovalne obravnave vršile v Parizu, in da bode pri tej priliki mednarodni zbor določil o prihodnosti Filipin. Koliko stane vojska. Washington, 28. julija. Od začetka vojske do sedaj znašajo voj-skini stroški $150,000.000. Kongres je do sedaj $360,000.000 dovoljil za vojne stroške. Akoravno od te svote še več nego polovico ostaja, je že mnogo pogodb sklenjenih, k tare bodo požrle mnogo milijonov. Po dosedanjih poročilih znašajo vojni stroški $12,000,000 povprečno na dan. Včeraj so izplačali blizu 34,000.000. Od 30. junija do sedaj so izplačali #27,970,000 za vojno in S7.520.000 za mornarico. StatiBti-karji zvezne blagajnice so izračuuali, da bode vojska stala $400,000.000, in ako bode dalj časa trpela celo 8600,000 000, to je nekoliko več kakor znaša gotovina s zlato rezervo vred v zvezni blagajni. „Ad u I a" vojni plen. Savana h, 28. julija. Najbolj zanimiva pravda okrajne sodnije v Zjed. državah se je danes zaključila. ,,Atlas Steamship Co." je tožila Zjed. države, ker je mornarica za-i plenila krasni parnik „Adula". V vodah pri Porto Rico je amerikan-&ka pomožna križarka zaplenila „Adulo" ko je hotela blokado prodreti. Lastniki ladije se sklicujejo na to, da je ,,Adula" pljula pod l.ritiško zastavo in britiškim zapisnikom, in da je hotela le dovesti živeža stradujočim. Sodnija je določila, da je bila ladija zaplenjena po vojskinih zakonih in jo pripo-znala Zjed. državam. Parobrodna družba se bode proti obsodbi pritožila pri višjem sodišču. Lakota v Guantanamo. S a n t i a g o, 27. julija. Podpolkovnik Rosell pripoveduje, da, je bilo stanje posadke v Guantanamo strašno. Že osem dni so vojaki komaj toliko jedi dobivali, da so se pri življenju ohranili, veliko vojakov jc vsled lakote obnemoglo, pa tudi prebivalci so grozno lakoto trpeli, ker so Amerikanci mesto tesno obkolili. Španski vojaki so zadnje dni komaj še opravljali navadne straže, o drugih težavnejih delih še misliti ni bilo, ker ubogi sestradani ljudje niso imeli več moči. Toda vkljub strašnega stanja se je general Pavo-ja upiral mesto Amerikaucem podati. Kar vrjeti ni mogel, da bi se bilo močno utrjeno Santiago podajo. Se le po dolgotrajni obravnavi, in ko so je do dobrega prepričal, da je Santiago s posadko vred padlo Amerikancem v roke, se je pod al«, Z veseljem so španski vojaki oddali orožje, ker so bili rešeni nevarnosti glada umreti. Se bolj pa so bili veseli, ko so zvedeli, da jih bodo v nekoliko tednih poslali v domovino. Ponce seje podalo. St. Thomas, 29, julijai Včeraj v jutro se je Ponce podalo kapi« tanu Dayisu poveljuiku topničar-ke ,,Dixie"'. Podajo so podpisali v kajiti male ladije. Navzoči so bili civilne oblasti in zastopniki kupčijske zbornice, keri so kapitana prosili naj prizanese mestu z streljanjem. Takoj po podaji je prevzel poročnik llaines znamenja dostojanstva mestnega župana in oprostil vse politične vjetnike. Poleg ,,Dixie" ste bili ob času podaje v luki tudi pomožni topničarki Wasp1 in ,.Gloucester". Mesto Ponce z 50,000 prebivalci in luka je sedaj pod amerikansko zastavo. Ljudstvo je našo vojno in zastavo razburjeno pozdravljalo. Mornarica je zaplenila 70 manjših ladij. Zoleznična proga, ktero so Spanci pokončali je zopet popravljena. Vojna bode taborila v hribih, kjer je jako zdravo podnebje. V jetnike oprostili. Santiago, 29. julija. Od generala Shafterja postavljena komisija je pregledala "španske ječe in poroča sedaj o grozoviti kratosti Spancev. Komisija je našla moške in ženske, kteri so zaradi malih pregreškov, kakor žaljenje veličanstva, ustavljanje proti trinoškim naredbam na leta koprneli v ječah, ne da bi bili kdaj zaslišani. V umazanih in temnih celicah bo morali nesrečneži pri bornej hrani med leti cela leta, ne da bi kdaj slišali, kaj se godi po širokem svetu, dokler jih niso Amerikanci rešili. V mnogih slučajih ni bilo najti niti nradnih spisov o namišljenih pre-greških vjetnikov. Nekteri vjetniki se niBo prav nič pregrešili, zaprli so jih le iz zasebnega sovraštva policajev, sodnikov ali drugih španskih uradnikov. Komu koristi vojska ? Padec Santiage nas je naravnost poučil kake koristi ima mogočni amerikanski kapitalizem od vojske proti Španiji. Ze popred je bilo znano, da sladkorni trust dobiva iz Kube 600 milijonov funtov surovega sladkorja na leto. Trust želi ločitev otoka od Španije, da bi zamo-gel kubanski sladkor pod bolj ugod aimi pogoji uvažati. Sedaj se je še zvedelo, da bi tudi prvakom železne —in jeklene—obrti ,,osvoboditev" Kube naravnost koristila. Nek poročevalec od ,,Evening Post" poroča, da je ravno v Santiago največ amerikanakega kapitala naloženega. Juragua Iron Mining Co. zadrugo, ktera si svoje železne rudnike in železnico nadzoruje Beth-lthem Iron Co. Slednja deli dobiček s Carnegiem iz izdelovanja oklepnih plošč za amerikanske vojne ladije. Carnegie Bam ima tudi otoka železne rudnine. Drugi rudniki so last Rockefelleija in Hoyta najbolj znamenitih posestnikov železnih rudnikov v Zjed. državah. Znano je, da je železo jugo-kuban-skih rudnikov radi posebnih kakovosti za gotove izdelke v jekleni obrti neobhodno potrebno. Ko je vsled kubanske vstaje prenehal promet v rudnikih, škodilo ni samo posestnikom, ampak tudi drugim amerikanskim jeklenim obrtnikom. Kupcom kubanske železne rudo je splošno na tem ležeče, da se na ta ali oni način povrne mir na Kubo, in da se v bodoče jamči nekaljena varnost rudokopstva. Dalje jim je veliko ležeče na tem, da se izvrši „osvoboditev" Kube na tak način, da bi dobivali kubansko železo brez colnine, in da bi amerikanski kapital pridobil na otoku tudi merodaj-ni politični vpliv. Zato niso želeli samo mir na Kubi, ampak tudi ^osvoboditev" otoka španske vrhovne oblasti. Pomen amerikanBkega kapitala na Kubi ni odvisen od velikosti ali množine kapitala, temveč od mogočnosti kapitalistov in smeri dru-zih interesov, ktere kapitalisti zastopajo. Ako se pokaže, da so prvaki sladkornega in „Standard Oil'* trusta, potem Carnegie in ladijestavbarji interesovani o prekucu španskega gospodarstva na Kubi, je s tem že neovrgljivo potrjeno, da so tudi interesovani pri podoblastenju Ha-waja, pri osvojitvi Porto Rico in Filipin, izkoriščevanju Kitajske, pri povišanju naše mornarice in stalne vojne, poleg tega pa imajo v rokah veliko politično moč. Sladkorni trust hoče tudi sladkor iz Porto Rico in Filipin uvažati colnine prosto. V Hawaj u in kakor hitro mogoče tudi v druzih kolonijah hoče surovi sladkor na mestu izčistiti, ker dobe za malenkostno plačilo delavne moči, potem pa iz-čiščeni sladkor uvažati. Sladkorni trnst pa je oziroma dobičkarije v zvezi z ladijnimi kapitalisti, kteri mislijo v tihem morja ustanoviti riovo parobrodno črto. ClauB Spre ajklea kalifornijski družnik sladkornega trusta, je najimenitnejši deležnik parobrodnih kapitalistov. Pa- robrodne koristi pa so zopet zjedi-njene z velikimi preko-kontinental-uimi železnicami, ktere upajo vozni-no zvišati za prevožnjo žita in obrt-nijskih izdelkov za izvažanje na Kitajsko, Japonsko in na otoke ti hega morja. Nektere teh žel< zuic, kakor Great Northern in Southern Pacific so objednem tudi parobrod-ne družbe. Sladkorni trust pa jo tudi zjedi-njen z,»Standard Oil" trustom, kajti Rockefellerji se udeležujejo sladkornega trusta ravno tako kakor Havemeyerji. Prvaki ,,Standard Oil" trusta spadajo ravno tako kakor Havemeyerji k tistem sindikatu amerikanskili kapitalistov, kteri so pričeli delati veliko železnico na Kitajskem, da bi pridobili kitajsko pokrajino z 90 milijoni prebivalcev, kot plodonosno polje amerikanske-mu kapitalu. Med vodji omenjenega podjetja je tudi Carnegie, kte ri ne izdeluje samo oklopne plošče, ampak tudi železnične šine. 1 pravljenje tedaj pospeševati omiko z amerikanskim kapitalom na vod in na suhem. Pri kitajskem podjetju so tudi veliki železnični kapi ta listi kakor na pr. tvrdka «T. P. Mor gan Co. Pri tem podjetju, kakor tudi pri osvojitvi Filipin in druzih kolonij bo interesovani tudi veliki kapitalisti bombaževe obrti, ker še enkrat toliko blaga lahko izdelajo, kakor ga v domačih državah zamo-rejo prodati. Mnogostranskim naporom razširjanja amerikanske kupčije je vojska z Španijo tembolj ugajala, ker ni le načrte v tihom morju nepričakovano pospešila, ampak tudi vodjem napora naravnost obetala dobiček od kapitala na Kubi. Ker se strinja skupaj toliko kapitalističnih interesov, ni težko uganiti, kdo bode vsled vojske napravil največji dobiček. Ako še pomislimo, da bodo želi dobiček le prvaki velikega kapitala, kteri so objednem tudi oblast, ktera vlada našo vlado, ktera zamore tudi napovedati vojsko, znamo na mah, kdo je provzročil sedanjo vojsko. Da je temu tako, nas bode bodočnost še bolj podrobno poučila. Na delavskem vojnem polju pade vsako leto velikansko število cvetočih človeških bitij. Posebno veliko žrtev tirja pridobivanje „čr-nega demanta" ali premoga, kteri podjetnikom daje tako ogromne dobičke. Ako prouzroče razstrelbe plinov, da večje število ljudi žrtuje naenkrat svoje življenje, razburi se sicer nekoliko občno mnenje, vsakdo pomiluje ponesrečen i ke, včasih zbirajo tudi darove za ostale Birote. Pri posebno velikih nesre Čah včasih tudi vlada pošlje preiskovalno komisijo, da bi poizvedla vzrok obžalovanja vredne nezgode, potem pa je zopet VBe mirno — do prve nesreče. Nesreče, ktere se prigodč v rudnikih skoraj vsaki dan vsled padajočega kamenja ali premoga, ne obude velike ali celo nobene pozor nosti. Tako zelo je že občuo mnenje tega vajeno, da umeje samo ob sebi, da mora rudar ne samo vse svoje delavne moči, ampak tudi svoje življenje žrtovati za uborno plačo. Isto velja tudi za delavce v tovarnah. Kako veliko je število nesreč v rudokopih razvidno je iz neke Statistike društva rudarjev v Boclium na Nemškem, ktero obseza samo v okraja Dortmund bivajoče premo-garje. Miuolo leto je v tem okraju smrtno ponesrečilo 150 premogar-jev. Izmed teh je 49 osob našlo smrt vsled razstrelbe plinov, poleg tega pa je bilo 41 osob hudo ranje- Inih. Padajoče kamenje in premog pa je prouzročilo jednsjstkrat toli- ko žrtev, namreč 979. V imenovanem okraju se je tekom leta pripetilo 19.702 nesreč, torej blizu 66 sleherni dan. Največ nesreč se je pripetilo v sobotah. Leta 1897. se je pripetiio ta dan 17.6 odstotkov vseh nesreč. V ponedeljek 16.77, v torek 16.38, v petek 16.03, v četrtek 15.9S in v sredo 15.88 odstot. Ob nedeljah se je pripetilo 202 nesreči. Izmed ponesrečencev se je 2745 osebam podelila podpora in sicer 64 osobam manj nego 16 let starim, 38« do 20 let, 83S do 30 let 4 <3 do 40 let, 4M do 50, 177 do 60 in 34 osebam čez 60 let starim. Lliloje 62 razstrelb treskovih plinov, v 22 slučajih je uradna komisija dokazala, da seje nesreča pripetila vsled malomarnosti delavcev. Dopisi. Ca hi met, Mich., 26. julija. Jagnje towers ko je vrglo od sebe svojo hlinljivo ovčjo obleko in se ogrnilo zopet z volčjo kožo, pokazalo je svojo pravo volčjo narav — tisto potuhnjeno jagnje towersko. Ti hinavsko srce, ti! Kako je vzkipelo ihte tisto častitljivo jagnje! Le vzemi v roko štev. 32. ,,Amer. Slov." in uvidel bodeš kako se je zadrlo ono jagnje v gosp. urednika „G!as Naroda'4; uveril se bodeš, da se med onimi vrsticami svetlika, kako je lo mi ihta od samih utrinkov: upoznal bodeš, kake; je zvi^ sama pejcU>nakj». zwkt, „Glas Naroda'*, glasilo slov. delav-cev, dvakrat na teden. Da, da, Slovenci vemo, da želod-ček — človek res nevč, naj li piše želodček ali želodec, da bi se ne piogrešil zoper sv. vero in jih v To-verju ne razžalil — torej Slovenci vemo. da želodček brezduhega :,Am. Slov." ne moro prebavati dveh tedenskih izdaj „Glas Naroda", zato pa bruha na g. Sakserja isti najbolj katoliški, edinopravo katoliški to-werski iistič iz svojega nevošljivosti razjedenega želodca, ki ga redi slovenska toworska tiskarna. To mu je prirojeno, v krvi mu je, ne more inače. Pa tudi škodovati ne more. Kdo pa mu še veruje? Saj vemo, da je mrgolelo po ,,Am. Slov." že polno lažij, tudi vemo, da je isto brezduho glasilce polno pretiravanja glede na prazno pa smešno hvalisanje ožjih svojih prijateljev, ne debelih — da ne bo kaj zoper katoličanstvo in sv. vero, ker gospoda v Towerju imajo silno nežne čutnice — ne debelih, torej ne brezvampnih in nad vse mrša-vih gospodov pristašev, zato seveda pa blagovolijo uredništvo ,Am. SI.' pričakovati in uživati sol njih male uslugo: da služijo za brezplačne pa jezične agente — razširjatelje tistega lističa, da ga hvalijo na žive pretege, branijo s svojim bodečim jezikom — ubogo uredniče, odbijajo mogočno napade od njega, mu pridobivajo naročnikov, kterih mu toli nedostaje. Takih lažnjivih, iz trte zvitih, izmišljenih pretiran^ stij, tisto svetopetne hina^j J vsega tega smo že navajeni v tistem brezduhnem lističu. Človeku se včasih res studi. — Kaj takega pa še ne — kaj takega pa Se ne a- oh, kako jo taka pisava res sveto-pre-prosta. Sancta Simplicita. To je res špas, komur se ne gabi. To presega višek lizunstva. Kaj menite, da Bmo res neumni? Gospoda towerska ii njeni pristaši: Bouredniki in trudniki, gospodki in gospo, gospodički in gospodičici, ki polni priliznjenih pcklonov praznih hlimb, Vi vsi toraj, ki iiko Čvekate o katoličanstj niti ne veste, da je med katolič&CBtvom in pa mg Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Poet office Octol>er 2. 1893 »GLAS NARODA". Ust slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uradnik : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York Citv. Na leto velja list za Ameriko $3.—, za pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . , gld. 7.—, " h »i pol leta . . . . „ o.50, i n „ čitrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno _dve številki. ,,Glas Naroda" izhaja VBal. in soboto. sredo Sova senici glavana pravi. Prokle-to hinavstvo tako! Par vladoželj-nih polukatoliških Bpletkarjev, to menda še ni Kristusova sv. vera; kdor se takim ustavlja in upira, in kdor zoper take vsiljence, magariče so tudi duhovniki, piše in ljudem oči odpira, ta ne nasprotuje veri, ne kat. cerkvi, marveč se upira le tisti zlorabi, ki hoče izkoriščevati ti Advert i semenu; on agr<'«-m«nt. Za oglas*' do lo vr»ti< U centov. Dopisi br«:z p<»dpimi in je ne natisMvjo. Denar naj se blagovoli poslati p Money Order. Pri »primerni.i kraja naročniku! r roeimo, da se nanj tudi pr*>jšnj< bivališče naznani, da hitr.je najde mo naslovnika Dopisom in pošiljatvam naredit« .ifttlovom: ♦,Glas Naroda', 109 Greenwich St. York City URADNIKI: Predsednik : JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik: Georg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. ,, Stefan Banovec ; Blejaj.: John Globokar, Bcx 302. PREGLEDOVALCI KNJIG: Joh.\ Hal.ian; John PreSirn, Box 286; Josip Mantel ; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. Glasilo: „GLAS NARODA". El\. .Minn . lM. iulija. Bodi n:im pozdravljena Jugoslovanska katoliška -I »1 n o t a. ustanovljena dne 18. julija v Ely, St. Louis Co., Minn. Vzdrami se Slovenec, Kj«r um ti j»* dan, Ako m»i Zitf^pan. Kaj tacega pa še ne, je bilo ti- :ano v .,Am«*r. Slov." Da istina ^ ___„ " Mati.-, ti .M.rodušni g. M.titek, Drn4tV° CIBILA IN METODA kakor Va- ely»ki slovanski delavci lazi v! jaj. >. Pr-d Jednotinini z!-.m-! vanj-in si nas t udi člane J»*dnote. Naznanilo. štev. 1; društvo sv. SERCE JEZUS, št. 2., čanstvoin slov. tmverske tiskarno in uredništva tolika razlila, kakor med svetlim dnevom in (Srno nočjo. Psovke komu videvati, kakršne beremo v ist«*j številki brezduhega ,,Am. SI." —ali j.- to prvič dostojno in obzirno za toli eiiiin< ntno katoliškega urednika za kakeršn<>ga •e smatra ? Ali je drugič toli ostudi a pisava častua za roke mazil jenu s svetim lj«m? Ali je mar tako žaljivo ^i/ nj** pr^tno kateJišk^f Saj sem, ni dolgo temu, slišal v našej katoliški cerkvi besede našega Vzveli-č*rja: Kdor reče svojemu bratu raka — malovrednež, malopridnež, kriv zbora ; kdor pa reče norec, kriv bo peklenskega ognja. Vi pa tako oblastno blatite nedolžnega urednika s psovkami in raznoterimi Vzdevki olikanega človeka nevrednimi, kakor da bili prejeli zato patent od samega Boga. Kako se to-raj Vaše obnašanje v onem spisu vjeuia z liesedarai Jezusovimi in z nauki pristnega katolika nstva, kte-rernu je geslo ljubezen, geslo, naj Bi sovraži le greh sam, ne pa tudi grešnik. In Vi, Vi, da Vi vsi. taki pisači in taki uredniki naj bodo pristni katoličanje?! Pismarji, pis-marji ste, o kterih je Krist dejal, naj jih množica sicer posluša, po njih delih pa naj nikar ne ravna. Kaj vidiš pezdir v očesu svojega brata, bruna, gorostasn^ga bruna v svojem očesu pa ne vidiš ! Hinavec! Vse Vaše katoličanstvo je Je na papirju, sad in dela tistega katoli-čanstva towerskega uredništva so premnoge psovke v ,,Am. SI.'4 No, po njih «adu jih bodete ^po-znali, dejal je Vtveličar. Veste kaj: Vse Vaše katoličanstvo je le vlado-hlepnost, vladoželjnost in obiast-ljivost; vladarji bi bili radi pri Jednoti in oblastljivci, to bi Vam prijalo; le za vladarstvo Vam je in to Vam je vse katoličanstvo, to je Vam katoliška podlaga. A taka podlaga ni zdrava, in ker ni zdrava, xatn jo napada g. Sakser; take krivične podlage pami udje društva *v. J'^ffU ki spada k Jednoti, A 'jtili ne b< dejin.. 4 fbodete, ne, pa ne! Se- Vedi4 /ide bolelo, a tudi nam njgi* . p - i.aši volji. Pray radi tega, ker se g. Sakser upira tem oolastneženi, boU*-im v«e v svoj.-? roke dobiti, prav radi t« ga ga pa t.sta gospoda tako sovraži, in da bi a lože pokopala pri našem vernem dstvu vpije, zajedn > pa laže tako mno: Glejt«! ga glejte, sveto-Sakserja, zapeljivka v brez-iušni Sakser, le napenjajte se kakor žaba, saj je počila. Iz Ely, M ion., šta šla dva Slovane med vojake, jeden Slovenec iz V.-licih Lašč na Kranjskem, drugi pa Hrvat. Sreni pozdrav slovenskim delavcem, t»*bi novorojena jugoslovanska Katoliška Jednota pa želim, da bi se dobro iu hitro razširila, ti nam bodi mogočno drevo, pod kte-rem naj se košatijo vsi Jugoslovani; Vi gg. odborniki se pa ne ustrašite naznanjamo bratom obeh društev, kteri bivajo izvan Ely, Minn., da smo odstopili od K. S. K. J. iz teh uzrokov : 1. Zaradi prevelicih stroškov; 2. Ker bo vsa društva letos poslala delegate v obilnem številu k zborovanju v Pueblo, Colo., češ, da bodo kaj koristnega napravili za zatirane delavce in kakor so nam naši delegatje vrnivši se iz Pueble razložili, da so bili vsi delegatje vneti kaj dobrega ukreniti, in da si jih je bila večina, ni bilo mogoče to 1'ravila in sklepi Jednote so bili že preje dogotovljeni in kar zboroval- Razne vesti. Štiri milijone dolarjev je stalo SampBonove streljanje na trdnajave pri Santiago. Posebnega pomena pa je istiuitots, da je bilo brezvapešno. Kako velika je neki svota, ktero bodo tovarne smodnika kot odstotke plačale admiralu ker je uničil toliko smodnika. Astor v pomanjkanjih Karol F. Astor, bratranec milijonarja John J. Astorja živi na 24. cesti v New Yorku z svojo družino v velikej revščini. Sedaj išče dela kot hišni hlapec. Proti nekemu poročevalcu seje izrazil takole: „Vozil sem elevator v J. J. Astorjovem poslopju,vse je šlo dobro dokler me ljudje niso Bpoznali kdo da sem. Prosil sem naj me zovejo samo Karol, toda ni trajalo dolgo, zvedelo se je mojo ime in moral sem iti. Sedaj nimamo koščeka kruha v hiši. Oh ko bi le imel drugačno ime !" 1600 krojače v štrajka. Štrajk krojačev v New Yorku se od dne do dne bolj razširja. Sedaj štrajka pri Schalf & Silverman 300, pri Meyer & Wessel 400, pri Bauman & Sperling 400, Neuben Weil & Co. 450 in Benjamin & Caspari v Newarku 50 delavcev. Krojači slednje tvrdke v New Yorku še delajo, tudi delavci tvrdke LaiBB & Wersba ne štraj-kajo, ker gospodarji ne zahtevajo več od delavcev poroštva, da ne bodo več štrajkali. V Newarku so le kontraktorji nezadovoljni, oni so tudi prouzročili štrajk pri Benja-nim & Gaspari. Pridigar in špekulant. Pred dvemi leti je ustanovil pridi- cem predstavljeni v ediuo odobre- ^r T^ZTT ^ZnZ me. in bilo naročeno H« an nn cm« ... . 6au uei nje, in bilo naročeno, da se ne sme nič odvzeti, ali prenarediti, le kaj pridejati po njih okusu je bilo dovoljeno. Nam ne grč na um po čemu napravljati tako velike stroške za delegate? Zato smo odstopili, ker ni mogoče dalje po onih pravilih in sklepih hoditi z Jednoto. Sedaj naznanimo,da smo se Združili in ustanovili Jednoto pod imenom JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA ustanovljena dne 18. julija 1898 v Ely, Minn. Jugoslovanska Jednota bode izplačala za vsacega umrlega uda $800; za ženo umrlega člana te Jednote Sf?00; za popoluo pohablje-nje ene roke ali noge 8200; za obe roki ali nogi celo smrtno podporo Društvene podpore dobi onemogli ud Jednote skozi šest mesecev po S15, reci petnajst dolarjev na me-Bec, a ko v tem času ne ozdravi, mu Jednota izplača svoto $300, na kar prestane biti ud Jednote. Vsak novi ud, kteri želi pristopiti k Jugoslovanski katoliški Jednoti plača $1 vstopnine, potem pa po 50 centov na mesec v Jednotino blagajnico, ako v slučaju smrti kakega brata ne zadostuje novcev biagajni, se porazdeli assesment na vsakega uda kolikor na njega pride po številu članov. Udje, kteri so nad 45 let Btari se sprejmo v Jednoto, a morajo plačati $5, pet dol. vstopnine v Jednotino blagajnico, sprejemajo se pa le skozi tri mesece toliko stari udje, potem pa ne več. Ako društvo pristopi z bratom nad 45 let starim je sprejeto. Veliko zborovanje se vrši vsako leto, prihodnje zborovauje bode dne 15. avgusta leta 1899 na Ely, Minn. IvanGovže, tajnik. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljuhu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r ej š n j ej c e n i. No daje aicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 amodk dobi škatljo smodk z 100 Bmodkami brezplačno. Prevožuje stroške plačam gain. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali „Glas Narodo" v New York. niško družbo s kapitalom $10.000,-000. Delnice naj bi se prodajale po dolarji. Družba si je stavilo nalogo iz morske vode pridobivati zlato, vzdržati pa se na podlagi, da neumnežev nikoli ne manjka. Družba se je imenovala »Electrolytic Marine Salt Co." Delnice bo se prav lahko prodajale, tako da so ustanovniki v kratkem času imeli elegantno pisarno v Bostonu. To in mnogovrstna naznanila po Časnikih, prouročilo je, da so kratkem za milijon dolarjev delnic prodali. Jeruegan je bil podpred aednik in ob jednem glavni oskrb nik družbe. V časih je tudi došel iz Lubee, Me., kjer so iz norja pri dobivali zlato kak kos zlata ni pisarno v Bostonu. Tudi minoli pondeljk je došel kos zlata vreden «2000. Najbrže je bil zadnji, ker častiti gospod Jernegan je potoval v Evropo in slaboj vzel $80.000 družbenega denarja. A ni nikomur rekel ,,z Bogom!" Governerja je prosil milosti. Wm. F. F. Howe, odvetnik Martina Thorna je prosil governerja Blacka milosti. Kako bode governor prošnjo Bprejel še ni znano. ObBojenec Thorn ima malo upanja, da bode najvišji državni uradnik smrtno obsodbo spremenil v dosmrtno ječo. Pripravljen je kakor je videti, prestati smrtno kazen, ktero bode posvetno sodišče izvišilo v pondeljk na električnem stolu. Martin Thorn bode najbrže prihodnji pondelj ob jednajstih zjutraj usmrten. Upravnik Sage se ne more načuditi mirnemu in hladnokrvnem obnašanju jetnika. Pravi, da tako mirnega smrtnega kandidata ni še imel vkljub dolgotrajnej bIu-žbi. Thorn jfe po trikrat na dan in ostati čas čita najrajše pobožne bukve. Mogočna tvrdka bankerot. Nekdaj cvetoča tvrdka,Cumberland Nail & Iron Co." v Bridgetonu je prišla v roke dolžnikom. Del-nični kapital družbe znaša $500,000, na posestvu je hipoteka $175,000, razun tega pa je še mnogo druzega dolga. Tovarna je bila ustanovljena 1. 1815. in je v dobrih čaaih dajala zaalužek 500 delavcem. častite naročnike prosimo, da bi svojo naročnino kmalu po- ^M »M VQW **> VM AU £|«l UUbOl novili, ker stroške imamo sedaj odtirati na policijsko postajo. Ns- Policaja ustrelil. V Hobokenu N. J., je policaj Charl. Gebhard prijel nekaga 351et-nega sumljivega moža in g« hotel dvojne. „GLAS NARODA - kaj fcasa je šel mirno, naenkrat pa se iztrga policaju iz rok in zbeži. Gebhardt ga je skoraj dohitel, ko Be oni obrne in ustreli trikrat na preganjalca, samo eno krogla ga je zadela v trebuh. Toda vkljub smrtne rane je policaj še vedno hitel za zločincem. Slednji se v drugič obrne in še dvakrat ustreli na policaja, zadnja kroglja ga je smrtno zadela v prša. Nek drugi policaj, je slišal streljanje, prihitel na pomoč in po trdovratnem boju uklenil zločinca. Gebhardt zapušča bolno ženo in petero otrok. Žalosten konee prepira-Hastings, N Y., 29. julija. Peter Debato in Friderik Tator Btažnika pri New York Central železnici, sta se včeraj začela prička-ti zaradi neke svetilnice. Iz prepira je nastal pretep. Tator je Bvojega nasprotnika sunil s tako močjo, da je isti odletel pod premikajoči Be vlak. Debatu je odtrgalo obe nogi, prepeljali so ga v bolnišnico v Yonkers kjer je umrl. Debato ni bil oženjen. Tatorja bo zaprli. Predrzen napad. Egg Harbor City, N. J., 27. julija. Danes večer so prišli na tukajšno postajo Pennsylvania železnice trije našemljeni roparji. Zahtevali so od telegrafista Thom, Stacka naj jim izroči denar. Toda Stack se ni dal vgnati v kozji rog, potegnil je revolver, začel streljati na lopove in tudi jednega zadel v pleča. Na to je še četrti prišel roparjem na pomoč, z gorjačo je udrihal po Stacku, da se je ta nezavesten zvrnil na tla. Roparji so potem pobegnili. Policija jim je baje že za petami. Koliko opojne pijače neso. Albany, 27. julija. Vsi dohodki vsled ReineBove postave na opojne pijače, kakor davek, certifikate, kazni i. t. d., so znašali v državi New York od 1. maja do Bedaj nič manj nego 812,007,994. Ta znesek presega onega od prejšne-ga leta za isto stvar in isti čas za $291,000 Tovarna smodnika se je razletela. Elmira, N. Y., 28. julija. Danes se je pripetila razstrelba v tovarni smodnika. Poslopje je popolnoma razdejano. Posestnik E. T. Johnson je pri razstrelbi našel smrt. Vzrok nesreče ni znan. V goreči jami- Scranton, Pa., 29. julija. Iz mimodrdrajoče lokomotive je včeraj večer padel žarek na streho rudniške hiše in je užgal. Lesenopo slopjeje kmalu pogorelo in mašioar-ija je padla v globoki rov, kjer je ravno delalo 23 rudarjev. Rešili so se v drugi rov, iz kterega so se z velikim naporom rešili na površje. Z delom ponehali. F a U R i ver, Mass., 28. julija. Pravijo, da bodo sedaj tudi tiste tvrdke, ktere bo se do sedaj branile delo ustaviti, za nekaj tednov ponehale. Tvrdke so baje podpisale medsebojno pogodbo, da bodo vsako leto o tem času tovarne ustavili, ako ne bode naročil, da v Fall Ri-veru niso tvrdke tako močn«*, d;i hi to kaj vplivalo na splošni trg. Ali na delavce pa bode vplivalo, ko bodo imeli počitnice brez denurja. Bogata gospa umorjena. Boston, 27. julija. Na skalnatem obrežji East Island bo našli žensko truplo. Preiskava je dognala, da je truplo neke imenitne gospe iz Ellsworths, Mass. S. J. Grossman po imena. Bila je oblečena v drago svilo, polna biserov, toda brez denarja. Zapustila je Gardiner, Me., minoli petek in se peljala v Boston, ko se je parobrod vračal nazaj v Gardiner, našli bo v odlični sobani njeno prtljago. Pri raztelesenju se je pokazalo, da je bila zadavljena. O zločincu nimajo nikoga sledu. Nova rezervacija. Washington, 28. julija. Predsednik je izdal proklamacijo, v kterej naznanja, da je takozvana Eastern, Middle & Western rezervacija Cherokee naselbina, nasel-nikom po splošnih zakonih odprta. L. 1893. je bila sedaj odprta rezer-yacija naselnikom izključena. Ako vidite besede i Superior Stojali na Bteklenici ali sod-čeku pive potem veBte, da je to ono pivo ktero je ,izvrstno glede čistosti4. Nobeno se ne more s tem primerjati. Prodaja se povsodi. BOSCH SHEWING CO., LASE LINDEN, - - MICH: Nov štrajk premogarjev preti. A 11 o n a, Pa., 28. julija. V Pitta-burgu se bode vršilo v ponedeljek zborovanje premogarjev iz zahodnih okrajev. Predavali bodo žalostno stanje premogarjev. Namenjeni štrajk v drugem premogarskem okraju se ni pričel. Delavci so zvedeli, da gospodarji ne bodo na noben način dovolili višje plače, zato so raj£e odnehali. Mislijo delati kupčije na Porto Rieo. V Treutonu se je osnovala družba ,,Porto Rico Commercial Co". DelniČni kapital družbe bode znašal 8500.000. Družba misli potem ko pride Porto Rico Amerikancem v roke na otoku delati mnogovrstne kupčije, na pr. : Ladijestaje, te-legrafične, telefonske in transportne zveze, žitnice, mline in čistilnice sladkorja. Vodje podjetja ao seveda kapitalisti iz New Yorka in New JerBeya. Čevljarji štrajkajo. Chicago, 27. julija. V J. E. Tilt &Oo. čevljarski tovarni je vče^ raj 650 čevljarjev pričelo štrajk, ker so jim hoteli plačo za 15 odstotkov znižati. Tovarna je od kleti do strehe napolnjena z na pol dodelanimi čevlji, ktere je tovarna vsled vladne pogodbe izdelovala. Malo preje so neko naročilo za vlado izgotovili. Žrtev zlobneža- St. Louis, 26. julija. Chas. Brandta so našli včeraj večer ustreljenega od bržkone najetih zlob-nežev. Braudt je bil elektrikar in se je 1. 1896. poročil z Miss. Mary Hatding, hčerjo polkovnika in milijonarja Roger za Harbinga brez očetovega dovoljenja. Po kratkem zrkonn je tulada žena zapustila moža in st vrnila nazaj k očetu. V slednjem času sta si dopisovala in se mislila ž njim zopet združiti. George Hardinga, Brand to vega svaka so zaprli, ker je na sumu, da je kriv umora. Volkovi so požrli dete. Spring Valley, Wis., 27. juiijci. V gozdih med Plum City iu Pejin je vesela družba obirala jagode. Neka žena je položila dete v „ buggy", da bi tam spalo. Ko se je mati čez uro vračala, sprele-tela je strašna groza, kajti od otroka ni ostalo drugega nego reztrga-na obleka in oglodane kosti. Bržkone je padlo dete iz voza in volkovi so je požrli. Osodepolna eksplozija. P i n o 1 i, Cal., 27. j ulija. V to-varni nitroglicerina, „Herculesj Powder Co." se je pripetila dan« zjutraj Btrašna raztrelba. Nihče nil bil ta čas v poslopju. Ko so tri nr< pozneje poslali mnogo delavcev, da bi odstrauili razvaline, pripetila se je druga raztrelba. Pet mož je bilo pri priči mrtvih in dvanajst hudo ranjenih. Šli so trnpla iskat. Halifax, N. S., 28. julija. Danes večer je odpljul parnik ,Hiawatha" iskat trupla ponesrečenih potnikov parnika „Bour-gogne." Pri ekBpediciji je John Dillon iz New Yorka, kteri je pri katastrofi, zgubil ženo in hčer, po, tam W. C. Perry iz Kansas City, kteri bode v morskih valovih i ska] ženo in tri hčere. Imenovana moža ata parnik najela, ker francoska družba na njene stroške ni hotela nič storiti. Kar bodo našli dntzih trupel, pogreznili jih bodo v morje, kakor je pri mornarjih običajno. Evropejske in druge vesti. Berlin, 27. julija. Zanesljiva poročila i« Friedrichsruhe pravijo, da je Bismarkovo življenje pri koncu. Že tri dni je v postelji, niti spati, niti jesti in piti no more. Noge so mu otekle in vodenica sf širi počasi po vsem životu. Herbert in Viljem Bismarckova sinova sta prihitela z svojimi družinami k očetovej postelji. Boj£ se, da knez ne bode več dolgo živel. Dr. Schwenninger, osebni zdravnik Bismarckov pa pravi, da knezovo zdravje še ni tako Blabo, oteklina splahnuje in bolnik se primerno dobro počuti. Konce v Avstraliji •o na raznovrstne načine skušali iztrebiti, toda zaman. Kunci so st-čedalje bolj množili in delali poljedelstvu velikansko škodo. Avstra-ljski kapitalisti so sedaj znašli sredstvo, ktero bi »de preganjano žival kmalo zatrlo. V New Zeelandu s<> začeli kunece v zmrznjenem stanu izvaževati. Nek izvoznik sprejema vsaki dan 15,000 do 20,000 živalic. Letos mislijo samo iz New Zeelanda kakih šest milijonov kun-cov izvoziti. Ako bode kapitalizem začel obrtuijska izkoriščevati nadlogo, potem smemo biti sigurni, da bodo kmalu izginila. Mnogoče. da bodo š« enkrat pozneje umetno zaplodili nadlogo Bamo, da bodo še nadalje želi dobiček. T»i erbelsi-Pred smrtjo. (Iz fraucoskega.) (Konec.) - Odločil se je in jej podal pismo. „Čitajte, moja seBtra, čitajte!" Ni hotela sprejeti piHma. „Kaj je to? Pred vsem moramt. Vam rano obvezati. Vi zgubite vso kri". Nekako nejevolno jo je odrinil, kakor bi zgubil pogum. ,,Počemuto? Saj vidite, da umr-jem, pustite me. Jaz sem Pavi Allard iz Chalonsa, kapitan 13. pe&polka. čitajte mi to pismo iz usmiljenja!" Grgral je že. Ona posluša. V istini je pričel mali rudeči vrelec že usahnevati. Obsojan je. N« preostajejuj ničdruzega, nego »kazati poslednjo milost, za ktero prosi. Saj živi le še od pričakovanja, upanje je v njegovih očeh, gotovo pričakuje od tega pisma njegovo poslednje veselje, žarek, kteri ga bode spremljal na poslednjem potu. . . . „To je toraj pismo ljubljenke!" Redovnica se je stresla, kakor da bi veter, kteri se je vzdignil na bojnem polju, zbudil mrtvece v njenih prsih. Vzdignila je svetilnico, in luč je razsvetlela papir. Brzo pregleda vrstice in vsebino, ali spoznanje jej prouzroči bolečine. Ne, ljubezen ni to, ktera tako govori. ,,Ali Vi ne čitate, sestra!" je vzdihnil umirajoči, njegov glas je bil podoben predbacivanja, a oči so jo prosč gledale. Redovnica se je upirala kakor bi kdo od nje zahteval kako slabo dejanje. Skoraj bi jej bilo ljubše, ako bi ga kdo zavratno s kopitom pobil in ga takoj usmrtil, nego bi mu te smrtonosne besede čitaia. Pismo se j« glasilo: „ Ljubi gospod Pavi! Vojna traja dolgo. Ne zahtevajte od one, ktero •te nazivali Vašo ,,sladko, malo ti čico", da se ne bi veselja razveselje vala, dokler grome topovi. Jaz potrebujem solnca in godbo. Jutri odpotujemo na Špansko. V Suvillo, kjer no lepe serenade. Saj bi itak ne bila nikdar srečna. Ako se vrnete iz pozorifiča vojnih grozovitosti, bodete popolnoma črni od smodnika, jaz pa nosim le bele obleke. Tudi ste preveliki ca mene, Vaša •lava vzbuja v meni bojazen, ker B«ra le mala deklica. Necega večera sem menila, da Vas ljubim, to je bilo med nekim valčekom. Od barona Savala smo čul i, da skoraj vsi živeči preostali od poslednjih bitk so bili ranjeni. To je grozno. Boljše je. ako se nikdar več ne vidiva. Vrnite mi prstan. Z Bogom, gospod Pavi, ostanem Vaša mala prijateljica Odeta d'Estange". Ne, to mu ne bode čitaia. Ta nevedna surovost predrznega otroka, ktera se izogibljo mogočnosti, da nemara poškodovanega zaročenca, to ne sme učiniti nepretresljivo zaupanje umirajočega. Obrnila se je proti njemu želeča, 'la umrje in se reši te sovražne naloge. Med tem je kapitan zopet oči odprl. ,,Vi še sedaj ne čitate, sestra, usmrtili me bodete. Odeta vendar tako jasno piše..." „Da, še preveč jasno", si je mislila redovnica z očutjem obžalovanja in grenkosti. Potem se je zopet ojačila in rekla: ,,Precej, gospod kapitan, svetil-uica gori slabo." Med tem ko se je navidezno ba-vila s popravljenjem sveče. je nekaj na um prišlo. In redovnica, ktera je dosedaj hodila po potu onega, kteri je r»;kel : „ Jaz sem res niča" — se odločila, da se zlaže. Nikdar ne bode čitaia pismo trmoglave deklice ; pisanje, ktero je bilo shranjeno na prestreljenih prsih vojaka in se sedaj trese med njenimi prstami, se je v onej Ijube-zenskej kopeli spremenilo, umazani zuaki so zginoli in pismo je tako postalo kak or šn o zasluži mož, kteri na večer po bitki umira. Bilo je pismo, njega vredno in odgovarjajoč njegovim sanjam, pismo ljubeče deklice: — in sedaj ga bode čitaia. Nihče ne bode odkril nedolžno sleparijo, toda trpljenje moralične agonie bode prihranjeno junaku. Z tresočim glasom in sem in tja obtičavši, je čitaia usmiljena sestra ljubezensko pismo: ,,Pavl, moj sladki Pavi.44 Kje ste? in kjerkoli ste, sem vedno v Vašej neposrednej bližini. Tem večja je nevarnost, ktera Vam preti, tem večja je moja ljubezen, emujem kako žvižgajo sovražne krog-lje okolu Vas, moje roke imam sklenjene k molitvi in dozdeva se mi kakor hi z mojo priprošnjo odvrnila nevarnosti od Vas. Tukaj doma strežem ranjenim, zaupajoč, da bode kaka druga ženska tudi Vam stregla, ako bi trpeli. Oh, da bi bila moja ljubezen ščit, kteri bi obdajal Vaš život, moje hrepenenja čelada na Vašej glavi, oh ako bi se zamogla moja nežnost tako čudodelno odsevati iz Vaših i oči, da bi sovražnik prejenjal v svojem krvavem delovanju in pri tem pogledu rekel : Prizanesite mu! Ljubljen je... !" ,,Kašljaje vsled napora je prenehala in pogledala na ranjenca. Ta se je vzdignil iu požiral njene besede poželjivo kakor ohlajujoč po-žirek sladnosti. Nasmeh sreče se pojavil na njegovih potezah in njegovo obličje je bilo sveže kakor ono okrevajočega v spomladi. ,,Dalje ... še . . . še . . je prosil. S tresočim glasom je nadaljevala Bestra: ,,Moj Pavi, ako je božja volja, da Vas zadene sovražna kroglja, Vas bode Vaša slava napravila ueumr-jočega, ni je lepše smrti, moj Jjubi kapitan. In jaz bi Vam sledila. Ker sem uživala Brečo, da sem bila Vaša sreča, mi svet nemore nič boljšega ponuditi. Jaz živim le tam, kjer Vi dihate. Z Bogom, moj ljubi Pavi, z Bogom ! Jaz sem ozračje, ktero Vas obdaja, ustnice ktere Vas tolažijo, roka, ktera Vašo roko pritiska na srce, ktero Vas ljubi. Poljuhujem Vaše ustnice, da ostanete srečni, saj ljubezen je močnejša kakor smrt in jaz ljubim Vas!" Redovnica je utihnola. Tako bi lahko govorila do jutra v njenem veselju, ko je videla ta obledi obraz postajati vedno bolj jasen. Poleg njega kleče, je držala njegovo glavo v roki iu jo prav materinsko tehtala. Poslušal je še besede, ktere je uprav čul, in se zelo pomnožujejo in zgube po bojnem polju, njega pa navdajajo z srečo. Naslonil se je na usmiljeno sestro, po laseh je čutil božanje se žensko roko. On ne vidi več čez njega pri pogojeni obraz, ne ustnic, ktere so tako prikupi j i-vo in v sanj zazibajoče govorile: le še čuje: ,,Jaz sem ozračje, ktero Vas tolaži, in roka, ktera Vašo pritiska na srce, ktero Vas ljubi . . ." In večerni zrak je pihljal čez njegovo telo . . . roka obdaja njegov vrat, in pod ušesi čuti tolčenje srca v ženskih prsih. Odeta . . . moja mala Odeta!" rekel je popolnoma tiho. Redovnica ni spregovorila nobene besede, ni se premaknila, da ne bi umirajočega motila v sladkih sanjah. ..Poljubim Vaše ustnice . . . , da laglje živite." „Odeta! Poljubi me! " Sestra se je stresla. Ne sram je to, kar jej brani to storiti, samo čista ženska se strese pri mislih dotakniti se ust moža. Ali pred smrtjo se morajo umakniti take otročarije . . . Ali ni že v obče svoje ustnice omadeževala, ko je prikrivala resnico? Poljub jej ne odvzame več greha pn laži. Nežno, le ukazujočej želji, umirajočega tolažiti. Be je nad njega pripognila in ga poljubila na ustnice. Umrl je. In glede na n^dzemeljski smeh, kteri je obdajal obličje kapitana, je bilo srce redovnice ponosno na laž, ktero je izvršila in na poljub ktere-ga mu je dala, ne kesa se zaradi tega greha. Drobnosti. L mrli. V Ljubljanji je dne 5. umrl dr. Edvard Weiser, okrožni zdravnik v Vel. Laščah ter bivši polkovni zdravnik. — Dne 11. julija pa je umrla soproga urednika Josip Nollija gospa Antonija Nolli roj. V i voda v 47. letu dobe svoje. — V Novem mestu je umrla go-spica Hermina Seidel, trgovka po kratki mučni bolezni 11. julija. Ta žalostna vest osupnila je vse, ki so jo poznali, kajti dičile so jo najlepše lastnosti: bila je skrajno pridna in prijazna, dobra hči, ljubeznjiva sestra, zvesta in značaju a prijateljica, pravi uzor slovenske hčere; zato je tudi pri toliki mladosti obče spoštovanje vživala v polni meri. Blagi pokojni spomin ! — l mrli j« bivši naučni minster v Taatfeovem min. baron Conrad Evbesfeld, star 77 let. Služboval je tudi v Mariboru ter bil leta 1867. imenovan deželnim prodsednikom v Ljubljani, kjer je ostal štiri leta. Slovanom je bil nasproaten. Ljubljanske novice. Pokojni graščak g. J. Kosler, je kakor se pripoveduje, zapustil mej drugim tudi kodicil, 6000 gld. za zgradbo podružniške cerkve na Karolinški zemlji (Barji).— Justično miuisterstvo je naznanilo, da se prične zgradba nove justične palače vendar še letošnje leto graditi. Stala bode okolu 300.000 gld. V kratkem začno graditi vojaško bol* nico in ,,Gasilski dom", istotako zavod za gluhonemi. Ljubljansko mesto dobi v teku prihodnjih let svoje« kanalizacijo, za katero bo izvršil glavni načrt prof. Iv. Hra-ski v Pragi. S prvim dnem julija t. 1. je krošnjarjenje po ljubljanskem mestu vsled novega zakona za Ljubljano prenehalo. Zgradba deželnega dvorca se še ni pričela, dasi je od potresa miuola skoro že tretja stavbena doba. Z bok tega se bode tudi letošnje zasedanje dežni nega zbora morolo vršiti v najetih prostorih. In vendar, koliko potrebnih poslopij se v Ljubljani še ne gradi baš od dežele ! Nasproti temu pa traja pomanjkanje srednjih stanovanj in draginja iBtih še vedno v ueznosnej meri in vse se vpraša, kako dolgo bo to trajalo. * * * Ljubljanski o o. Jezo viti prično graditi svojo nameravano cerkev sv. Jožefa brihodnje lete, ko bode nabranih dovelj prispevkov. * » * Osušenje Barja in pogozdovale Krasa je na Kranj- skem za reguliranjem voda m strug jedna važnih zadev. Vlada je sedaj pripomogla, da se ta dela naglo iivršujejo. 8 tem je Kranjski deželi mnogo koristnega uči-njeno. * * * Strela je ud ar i 1 a dne 8. julija v kozolec grašdakinje Roze Rozine v Kaudiji pri Novem mestu; komaj so začeli gabiti, užgala je strela kozolec posestnika Žiberta v Žabji vasi. Seveda je na obeh krajih zgorelo vse žito in spravljene seno. * » * Brata ustrelil. V Smolini vasi pri Novem mestu ustrelil je 8 letni deček igraje se s puško svojega 31etnega brata. * * * Štajerska novice. Okolo Logarjeve doline klati se star kosmatinec, ki je nedavno zadavil vola na paši ter ga jeden del požrl. Napravili so lov nanj, a ko so bili lovci pri južini, pride si medved po ostali del svojega ropa. Streljali so pač po njem, a bil jim je preveč oddaljen ter jo je poteguil v Rabanov kot, kjer je že neki tudi jednega junca po večerjal. Neka planinska pastirica se je kosmatinca tako prestrašila, da je obolela. — Pri strenljanju s topiči ob priliki hirmovanja pri Št. Rupertu nad Laškem odneslo je posestniku Ja nezu Vrečarju desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico v Celje. — Strela je ubila dne 27. junija pred Lapornikovo gostilno posestnika Martina Vrečko iz Peneč v jurklo-šterski občini. — Ponesrečil je dne 2. julija nadosmestni rezervist Ka-rol Vodoscheg pri orožnih vajah v bližini M. D. na Brezju pri Mariboru. Med odmorom naslonil se je na svojo puško, ki je bila nabita b takozvano „Blepo patrono". Po naključju sproži se puška ter mu gre ves strel pod pazduho do pljuč. Vsled okrvaveloBti umrl je kmalu. * * * V Sredcu so obesili dne 13. julija ritmojstra Boičeva in policijskega prefekta Noveliča, ker sta umorila lahkoživko Ano Simon. * * * Cornelius Her z, jeden največjih sleparjev, kar jih je kdaj živelo nasvetu, je 6. julija v Bourue-monthu na Angleškem umrl. Herz, po poklicu zdravnik, je bil velik špekulant, ter si je z različnimi sle-parstvi pridobil milijone. Herz je igral pri Panamskem škandalu glavno utogo. Prisleparil si je 10 milijonov ter zakrivil, da se je baron Reinach, predsednik panamske družbe ustrelil, da sta ministra Clemenceau in Freycinet morala odstopiti ter se je začelo nebroj obravnav in preiskav proti raznim poslancem in ministrom. Herz pa je s svojimi milijoni ušel na Angle-škofc ter se od ondot norčeval iz vsega sveta. Smrt njegova je dobrodošla marsikateremu Francozu. * * * Pravičen bojkot. V mestu Sulz v kantonu Argau je občinski svet pred 6 meseci brez vzroka — pa tudi brez penzije!! — odpustil učitelja, ki je podučeval že 50 let. Ko je razpisal občinski svet službo odpuščenega učitelja, se ni oglasil za njo — nihče, tudi potem ne, ko se je obljubila večja plača. Učiteljsko društvo je mesto Sulz bojkotiralo dotlej, da dobi odpuščeni učitelj pokojnino. Zato je hotel občinski svet društvo tožiti, toda advokata ni mogel dobiti nobenega. Gobar in Muhar. medije, ker to narod le denarje velja, in za par minut tako velike svote, da bi se lahko kaj boljega napravilo." Muhar: „Meni je Zelar pisal, daje voz Slovence v Pebli veljal blizo 8250." Gobar: „Prav imaš, saj je bil tudi lep, Toraj je to popravljeuo : bili so komedjontarski vozovi, a ne nam namenjeni". Muhar: „Povej še kaj naprej : zato zmoto te bodo žeprav dobro okrcali, pa saj po leti gobo rastejo, na nje se pa muhe vsodajo". Gobar: „\Vell, pri zbori »vanju sta se nekaj sprla zapisnikar in nek drug, ki pravijo, da je štelegral", vsakdo je hotel im^ti prav." Muhar: ,,Toraj ni pretokol štimal". Gobar: „0 tem pretekolu ne go o-ri dosti, ker ni vredno. Drutri dan so Ravsu ponujali pretekolstvo, a ta rekel, da ga le potem prevzame, ako dobi vse pravice delegata". Muhar: „Tudi denarje?" Gobar: ,,G!ej, to ne bodo Slovenci nikoli zvedeli, ker se računi in in take reči že tako skomendirajo, da je vse prav". Gobar: „Ko je liilo vprašanje pri— tekolarja rešeno, je nastal hrup. Gorišek in ,,Glas Naroda", to j. bila točka tega dne. Nek gospod iz Calumeta, ki je tako srečen, da ima škofa za strica in zaradi t>*-ga prišel do biznesa kakor sb-pn kura do zrna je predlagal, da naj nobeden ud Jed note ne bo naročen na ,,Glas Naroda" ". Muhar: ,,Ta je bil pa knnšten, ali je imel pa mačka od prvega dne, ker tega ima zelo mnogokrat". Gobar: ,,Nek pošten mož iz Ana-conde je tudi biznesmen, ali je vee sam napravil, ni prišel d-, oprtega biznesa založenega z vsem, ampak vse sam napravil, pa je predlagal: ,,1'dje Jednote naj bodo le naročeni na ,,(»las Naroda", ako ga tudi plačaj o !', Muhar: „Bravo, tako je prav. Kaj bi bilo, ako bi Calumetski in i'ru-gi Sloveucine hodili nič kupovat k onemu delegatu, ki ima Škota za strica, ta bi delal kisol obraz kakor bi jesih pil, ali čul sem, da raje vince srba, zato je pa tako korajžen, ali bil pa podpihovan". Gobar: ,,Naj bo kakor hoče, to ti še povem, da so kmalu nato suspendirali od sej in od Jednote Goriška, ker je v ,,Glas Narodu" pravično kritiziral in bičal nedo-statke. Pri tem je pa igral veliko vlogo Kavs". Gobar : „Torej je bil drugi dan oso-depoln za Goriška in „Glas Naroda"? Muhar: „Pojdi, pojdi, kdo se pa dosti zmeni za tako čvekanje. Le to je lepo, da je prvi dan vrata vahtal Kavs, potem pa oui Gorišek, ki je za njega sfehtal, daje smel notri in postal ,,duša" zborovanja. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za $40.85 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati jo še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Kje stat ANDREJ FLORJANČIČ in MA-lllJ A FLORJANČIC, on doma iz Trbovelj, ona pa iz Gorice. Nju bivališča bi rada zvedela: Katarina Sobe r. East Palestina, Columbiana Co., Ohio. $500 reci: PET STO DOLARJEV plačam onemu, kdor mi dokaže, da sem bil v Zjed. državah, v kterih bivam že 12 let, k«*daj le pet minut v zaporu kakor se je izrazil pri glavnem zborovanju v Puebli, Colo., bivši predsednik A. NemauiČ v mo-jej nenavzočnosti, ker rekel je, da sem pred par dnevi iz železne gajbe utekel. JOSIP GORIŠEK, 5136 Ruby Str., Pittsburg, Pa. Prodajaln naprodaj. Dobra prodajalnica z GROCE-UIJ AMI. OBLEKO in DRUGIMI STVARMI je naprodaj v DOBREM kraju kjer biva mnogo Slovencev. Kupčija jo dobra. Vse je POCENI. Pisma naj se pošljajo „Glas Narodi k to dopove vse drugo. (1— Naše čitatelje opozorujemo na objavo Benzinger Bros., posebno pa še slov. društva glede regalij in zastav. BHSSiSiSISlSSIS; KKSHISiSIKSIlilBIiSISISiSIBIBI IB BI | Mestna hranilnica ljubljanska | P obrestuje tudi nadalje hranilne vloge g SI m m PO 4:°|o m m P brez odbitka novega rentnega davka. || Deuar — ludt awerikauaki — at' jej lahko pošilja narav- H SI JU nest ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". BlEHHSiBHBMBIHSIMSiSISIBMBHBiBIHBIBIM CJU -A. J-- iih- ,- 1 ,-■ 1 ------1-*-^L Jt , UlB_SilL- OkL,.. i i raj e Muhar: ,,Veš kaj Gobar zadnjič mi nisi vse prav povedal, saj je bil v Pebli 4. julija vendar slavnosten obhod z raznimi vozi, tudi Slovenci so imeli svoj lep voz.(( Gobar: „Da, da, to je že res bile, ali ne delegatom ali Jednoti na čast, ampak zaradi 4. julija; pa sploh se nezmenim za take k _ HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greemvich Street, Netv York (v bližini tiskarne „Glas Naroda"). V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cen ali. pmapB Iifpi up liliji V1 T" JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orge se priporoča za izdelovanje in popravo SKIH HARMONIK Cena najcenejši nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,ar Se vrste od $46 do $100. Pri naročilih do $100 je treba dati polovico na račun, sovi so iz jekla, trpežni za vse življenje, garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN G 203 Bridge Street, .....- ■ mm| EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER Se CO. ••». • - . »GLAS NARODA' 109 Greenwich Street, New York, posreduje listke za vse parobrodne in železniške proge. n™ •*» a«/™ v \ xi,r^thte; generale t ransatl antique, red star line, ameriška DRLZBA, BREMNARSKI lloyd, hamburska DRUŽBA, ROTTERDAM-NIEDERLAND LINE ITD. Francoska parobrodna družba Comjapie Generale1 Transatlantipe. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Gascogne ,, 30. julija. La Touraine ,, 6. avgusta. La Bretagne „ 13. avgusta. La Normandie „ 20. avgusta. La Gascogue ,, 27. avgusta. La Touraine ,, 3. septem. La Champagne ,, 10. septem. Glavna agencija. za Z jed države in Canado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. Pošilja točno in vestno DENAR V STARO DOMOVINO c e Ji. o in zanfsl j i v o, dosedaj smo odposlali že nad poldrugi milijon goldinarjev avstr. veljave. Pri v. ji h svotah in menjavi priporočamo lueuUce dobrih bank. Posredujemo hranilne vloire v razne slovenske posojilnice. »u slovaški, drugam odvedejo vitko 109 Greenwich Str. na konca Carlisle Street! V iMjsludui«m r-asu lovi naše rojake * našimi kovortami Jjudilovci, kteri eovorfe poljski, hrvatski in tudi kd.. »do slabo kaj slovenski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugan m odrejo, kar jh ž. marsikdo okusil. J 6 B Ako Mt kak potnik pripelje č13.50 in na 15 kamnov samo ^15.00 Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjbm : Jakob Stonich, ____K. MADISON STRKKT, CHICAGO, ILL. THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je cudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkveno pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 komadov. . x . ,» . . „ veljajo le $6. Sedaj je čas si omislili ta instrument. Pošljite nam »3 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče prino-znalnih pisem. Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan. Dvojne ceneje vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil. m Rud. Pechauer Toplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane V mojo prodajalno vabi kupce. (Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Vsijga ljubijo. John Zoblich Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO P. 0. Box 1365. 46 V«wy StTMt, H«wj T«fc. Podpisani priporoča vsem Slovenoem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno s v e i o pivo, posebnost pravo importirano pisen-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k'e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti smerni oeni; na razpolaganje je lepo teglgisce. Posebno Be priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat 1 Svoji k svojim/ Se Bpoštovanjem Frank Golef hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigara) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CA RNIOLIA ali »Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price liBt). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda'*. Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 323 E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Sv oji k b voj im ! Spretni ajtentje se »prejmo proti ngodnim pogojev. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoyiti in proslavljeni zdravnik rMJWMNPi sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranji! kakor tufll njih Meznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi aajtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glaB svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- Q±iOi3-| TI & -i -n ggj-.rvtri -ri nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. nr. G. I VAiV F*OHI$K se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem avoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vaa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So- E«»t 10. Walnut Str., KANSAS CITY, i- MISSOURI. ■^iJa