poitnln« pUiin« v gotovini.
L0
tr*

s?,1
rt
V Ljubljani, dne 20. aprila 1933.

Letnik LXXIIi. leto. 793233,)
UcitelJ&tei tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. I/, t/. — seKclfe sca dravsko banovino v Ljubljani
■m . _	„	__	_ _ _ __ ^=== UndnOtva in mprmvmt LfmUJmtm, FrmmlUtummkm mUtm JtokmpiMiro i«« vrmiamo. Nefrtuiklrmnlh pi.rm nt tprtjemmm». Izhmja mak (rtrlek. Naroinln* l«i—
nn j+iesecna priloga »jt^mosvGia« === „ h,»««» m o»« ;.g.o.M>iw>iif«riw. oiu^miah^o^ ^ ^ n».^^!)./». ^«iji»
Prosvetni minister g. dr. Radenko Stankov« brani uiiteljstvo
Izpad proti učiteljstvu v Narodni skupščini — Vsi očitki so samo pavšalni — Odgovor gospoda prosvetnega ministra
Narodni poslanec g. Aleksander Bukvič je izrekel v Narodni skupščini sledečo kritiko o učiteljstvu vardarske banovine:
»Kraljevsko vlado in g. ministra prosvete prosim, da obračajo potrebno večjo pažnjo na osnovno in srednje šolstvo v »Južni Srbiji« ter kljub potrebam štedenja popolnijo nezasedena mesta z učiteljstvom, ki bo imelo zmisel za svojo službeno dolžnost in misijonarsko pojmovanje svojega poklica.
Severni kraji lažje potrpe še kratek čas glede nedostatkov nego »Južna Srbija«, ki je osvobojena komaj dva decenija in katere prebivalstvo potrebuje, da se ga vsaj do neke meje dvigne glede pismenosti in to čimprej, da bo vsaj delno doseglo svoje srečnejše brate na severu in zapadu.
Rekel sem, da bi hoteli dobiti učitelje, ki bi svojo službeno dolžnost pojmili v misijonarskem zmislu, ker na veliko žalost moram ugotoviti, če primerjam današnje učitelje z učitelji pred 25 leti, ki so za 25 Din z »glavo v torbi« vršili svojo misijonarsko dolžnost kot učitelji, kot četaši, kot pismonoše in kot agitatorji, tedaj vidimo, da ne more biti primere med tedanjo in današnjo generacijo učitelj-stva.
Danes imamo učitelje — na srečo, da so zelo redki primeri —, ki se bavijo z oderu-štvom in »zelenjaštvom«. Mnogi, ki so prišli do lahkih »zarad«, so pričeli živeti nemoralno v škodo svojih seijakov. Kdor je dalj časa žj-vel v teh krajih, pozna čednosti naroda v teh krajih. Tako žive učitelji s svojimi koleginja-mi, četudi imajo otroke in živo ženo.
Z ozirom na to, da danes ni o pomanjkanju več učiteljskih kandidatov, bi bilo pri-
merno, da se postopa ostreje glede moralne kvalifikacije učiteljev in učiteljic v »Južni Srbiji« ter se nemoralne učitelje in učiteljice brez obzira odpusti iz službe. (Medklic: »Morala učiteljev v »Južni Srbiji« je na višku, to morajo biti samo izjeme.«)
Energična zavrnitev izpada s strani gospoda ministra prosvete.
Gospod minister prosvete dr. Radenko Stankovič izvaja:
»Gospod narodni poslanec Bukvič se je v svojih izvajanjih dotaknil učiteljstva vardarske banovine. Kritiziral je predvsem njega etične vrednote, ki naj bi bile zelo problematične. Dovolite mi izreči nekaj besedi v pojasnilo.
V državi imamo okrog 25.000 učiteljev in učiteljic. Sam sem sedaj že nad pol leta v resoru ministrstva prosvete ter sem imel dovolj prilike prepričati se, da kaj radi iznašajo predstavniki naše javnosti anonimne in pavšalne obtožbe proti učiteljstvu. Pod svojo častno besedo izjavljam, da ni bilo nikakega primera, ki bi ga bilo treba obsoditi. Povem vam, da pri tako velikem številu učiteljstva ni bilo niti enega primera, učiteljevega pregre-ška proti etičnim temeljem življenja. Radi tega izjavljam, da stoji naše učiteljstvo na taki moralni višini, da smo lahko na to ponosni.«
(Obče odobravanje in ploskanje v Narodni skupščini. Poslanec Miloš Dragovič, obrnjen proti poslancu Bukviču: »To je sramota, ako si rekel, da je taka morala med našim učiteljstvom. Hrup in ogorčenje.)
»Narodna Prosveta«, št. 60 od 2. IV. 1933.
Tudi pijavke
»Že par let se pri nas in drugod pojavlja debata o poročenih uradnicah, posebno učiteljicah, k; odjedajo kruh neporočenim in množe brezposelnost. »Učiteljski tovariš« je pred mesecem načel to vprašanje z vso iskrenostjo in ga hotel rešiti v smislu stanovske solidarnosti. Nastal je tak odpor, da so zopet prevladali st^ri nazori in se vidi, da bo to vprašanje treba rešiti z vso energijo od zgoraj s primerno odredbo. Če bo pa prosvetni minister posegel vmes in bo vrnil otrokom njih matere, šolstvo pa osvobodil kruho-borstva,...«
Gornji članek je izšel v 14. številki »Pohoda« dne 8. aprila 1933. in je vzbudil med slovenskim učiteljstvom upravičeno nejevoljo in odpor. Zakaj predpogoj za stvarno debato o brezposelnosti učiteljskega naraščaja je točno poznanje razmer in vzrokov, ki so vodili do sedanjega stanja. Trditev, da so poročene učiteljice vzrok, da diplomirani učiteljski kandidati ne dobijo službe, je neutemeljena. Naravnost krivično in nedopustno pa je, da se slikajo učiteljice javnosti, kot da bi naraščaju po nepotrebnem odjedale kruh, ko je vendar splošno znano, da plače drž. uradništva da-leko ne dosezajo eksistenčnega minimuma in je zato dohodek učiteljice-žene rodbini za obstoj nujna potreba.
JUU-sekcija za dravsko banovino v Ljubljani in uredništvo Učiteljskega tovariša ugotavljata z ozirom na trditve v zgoraj navedenem članku sledeče:
Vprašanja poročenih učiteljic in brezposelnosti med učit. naraščajem ni načela niti sekcija JUU niti uredništvo Učit. tovariša, marveč je Učit. tovariš objavil pod naslovom »Težka zadeva« članek, v katerem je podajal svoje povsem osebno naziranje učitelj, član JUU, ki ima kot tak pravico do besede v stanovskem glasilu. Uredništvo je izrecno poudarilo, da se z vsebino ne strinja in da objavljeni članek ne predstavlja mnenja sekcije JUU in uredništva.
Brezposelnosti med učiteljskim naraščajem niso krive poročene učiteljice marveč leži vzrok v naslednjih dejstvih:
V teku zadnjih desetih let je moralo slovensko učiteljstvo iz zasedenega ozemlja radi teže razmer zapustiti svoja službena mesta in iskati zatočišča pri nas. V dravski banovini službuje danes nad 500 učiteljev iz Primorja, približno toliko je tudi brezposelnih učiteljskih abiturijentov.
Pred prevratom je skrbelo za vzgojo učiteljskega naraščaja za bivšo Kranjsko državno učiteljišče v Ljubljani, za slovensko Štajersko in del Koroške pa državno učiteljišče v Mariboru. Privatno učiteljišče uršulink v Ljubljani in Škofji Loki je usposobilo vsako leto le neznatno število učiteljic. Število učiteljskih kandidatinj zlasti pa kandidatov na
da šteje vsak letnik le 60 učiteljev, je naraščaj s 'tem trajno izgubil 180 službenih mest — t. j. en letnik abiturijentov zato ne more dobiti zaposlitve.
Končno ne smemo pozabiti na današnje težke gospodarske prilike, ki se jasno odražajo tudi v državnem proračunu. V banovini je še vedno nezasedenih okrog 150 učiteljskih mest, v proračunu pa je za našo banovino predviden kredit le za 55 učiteljev-novincev. Šole so v mnogih krajih prenatrpane, razširjati in otvarjati nove oddelke pa je spričo vsesplošne štednje v zasebnem in državnem gospodarstvu nemogoče.
Pač bi bila dana možnost zaposlitve večjega števila abiturijentov z upokojitvijo do-služenega učiteljstva. V dravski banovini službuje danes okrog 70 učiteljev in učiteljic, ki so prekoračili 35 službenih let. Ti bi se lahko umaknili v pokoj brez strahu za svojo eksistenco s polnimi službenimi prejemki in bi napravili prostor naraščaju, ki čaka kruha.
Na trditev, da poročene uradnice, posebno učiteljice, odjedajo kruh neporočenim in množe brezposelnost, smo odgovorili delno že zgoraj. Ponovno ugotavljamo, da je pri današnjih nizkih plačah, visokih najemninah za stanovanje in visokih cenah za obleko, obutev in druge najnujnejše življenjske potrebščine drž. uradniku nemogoče preživljati družino in da se bori uradniški sloj naravnost z bedo. Zaslužek žene je družini življenjska potreba. Njeno službovanje ni odjedanje kruha drugim, marveč je boj za lasten obstanek in za obstanek družine. Najtežje stališče
ima v tem pogledu baš učiteljstvo, ki službuje daleč od prosvetnih središč. Učiteljica -mati je naravnost prisiljena, da s svojim delom in zaslužkom pomaga družini in omogoča šolan;e otrok.
Povsem z načelnega stališča moramo ugotoviti, da sklenitev zakonske zveze državni uradnici z zakonom ni zabranjena. Ako vrši svoje službene dolžnosti točno in vestno, ne more biti govora o odpustitvi iz službe. Potrebno pa bi bilo, da se olajša poročenim uradnicam dosega penzije pred doslužitvijo predpisane službene dobe.
Zakon o narodnih šolah iz leta 1929. je dajal učiteljicam-materam z več kot troje otroci po dopolnjenih 20 letih efektivne službe možnost upokojitve po prošnji. Žal je bila ta določba pozneje s fin. zakonom ukinjena.
Vselej in povsod smo zastopali in zagovarjali le pošteno stališče. Žena je svobodna državljanka in ima kot taka pravico do neomejenega udejstvovanja v vsakem poklicu. Za enakopravnost uičteljic tako poročenih kakor neporočenih smo se borili in jo bomo zato tudi čuvali.
Končno omenjamo še. da je treba obravnavati vsa javna vprašanja trezno in dostojno. Naziv »pijavke« moramo smatrati za težko žaljivko vsem poročenim uradnicam in posebno učiteljicam, ki jih članek izrecno navaja.
JUU — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani.
Uredništvo Učiteljskega tovariša.
Zakon o obvezni telesni vzgoji
obeh državnih učiteljiščih ie bilo nizko. Obe učiteljišči sta vzgajali le toliko naraščaja, kolikor je zahtevala stvarna potreba.
Kljub temu, da smo po prevratu izgubili Notranjsko in se je učiteljstvo s tega ozemlja zateklo v Jugoslavijo, prosvetna uprava ni mogla zasesti v letih 1919. in 1920. vseh prostih mest z absolviranimi učiteljiščniki, ker se je večje število nemških učiteljev na bivših schulvereinskih šolah umaknilo v Avstrijo. Ravno tako je bilo izpraznjenih več mest v Prekmurju radi odhoda madj. učiteljev. Da bi zadostila čim prej potrebi, je prirejala prosvetna uprava na učiteljišču kratke tečaje, ki so nudili obsolventom gimnazij in realk najnujnejša pedagoška in didaktična znanja. Vsi ti so našli zaposlitev takoj po položitvi dodatne mature. Z njihovo namestitvijo je bila vrzel nekako izpopolnjena in pričakovati bi bilo, da se bo dotok na učiteljišča zmanjšal, a se je nasprotno silno povečal. Učiteljišča so otvarjala v sledečih letih paralelke. Posledice so postale neizbežne. Učiteljskega naraščaja že leta 1927. ni bilo mogoče več zaposliti. Kako nepreračunjeno je bilo otvarjanje novih s kandidati in kandida-tinjami-prenatrpanih oddelkov pri istočasnem omejenem številu prostih učit. mest, dokazujejo sledeče številke: Leta 1932. je diplomiralo skupaj okrog 250 kandidatov in kandidatinj. Stalež vsega učiteljstva v banovini znaša 3800. Ako bi hoteli ob toliki letni produkciji zaposliti vse učiteljske abiturijente, bi smela znašati službena doba učiteljstva le 15 let, ker doseže v tem času število učiteljskih abiturijentov višino staleža učiteljstva v banovini. Pri 35 letni službeni dobi učiteljstva pa bo naraslo, če prosvetna uprava ne bo regulirala dotoka na učiteljišča, število nezaposlenih abiturijentov na tisoče.
Iz navedenih številk sledi, da je brezposelnosti kriva le nadprodukcija naraščaja. Od-pomoči je možno temu samo na en način: produkcija učiteljskega naraščaja se mora spraviti v sklad s stvarno potrebo šolstva. Vsaka druga rešitev bi bila le začasna. Če bi se izvršila danes na račun brezposelnega naraščaja upokojitev vseh poročenih učiteljic, bi se povrnilo po preteku treh let isto stanje in stali bi pred istim vprašanjem, kakor stojimo danes.
Ako pa ostanejo učiteljske šole tudi nadalje neokrnjene, mora veljati zanje isto pravilo kot za ostala javna izobraževališča: abi-turijenti se morajo sprijazniti z mislijo, da z diplomo v rokah še nimajo nikakega zagotovila, da bodo našli kruha baš v učiteljski službi. Na to je treba opozoriti starše in dijake že pri vpisu na učiteljsko šolo.
Tudi podaljšanje službene dobe ni ostalo brez posledic na zaposlitev naraščaja. Z novim uradniškim zakonom se je dvignila službena doba učiteljstvu od 32 na 35 let. Trije letniki učiteljstva služijo več. Ako računamo,
V kratkem bo pričela v narodni skupščini razprava o zakonu o obvezni telesni vzgoji. V izvlečku je priobčil osnutek tega zakona tudi »Učiteljski tovariš«. Da bo ta zakon velike važnosti za državo in za narod, mislim ni potrebno še posebej poudarjati. — Smo pred važnimi zgodovinskimi dogodki, lahko bi jih primerjal onimi, ko je bilo uzakonjeno obvezno pohajanje v osnovno šolo. Ker bo s tem zakonom naloženo predvsem učiteljstvu veliko breme je potrebno, da povemo, o osnutku svoje mnenje, dokler je še čas. Po uzakonitvi se ne bo dalo več pomagati.
Kakor je zamisel splošne telesne vzgoje lepa in hvale vredna, dvomim, da bi se za-mogla v doglednem času realizirati. Obveza splošne telesne vzgoje je zamišljena od 14 do 20 leta., torej 6 let, približno toliko, kolikor traja šolska doba. Potemtakem bo vseh obveznikov ca. pol milijona, prej več nego manj. Računamo, da bo lahko vadil učitelj povprečno dva oddelka po 50 učencev. Potrebno bi bilo toraj do 5000 učiteljev vaditeljev. Res je, da bodo pri delu pomagali sokolski vaditelji. Pa tudi, če da Sokolstvo vse svoje vaditelje v to svrho na razpolago, je še vedno premalo. Zakaj SKJ ima po zadnji statistiki 1077 pred-njakov. Z drugimi besedami povedano, ako da Sokolstvo vse prednjake na razpolago, bo komaj Y* vsega dela opravljenega. Koliko izmed teh prednjakov pa je učiteljev! Še večje pa je vprašanje, koliko je usposobljenih ali vsaj zmožnih učiteljev za to vzgojo. Potrebno je, da se zakon izvede postopoma, recimo v teku 10 let, da se med tem časom izvežba zadostno število potrebnih vaditeljev ali inštruktorjev. Za to so pa potrebni posebni tečaji in šole.
Nejasno je v zakonskem osnutku, kdo bo poučeval in vadil. Omenjeni so sicer vsi telovadni učitelji na srednjih šolah in osebe določene po ministrstvu za telenso vzgojo. Katere osebe so mišljene mi ni znano, gotovo pa je, da je pred vsem mišljeno učiteljstvo. Leta pubertetne dobe in leta dozorevanja so tako važna, da moramo zahtevati, da vzgaja to mladino učiteljstvo, ali vsaj ljudje, ki imajo srednješolsko izobrazbo z dopolnilnimi tečaji o vzgoji in še strokovno naobrazbo. Vsaka
druga vzgoja bi bila le polovičarska in bi bilo škoda za njo vsakih izdatkov.
Delo, ki ga bo prevzelo učiteljstvo, ali kdorkoli, bo tolikšno, da bo potreba misliti na specializacijo. Zaenkrat so zamišljeni tečaji ob nedeljah (pričenjamo z nedeljskimi šolami), potrebe pa bodo gotovo pokazale, da se bo moral vršiti pouk tudi med tednom in da bodo morali vršiti to delo učitelji, ki se bodo posebej bavili s telesno vzgojo. Po mojem mnenju bo potreben na vsaki šoli poseben učitelj za telesno vzgojo.
Osnutek nikjer ne omenja, kakšna bo ta splošna telesna vzgoja. Razvidno je le, da se bodo vršile vaje poleti na prostem, pozimi pa »v posebno za to določenih prostorih« ali so to telovadnice ne omenja. Prepričan sem, da se bo ta telesna vzgoja vršila po sokolskem sistemu. To sklepam lahko po tem, da je vpeljan ta sistem na vseh osnovnih in srednjih šolah. Bogata je izbira snovi, v Tyrševem sistemu so mnoge vaje, ki se lahko izvajajo na prostem brez posebnega orodja.
Zakon predvideva tudi zasebne šole za telesno vzgojo. Ta določba gotovo nasprotuje na eni strani zakonu o Sokolu kraljevine Jugoslavije, na drugi strani pa zamisleku zakona o obvezni telesni vzgoji sami. Po osnutku bo lahko vsah »usposobljenih« ustanovil z dovoljenjem ministrstva za telesno vzgojo privatno šolo. Prepričan sem, da bodo Nemci v najkrajšem času imeli po vseh večjih krajih naše države svoje privatne šole. Zakaj namen državnih tečajev ni samo telesna vzgoja, ampak tudi nacionalna. S snovanjem privatnih šol bo dana Nemcem in nemškutarjem prilika izogniti se nedeljskim vajam, pa tudi nacionalni vzgoji.
/ Imel pa bo zakon o telesni vzgoji tudi dobre strani. Ne samo, da se bo stopnja zdravja dvignila, da bodo imeli posamezniki ugodnosti pri odsluženju kadrskega roka, so še druge prednosti. Že od nekdaj je učiteljstvo tožilo, da je vpliv učitelja na otroka premajhen. V dobi, ko prične samostojno misliti in se razvijati, v dobi pubertete in dozorevanja, ko najbolj potrebuje vodnika In svetovalca, bo dana učitelju prilika, da bo vplival vzgojno na moško mladino od 7 pa do 20 leta.
Ciril Hočevar.
Koliko prosvetno-gospodarskega in kulturnega razmaha daje letošnji banovinski proračun
POSPEŠEVANJE KMETIJSKE IZOBRAZBE	Razne podpore:
IN POVZDIGE KMETIJSTVA.	Podporc za gtudij na kmet
Splošna kmetijska in gospodinjska izobrazba:	fak. ter za spec. izobrazbo
Poučna kmet. potovanja, kon-	kmet. strokovnjakov . . . Din 40.000'
ference, ankete.....Din 20.000'—	Izpopolnjevanje gospodinjskih
Predavanja, tečaji, zimske šo-	učiteljic in gospodinj, semi-
le, kmet. tisk, prosveta in	narjev........ „ 10.000'-
propaganda...... „ 50.000'—	„
Kmet. razstave in potujoče	Neposredno pospeševanje kmetijstva:
kmet. razstave..... „ 40.000'—	Poljedelstvo in travništvo . . Din 490.000'
Počitniški kmet. gospodinjski	Živinoreja....... „ 775.000'-
tečaji ........ „ 25.000'—	Vinarstvo ......... 375.000'-
Kmet. nadaljevalno šolstvo:	Sadjarstvo in vrtnarstvo . . „ 235.000'-
Prispevki za solske vrtove in
Za izobrazbo učiteljstva . . Din 70.000—	premije za vzorne sadov-
Pouk na kmet. gospodinjskih	njake ........ „ . 30.000'-
nad. šolah (nagrade preda-	Sadjarski tečaji, razstave in
vateljem, ekskurzije, opre-	sejmi ........ „ 15.000'-
ma itd.)....... „ 337.000'—	Zadružništvo in kmet. org.: . „ 25.000'-

î
Kmetijske organizacije ... „	200.000'
Zadružnim šolam..... „	50.000'
Org. novih zadrug, zadružni
tisk......... „	80.000-
Kmet. šole in zavodi.......343.400'-
Veterinarstvo................357.400'-
Šumarstvo ..................717.700'-
PROSVETNO - KULTURNE ZADEVE.
DELO NA SOC. VPRAŠANJIH IN USTANOVAH
Izobrazba učiteljstva:
Tečaji za učiteljstvo .... Šolske in narodne knjižnice . Podpore šolam in hum. ust. za siromašne učence .... Odkup in podpore za ped. in
mlad. knjige .....
Za telesno vzgojo učencev .
Din
30.000 — 10.000'—
50.000 —
10.000'— 40.000'—
Obča zaščita dece in mladine
Dijaške kuhinje.....
Socialna zaščita vajencev . . Poklicne posvetovalnice . .
Novinarski dom.....
Dom kralj. Marije na Pohorju Asanacija podeželja .... Preskrba Suhe Krajine z vodo Društvom in organizacijam za telesno vzgojo in treznostni
pokret........
Deška okrevališča na morju
Din	200.000'
„	50.000"
„	100.000'
„	15.000'
„	10.000'
„	50.000'
„	300.000'
„	50.000'-
50.000' 50.000'
Narodna p ros veta:
Podpore za narodno prosveto	Din 40.000-Pospeševanje prosvete v obmejnih šolskih področjih .	„ 60.000'-Naročnina za knjiž. edic. in časopise .......
Sokol kralj. Jugoslavije:
Zupam SKJ.......
Za selske sok. čete .... Pokrajinski zlet v Ljubljani . Studijski fond za znanstveno izpopolnjevanje .... Dij. kuhinje, domovi in zavodi Muzejska društva, za razisk.
jam itd........
Odkup umetnin, zgd. in umetno - obrt. predmetov ter
starin........
Varstvo zgd. predmetov in
starin ........
Gledališče v Ljubljani, Mariboru in podeželski odri . Glasb, šole in povzdiga glasbene kulture......
Banska knjižnica.....
25.000'—
Din 200.000'— „ 80.000'— „ 80.000'—
„ 50.000'— „ 30.000'—
„ 150.000'—
40.000'-
10.000'-
40.000'-
40.000' 8.000'-
ZA POVZDIGO OBRTI IN TRGOVINE. Obrtne in trg. nadaljevalne šole:
Podpore........Din 370.000'—
Tečaji za učitelj stvo .... „ 20.000'— Organizacija in nadzorstvo
nad. šol ....... „ 10.000'—
Tečaji, izložbe, material in
strok, pouk........ 50.000'—
Obrtne in druge gospodarske razstave ........ „ 10'—
Tujski promet:
Turističnim društvom in za
povzdigo tuj. prometa v obče Din	60.000'— Za zgradbe in ureditev planin.
koč in domov...... „	25.000'—
Za zgradbo tujsko-prometnih
naprav in ustanov ... „	20.000'—' Izdaja propagandnih knjig in
tuj. prom. propaganda . . „	25.000'— Tujsko prometna razstava . „	35.000'— Propagandni film Drav. banovine ......... „	20.000;—
Rudarsko šolstvo........60.000'—
V gornjem seznamu priobčujemo'kredite za zadeve, ki morajo zanimati tudi učiteljski stan, ker pri poedinih napravah sodeluje ter se lahko koristi za ustanove s krediti, druge ustanove pa lahko pospešuje s svojim vplivom in nasvetom na pristojnih mestih.
Narodno obrambno društvo „Bran-i-bor"
Narodni naši delavci čutijo zadnja tri leta posebno bridko svojo onemoglost v delu in skrbeh za rojake zunaj mej te države. Ali ker so potrebe čedalje .večje in nujnejše, ker zahteva tudi propagandno delo zanesljive gmotne opore, se je združilo že v avgustu 15 narodnih delavcev z namenom, da ustanove novo narodno obrambno društvo z Imenom »Bran-i-bor«, da bi pomagali braniti vse teptane in zaničevane ter boriti se za njihovo boljšo bodočnost. Ustanovni občni zbor se je vršil 23. marca t. 1. v posvetovalnici na magistratu.
Povabljen je bil samo ožji krog takih narodnih delavcev, ki so se že doslej zanimali za take vrste narodnega dela in odzvalo se je 38 udeležencev iz vseh krogov. Namesto, radi stanovskih poslov zadržanega iniciatorja g. dr. Otona Papeža je zbor vodil njegov sotrud-nik g. Andrej Gabršček, ki je razložil namen in pomen tega sestanka in neobhodno potrebo novega društva »Bran-i-bor«. Vsi udeležni-ki so soglasno odobrili ustanovitev in so tudi potem v celoti sprejeli pravila, ki jih je bila banska uprava že odobrila in so jih prejeli vsi navzoči že več dni prej. S tem sklepom je bilo društvo ustanovljeno, nakar je bil soglasno izvoljen naslednji osrednji odbor:
Predsednik dr. Josip Krevl, notar; I. podpredsednik dr. Matej Slavič, rektor; 11. podpredsednik Andrej Gabršček, novinar; tajnik Vladimir Saksida, uradnik; blagajnik Stane Vidmar, tovarnar. — Odborniki: Dr. Janko Brejc, odvetnik; dr. Julij Fellacher, državni pravdnik; dr. J. Gorjanc, profesor; Joško Pre-zelj, profesor; Fran Grafenauer, profesor; Fr. Venturini, učitelj. Namestniki: Jošip Znidar-šič, sreski načelnik; dr. Lojze Kuhar, novinar; Ivan Srebrnič, rač. nadsvetnik; Josip Ribičič, učitelj; dr. Stojan Bajič, sodnik; Fran jo Uršič,
žel. uradnik. — Pregledniki: dr. Vilko Baltič, predsednik Pokoj, zavoda, dr. Dinko Puc, župan; ing. Janko Mačkovš&k, grad. nadsvetnik.
Soglasnost vseh zborovalcev in imena novega odbora so nam porok, da bo novo društvo res obča narodna ustanova, vzvišena nad vse težkoče sedanjega javnega življenja in ostane v vsakem položaju dosleden borec za poglavitni namen društva, ki je:
»da na primeren način vzbuja zanimanje javnosti za Jugoslovene v tujini, da javnost seznanja z njihovimi potrebami in položajem ter zbira sredstva za njihovo kulturno in gospodarsko povzdigo.«
Dalje društvo v dosego tega namena: »ustanavlja širom vse kraljevine podružnice, ki bodo v določenem jim delokrogu zbirale sredstva in na primeren način vzbujale zanimanje za namene društva, vpliva na korpora-cije in javnost sploh v ta namen, da podpira kulturne in gospodarske interese Jugoslovenov v tujini, skrbi za razne prireditve, predavanja in potovanja, zbira in izdaja gradivo, ki se nanaša na Jugoslovene v tujini itd.«
»Bran-i-bor« ima svoje prostore v poslopju Podunavsko - jadranske banke, nasproti glavni pošti, Šelenburgova ulica št. 7/II. Uradne ure so od 9.—12. in od 4.—6. ure vsak dan, izvzemši nedelje in praznike.
Glavno delovanje društva se bo vršilo v podružnicah, po znanem dobrem vzgledu, ki se je že prav dobro obnesel. Dosedanji vrli narodni delavci dobe že v nekaj dneh okrožnice z navodilom, kako je treba ustanoviti podružnico, dobe tudi že pravila in vse, kar je potrebno za ustanovitev.
Novemu društvu želimo največji uspeh v prepričanju, da bo naše ljudstvo razumelo veliko in neobhodno potrebno nalogo, izraženo v imenu »Bran-i-bor«: brani in bori se!
SploSne vesti
—	Članstvo slušateljev višjih pedagoških šol. Na vprašanje, kje naj bodo včlanjeni slušatelji višjih pedagoških šol, odgovarja izvršni odbor sledeče: Slušatelje višjih pedagoških šol vodijo v službeni evidenci v onih krajih, iz katerih so prišli, po odobrenem dopustu v višjo pedagoško šolo. Vsled tega morejo biti člani samo onih sreskih društev, na katerih teritoriju je njihovo službeno mesto.
—	Članstvo upokojenega učiteljstva. Upokojeni učitelji ne morejo biti sprejeti kot člani našega udruženja v tekočem letu, ako niso bili člani že v preteklem letu. Izvršni odbor poziva vsa sreska društva, da se držijo striktno teh pojasnil danih na podlagi pravil. V nasprotnem primeru bo izvršni odbor primo-ran zbrisati iz članskih imenikov vse one, ki so bili vpisani v nasprotju s temi določili. — Za dokaz njihovega članstva v preteklem letu služijo upokojencem članske izkaznice, blagajnikov spisek in spisek članov pri izvršnem odboru udruženja.
—	Legitimiranje članov našega udruženja.
Vsak član našega udruženja se pravilno legitimira s člansko izkaznico in železniško legitimacijo.
—	Iz šolsko-upravnega sveta. Ta odsek je imel v tekočem šol. letu 10 sej, na katerih so se razpravljali dopisi in vprašanja upravnega značaja. Dalje je odsek obravnaval po tovarišu Dimniku sestavljene in predložene načrte: a) pravilnik za zaščito članstva, ki ga je potem Izvršni odbor odobril za dravsko banovino, in b) predloga za izpremembo in izpopolnitev zakona o narodnih šolah: 1. glede di-
sciplinskih predpisov in 2. glede nameščanja in premeščanja učiteljstva.
—	Kozjak Franc, šolski upravitelj v pokoju, je umrl dne 17. aprila t. 1. zadet od srčne kapi. Pokojnik je služboval dolga leta na šoli v Toplicah pri Zagorju. Bil je izvrsten upravitelj in šolnik, mož poštenjak, zato zelo priljubljen med svojimi stanovskimi tovariši. Njegovi g. soprogi — tovarišici in vsem preostalim naše sožalje, njemu pa lahka zemlja.
—	V dolini divjega potoka je v popravku št. 33, objavljenem med splošnimi vestmi mišljena C. M. šola v Rožnem dolu.
—	Članom »Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini« r. z. z o. z. se naznanja, da se bo vršil redni občni zbor zadruge v nedeljo dne 30. aprila t. 1. v prostorih mestne deške osnovne šole v Celju kakor je bilo že razglašeno. Zbor se namreč na veliko sredo ni mogel vršiti, ker dan ni bil pouka prost.
Dol, dne 15. aprila 1933.
Načelnik.
—	Društvo upok. učiteljstva. Kakor že javljeno v »Uč. tovarišu«, je imelo 6. aprila popoldne svoj letni občni zbor pri »Novem svetu«. V ta namen se je zbralo lepo število tovarišev in tovarišic. Na njem so poročali predsednik Fr. Gabršek, obširneje pa tajnik in blagajnik za preteklo poslovno leto. Po nadzorstvu je bilo izrečeno popolno zaupanje in priznanje za uspešno delo odboru, posebej pa blagajniku. Pri nato sledečih volitvah, ki so se izvršile z vzklikom, je bil nanovo izvoljen stari odbor s predsednikom Fr. Gabrškom, njegovim namestnikom Hinkom
Š u m r o m , tajnikom L. P e r k o m , blagajnikom F. Juvancem ter odborniki Ivom Tro-š t o m, Ferdom W i g e 11 o m in Vito Zupančičevo. — Kar pa je najvažnejše za člane, je to, da je občni zbor zvišal vplačilo za smrtne slučaje od 5 na 6 Din. S tem poviškom, se je seveda dvignila tudi posmrtnina nad 2000 Din pri sedanjem številu članstva, ki je znašala do sedaj le dobrih 1700 Din. Ako pristopi k društvu večje število upokojencev in upokojenk, lahko to plačilo prihodnji občni zbor zopet zniža. Prilično bodi omenjeno, da je tudi tu določen rok enega leta po upokojitvi za vstop v društvo. Kdor pristopi po tem roku, mora doplačati smrtne slučaje po drugem letu naprej zdaj po 6 Din. Zato naj nikdo, ko vstopi v pokoj, ne odlaša z vstopom, ko znaša pristopnina z vsem dobrih 20 Din.
—	Dne 6. in 7. maja se vrši cvetlični dan »Društva za ustanavljanje šolskih zobnih am-bulatorijev v dravski banovini«. Ker je čisti dobiček namenjen za brezplačno zdravljenje zob revnih otrok, opozarjamo vsa narodna in kulturna društva na to prireditev ter prosimo za podporo in sodelovanje.
—	Izredna banovinska skupščina sekcije JUU za vardarsko banovino. »Slovenec« je priobčil 14. aprila naslednjo vest: 9. in 10. aprila je bil v Skoplju izredni občni zbor učiteljstva vardarske banovine, na katerem so člani upravnega in nadzornega odbora soglasno izrekli nezaupnico izvršilnemu odboru Jugoslovanskega učiteljskega društva. Sprejeta je bila tudi resolucija, da se na dnevni red letošnje glavne skupščine Jugoslovanskega učit. društva postavi tudi vprašanje novih volitev in novih pravil. Resolucija in nezaupnica glavnega odbora bo po sklepu občnega zbora dostavljena glavnemu odboru Jugoslovanskega ufit. djuštva, sekcijskim upravam in vsem učiteljskim društvom. — »Narodna prosveta« centralno glasilo JUU prinaša o tem v 62. številki sledeče poročilo: Izredna učiteljska skupščina v Skoplju. Brez vsake potrebe je bila v Skoplju izredna učiteljska skupščina sekcije za vardarsko banovino na poziv nadzornega odbora sekcije, ki mu je predsedovala gospa Radojka Nikoletička, učiteljica v Skoplju. Skupščina je bila sklicana za 9. aprila z dnevnim redom: izglasovanje nezaupnice predsedniku sekcije. — Po poročilu, ki smo ga prejeli, so delegati, ki so prišli na skupščino, izglasovali zaupnico upravnemu odboru in s tem nezaupnico nadzornemu odboru. Skupščina je zahtevala, da gospod Petko Radulo-vič izjavi nezaupanje glavni upravi, na kar on ni hotel pristati in se zaradi tega zahvalil za to dosedanjo čast. — Na tej skupščini je bilo opaziti gospoda Milenka Laziča slušatelja višje pedagoške šole iz Beograda, ki roma v imenu nekoga po učiteljskih zborovanjih in je prišel celo na učiteljsko skupščino v Skoplje. Poleg gosp. Laziča se je pri tem delu vidno udejstvoval tudi gospod Lazar Čirkovič, učitelj pri prosvetnem oddelku in gosp. Anta Todorovič. — Uverjeni smo, da bo v najkrajšem času učiteljstvo vardarske banovine popravilo to pogreško. — Gospodu Petku Radu-loviču, rodoljubu in uglednemu nacionalnemu delavcu našega klasičnega juga, izjavlja glavna uprava globoko zahvalnost za njegovo dosedanje rodoljubno delo, dostojno vsake paž-nje. Isto zahvalnost dolgujemo vsem članom sekcijske uprave.
—	Mladinski koncert v Krškem. Mladinski koncert, prirejen od Sokolskega društva v Krškem dne 1. in 2. aprila, je bil vesel dogodek za vse ljubitelje lepe glasbe. Celoten, zelo pester program je bil izvajan s tako dovršeno preciznostjo, kot jo srečamo na podobnih prireditvah le redkokrat. Kot prvi se nam je predstavil otroški zbor 75 grl pod vodstvom gč učiteljice Vlastimile Levstikove. Zbor je izredno lepo odpel s presledkom 17 pesmi. Ze po prvi točki si je ta izredno disciplinirani mladinski zbor osvojil srca vseh. Pevci so bili izborno izvežbani, po-davanje pa je bilo kar odlično. Posebno je ugajala Adamičeva »Uspavanka« in Premrlo-va »Rože za Marijo«. Na zahtevo navdušenega občinstva so mali, neutrudljivi pevci dodali še »Nagajivko« in morali ponoviti ves zadnji del sporeda. Vsebino vsake pesmi sta napovedala deček in deklica, ki sta svojo nalogo častno izvršila. ¡Izreden uspeh mladinskega zbora je plod velike požrtvovalnosti in ljubezni učiteljice g. V. Levstikove. Vsa čast in priznanje takemu delu! Zelja vseh navzočih je, da se pokaže ta zbor tudi drugje. V presledku je prav dobro izvajal tri točke vijolin-skega solo g. Tone Križman. Sledil je dvospev g. Joštove in g. Levstikove: »Pomladni klic«. Obe odlični pevki, ki bi lahko nastopili pred najbolj razvajeno publiko, sta želi buren aplavz. Kot naslednjo točko so izvajali sekstet iz »Prodane neveste« ge. Joštova, Levstikova in Janova ter gg. Levstik, Vanič in Zrimšek. Tudi ta točka je žela polno priznanje. Vse nastope je s fineso spremljala na klavirju ga. Irma Cerjakova. Prav virtuozno je odigrala Chopinov: Grand Valse — As-dur. Vso svojo tehniško dovršenost pa je mojstrsko pokazala v Lisztovi legendi »Sv. Frančišek po morju hodi«. Za umetniški užitek, ki nam ga je nudila, so ji vsi poslušalci iskreno hvaležni. Da je prireditev tako brezhibno uspela, je brez-dvomno zasluga učiteljice g. Vlastimile Levstikove. — F. I.
—	Tovarišem šolskim upraviteljem! Pro-tituberkulozna liga v Trbovljah priredi skupno s krajevnim PRK počitniško kolonijo za slabotno rudarsko deco. Prosimo cenjene tovariše, ki službujejo v krajih, primernih za kolonijo in bi bili voljni prepustiti šolske prostore naši deci za enomesečno bivanje, da javijo to na upraviteljstvo deške osnovne šole. Pogoji se bodo naknadno določili v medsebojnem sporazumu. Naša bedna deca je potrebna sonca, zraka in dobre hrane, zato upamo, da bo ta naša prošnja našla zaželeni odziv. — Šolsko upraviteljstvo v Trbovljah II.
— Hrastnik. Ko vržemo pogled po našem podeželju, vidimo pridnega kmeta, skromnega delavca po raznih tovarnah, preračunljivega obrtnika, vidimo pa tudi vneto inteligenco, ki neumorno vodi vajeti vse podeželske kulture. Ona utrjuje sokolsko telovadbo, prireja razne akademije, pripravlja poučna predavanja, vodi in sodeluje pri raznih pevskih zborih in orkestrih; zlasti pa se opaža živahno dramatično gibanje vsepovsodi. In je-li treba vprašati, kdo je ta inteligenca? — Učitelj — steber narodne prosvete. Tako imamo tudi v Hrastniku kader neumornih učiteljskih oseb, ki vzdržuje narodno zavest te, z nemštvom tako preplavljene in navdahnjene doline. Sokolsko telovadbo imajo v rokah tov. Bine Završnik, Stane Volk ter tovarišici Slanova in Kalanova. Z zadnjimi simboličnimi, bajno stiliziranimi akademijami so pričarali pred .oči številnih udeležencev nezlomljivo moč in zmagovito silo našega naroda. Glasbeno življenje Hrastnika ima svojo dušo in srce v skromnem in nadvse požrtvovalnem tov. Davorinu Čandru. Petje, godba in neštete njegove lastne kompozicije za razne šaljive ali resne uložke h gledališkim predstavam padejo in rastejo z njim. Za sokolski oder skrbi tov. Milan Mahkota. S svojim izrednim igralskim in režiserskim talentom — a seveda tudi s pomočjo njegove agilne gledališke družine — je spravil že neštetokrat natlačeno sokolsko dvorano v prisrčen smeh in razigrano razpoloženje, kar ima svoj »bene« še posebno v tem, da izkazuje letni obračun za odplačevanje Sokolskega doma glavni vir svojih dohodkov od gledaliških predstav, in k starejši — odrasli gledališki za-jednici se je v zadnjem času pridružila še tov. Paternostova s svojo sokolsko deco. Kakor že nekaj drugih otroških predstav prej, nam je zadnjo nedeljo predočila na našem odru sanje pridnih in razposajenih otrok z igrico »Punčke žive«. Številni navzoči starši so se ginjeni potopili v presladko otroško fantazijo, ki se nam je prikazala na odru v besedi, v nadvse posrečenih ljubkih plesih in v godbi. (Pri klavirju je bila gdč. Balohova.) — Tem, zgoraj omenjenim tovarišem in tovarišicam pa po svojih močeh in zmožnostih pomagajo tudi ostali to- J variši, tako da je upati, da v slogi dvignejo ' narodno zavest našega kraja v toliki meri, da se nam ne bo treba bati pretenj s severa in zapada.
Turist, po gorah se ti toži, da te planinski zrak osveži, poprej pa dobro se založi in dušo v »Daj-Damu« privezi!
—	Dobrovoljci! Pretekel je rok za vlaganje prošenj za nova uverenja 1929. leta. Mnogo jih je po nevednosti zamudilo ta rok. Vsi ti niso mogli radi tega dobiti novih uverenj in zaprositi za zemljo, ki jim po zakonu pri-/ pada. Po čl. 42 finančnega zakona 1933./34. je bil podaljšan rok za vlaganje prošenj za do-brovoljska uverenja do 30. sept. t. 1. Kdor zamudi ta rok, izgubi za vedno pravico do uverenja —- zemlje. Javite takoj podpisani organizaciji ali za mariborsko okrožje Sreski organizaciji v Mariboru, Vrbanova 69, svoje točne naslove, da se dostavijo predpisane tiskovine. Pravico do dobrovoljskega svojstva imajo po pravilniku, čl. 1., vsi tisti, ki so stopili v srbsko ali črnogorsko vojsko za časa vojn: 1875,—1878., 1885,—1886., 1912,—1913 in 1914. do 5. novembra 1918.
Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev Ljubljana.
—	Pedagoška Centrala v Mariboru. Na
razna vprašanja glede dostavitve knjig obveščamo svoje članstvo, da se ne moremo več posluževati šolskih uprav kot doslej, ker po novi uredbi za oprostitev poštnih taks za to ni zakonite podlage. Prosimo posamezna društva, da si izberejo za poverjenike člane, ki prihajajo večkrat po opravkih v Maribor in ki bi hoteli za svoj okoliš zbirati naročila in bi knjige o priliki vzeli s seboj, oz. bi določili način, kako bi se jim knjige od časa do časa najceneje dostavljale. Posamezni tovariši se lahko obrnejo tudi do znanih tovarišev v Mariboru, da si ti knjige zanje izposodijo in tudi zanje jamčijo. — Knjižnica P. C. se je preselila v drž. učit. šolo (prejšnje drž. moško učiteljišče) ter posluje ob četrtkih od 15. do 17. ure. Čitalnica za revije je odprta ob delavnikih od 14. do 18. ure. — Razmišljajte o poslovanju knjižnice ter poročajte na občnem zboru, ki se bo vršil dne 7. maja ob 10. uri in na katerega že danes opozarjamo.
1»
7K.
^l	V* U «(JU.«
/MU t^ott^,
LJUBLJANA Za gotovino: MARIBOR Gledališka 4 Šelenburgova 4 Slovenska 18
— Zveza slovenskih zadrug, kot naslednica Zveze slovenskih posojilnic in Zadružne Zveze v Celju praznuje jubilej ustanovitve prve slovenske zveze zadrug in obenem srebrni jubilej svojega obstoja. V proslavo tega jubileja je izdala Jubilejno in letno poročilo. V uvodnem članku: »50 let« nam prikazuje ustanovitev in razvoj zadruge s prav zanimivimi statističnimi tabelami. Z ozirom na važno vlogo, ki jo igra učiteljstvo v zadružništvu, priporočamo vsem, da to poročilo prečitajo in se poglobe v važnost razvoja našega zadružništva, ki ni važno le iz gospodarskega, marveč tudi iz vzgojnega vidika. Ob jubileju Zveze kličemo: Vsi za enega — eden za vse!
J
Osebne zadeve
—i Napredovali so učitelji(ce) v V. skupina: Mahkota Stanislava iz Ljubljane; VII. skupino: Završnik Rudolf iz Ljubljane; VIII. skupino: Binder Avgust iz Dol. Bistrice; Šu-ler Stanislav iz Kapel; Tomažič Josip iz Tinj; Trtnik Marija iz Cerkelj ob Krki; Kopriva Alfonz iz Lokovice; Saksida Milena iz Ljub-nega; Zehrer Vilibald iz Sv. Miklavža; Kosi Zofija iz Tišine; Prusnik Josip iz Orehovice; Plut Marija iz Dragatuša; Povh Hedvika iz Venčesla; Lah Blaž iz Pragerskega; Tratnik Jože iz Gornjega grada; Kincel Jože iz Ponikve; Osvald Marija iz Tržišča; Dolenec Ana iz Sv. Petra; Zidar Otilija od Sv. Antona; Beloglavec Maks iz Remšnika; Železnik Martin iz Sorice; Novačan Josip iz Laporja; Štraus Milan iz Doberne; Kristan Emilija iz Borovnice.
TO VARIŠI(CE)!
NE POZABITE NA OBMORSKI UČITELJSKI DOM IN POŠLJITE PRIJAVNICE!
Utltellskl pravnik
—§ Doklade na uslužbenski davek. Na
uslužbenski davek od nagrad, ki jih prejemajo poslovodje in blagajniki kraj. šol. odborov ter od katehetskih nagrad, se ne odmerjajo samoupravne doklade, ako ta nagrada za posamezno osebo ne presega mesečnih 4000 Din in je ta nagrada vnaprej določena in se ponavlja v gotovem razdobju.
—§ Tovariše predsednike sreza dravograjskega, gornjegrajskega, dolnjelendavskega, mariborskega 1. br. in mesto, murskosoboš-kega, ormožkega in ptujskega prosim, naj mi odgovore na dopis z dne 17. XI. 1932. V. G.
—§ Napredovanje učiteljev za defektno deco v V. skupino. Glavna kontrola je na svoji obči seji z dne 31. marca 1933 pod Br. 25033 od 1. aprila 1933 izdala načelno rešitev, da lahko napredujejo učitelji za defektno deco v
V.	skupino, ako imajo 3 efektivna leta službe v
VI.	skupini in ostale pogoje, ki jih zahteva zakon.
—§ Stanarina učiteljev, dodeljenih v ministrstvo prosvete, v prosvetne oddelke banskih uprav i. dr. Učitelj X., dodeljen v ministrstvo prosvete, se je pritožil na državni svet, ker v času dodelitve ni prejemal stanarine po zakonu o narodnih šolah. Državni svet je pritožbo odbil z motivacijo, »ker z ur. zak. iz 1931 z nobenim zakonskim predpisom ni določeno izplačilo stanarine učiteljem narodnih šol po državi, marveč je po §§ 23., 29. in 84. zak. o n. š. posamezna občina dolžna, da daje stan v naravi oziroma stanarino v denarju vsem učiteljem državnih narodnih šol. — Ako torej pritožitelj misli, da ima pravico do stanarine tudi v času, ko ni bil v narodni šoli, marveč v ministrstvu prosvete, ga nič ne ovira, da zaprosi za izplačilo stanarine občino v Beogradu, v primeru pa, da ga ta odbije, da uporabi nadaljnje pravno sredstvo « — Enako stališče zavzema državni svet tudi v analognih primerih dodelitev izven šole.
Naša gospodarska organizacija
VABILO
UČITELJSKA SAMOPOMOČ V LJUBLJANI
reg. zadruga z o. z- ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 14. maja 1933. ob pol 10. uri v telovadnici II. mestne deške osnovne šole na Cojzovem grabnu v Ljubljani.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva o poslovanju v 1. 1932.
2.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1932.
3.	Sprememba pravil.
4.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih zadružnikov. — Računski zaključek za 1. 1932. je od 20. aprila 1933. pa do občnega zbora na vpogled v zadružni pisarni vsem zadružnikom. — Predloge k točki 3. je poslati do 30. aprila 1933. upravi US v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.	k
Načelstvo Učit. Samopomoči.
—g Učiteljska Samopomoč. Dokaj se je že govorilo in pisalo, kako naj se reorganizira delovanje Učiteljske Samopomoči ter uporablja njen, razmeroma ne mali rezervni fond. Marsikatero tov. društvo, posebno celjski tovariši, so prijavili j ako lepe predloge, ki so popolnoma sprejemljivi in tudi izvedljivi. V zadnji številki našega stanovskega glasila pri-občuje g. A. S. med drugimi umestnimi točkami nekatere, ki jih je pa na vsak način korigirati. So namreč prav sedaj težke prilike za marsikaterega tovariša (ico) ali družino, da nujno potrebuje odpomoči. Če bi bil po navedenih predlogih upravičen zahtevati svojo polovično posmrtnino, bi bil rešen zadrege. Denarne stiske se namreč ne pojavijo samo v smrtnih primerih, bolezni in poroki, ampak tudi, kadar odpremimo deco v šole, kar je že marsikdo okusil. Seveda, kdor je v Ljubljani, tega stane šolanjč otrok neprimerno manj. Tovariš (ica), ki je dolgo vrsto let redno plačeval prispevke U. S., pa je v denarnih stiskah, morda večjih, kot je bil sploh kdaj, ali bo kdaj, naj vendar ne okusi težavnih potov v dosego posojila, ki ga ni tako lahko dobiti, četudi proti obtestim; koje bo težko plačeval. Torej, če je denar tu, ven z njim (seveda ne z vsem) v pomoč potrebnim v smislu izdanih predlogov. — L. H.
Mladinska matica
LETOŠNJE REDNE PUBLIKACIJE M. M.
I. Kresnice VI: II. Slikanica »Za vesele in žalostne čase«.
III.	Bogomir Magajna: Brkonja Čeljust-nik«.
IV.	Marija Kmetova: »Lov na mikrobe«.
•
»Kresnice« bodo letos posvečene naši državi in v njih najdejo naročniki mnogo dragocenega gradiva, ki ga bodo s pridom uporabljali v šoli in v življenju. »Kresnice« uredi tudi letos Ribičič.
Nekaj posebnega bo slikanica »Za vesele in žalostne čase«. Obsegala bo 64 celostranskih slik E. Deržaja z besedilom Anice Černejeve. Slikanica izide na finejšem papirju v štiri-barvnem tisku.
Z velikim veseljem bodo sprejeli otroci pravljico Bogomira Magajne »Brkonja Če-ijustnika«. Knjiga izide z okusnimi ilustracijami Božidara Jakca.
Kot realna knjiga izide letos Kmetove »Lov na mikrobe«, koristna knjiga o higieni bo to, ki bi jo morala imeti vsaka družina.
Še nikdar ni nudila Mladinska matica za Din 22'50 toliko kot letos. Razen bogato ilustriranega letnika »Našega roda« dobijo naši naročniki še 4 knjige, ki so vse ilustrirane, med temi slikanico v 4 barvah. Samo ta knjiga je vredna vsote, za katero dobijo naši naročniki kar štiri knjige.
Kdor pa ne vplača vseh 9 obrokov a Din 2'50, nima pravice do knjig. Oni naročniki, ki niso naročili vseh številk »Našega roda« tedaj ne dobijo knjig preden ne plačajo še zamujenih obrokov.
*
O Čermeljevi knjigi »Nikola Tesla« poroča »Beseda o sodobnih vprašanjih« 4. štev. — Zgoščen pregled dela velikega izumitelja s splošnim uvodom v elektrotehniko, kolikor je za razumevanje Teslovih izumov potrebno v zanimivi obliki in z mnogimi novimi podatki o velikanskem pomenu tega rojaka za znanost, o njegovih epigonih (Marconi itd.), ki so kradli njegove iznajdbe in jih prodajali za svoje. Omenja tudi nekaj Slovencev (n pr. prof. Štefana, Klemenčiča), ki so z uspehom delali na istem polju, kar dokazuje, da nismo južni Slovani prav zadnji na tem področju znanosti, ki daje odločujoč značaj, vsej civilizaciji in vsemu življenju sedanjega stoletja. Zato je knjiga zanimiva za vsakogar, ne samo za mladino.
O Ribičičevi Miklavževi noči je prinesla krajšo ugodno oceno tudi zadnja številka Mladike.
O treh številkah »Našega roda« poroča zelo pohvalno zadnji »Popotnik«.
Do konca aprila se dobijo s 25% popustom naslednje knjige: Kresnice I. Kresnice II. Kresnice III. Kresnice IV. Skulj: Sadjarčki. Seliškar: Rudi. Pipan: Kako smo delali radio. Grimm: Mizica, pogrni se! Ribičič: Miškolin. Skulj: Vrtnaričice. Bevk: Lukec in njegov škorec. Bevk: Lukec išče očeta. Deržaj: Življenje hudobne kavke Katke. Hafner: Botra z griča. Lovrenčič: Tiho življenje. Naš rod I. in II. letnik.
*
Do konca aprila lahko dobite še po znižani ceni tudi Čermeljevo knjigo »Nikola Tesla in razvoj elektrotehnike«.
•
Z 23. SEJE M. M.
1.	Razpravljalo se je o Čemažarjevi ofer-ti glede 4 barvnega tiska slikanice »Za vesele in žalostne čase«.
2.	Kot realna knjižica izide letos v rednih publikacijah knjiga »Lov na mikrobe«, ki jo je sestavila Marija Kmetova.
3.	Rašičeve »Črtice iz vojne« naj prečita-jo še nekateri člani literarnega odseka, ki naj odločijo, ali kaže M. M. izdati knjigo v slovenskem prevodu.
4.	Upravnik je podal poročilo, iz katerega se razvidi precej ugodno gospodarsko stanje Mladinske matice.
Učiteljski pevski zbor JUU
—p Koncert ženskega zbora se bo vršil 8. maja t. 1. v veliki dvorani Uniona. Prvi tečaj ženskega zbora za koncert se vrši 20., 21. in 22. aprila v Glasbeni Matici. Pričetek 20. aprila ob 9. uri dopoldne; drugi tečaj se pa vrši pred koncertom 6., 7. in 8. maja. Pričetek 6. maja ob 9. uri dopoldne. Vabimo vse tova-rišice pevke, da se obeh tečajev polnoštevilno udeleže in dobro pripravijo za koncert. Even-tuelno zadržanost javite preje odboru zbora.
Odbor.
Gospodarsko izvenšolsko delo učiteljstva
ZA POVZDIGO KMETIJSTVA.
—km Učiteljstvo celjskega društva JUU za povzdigo kmetijstva. Dne 8. t. m. dopoldne se je sestalo učiteljstvo celjskega sreza k rednemu zborovanju, ki je bilo v glavnem posvečeno kmetijskemu vprašanju. Predaval je sreski kmetijski referent g. inž. Dolinar o kmetijskem programu za celjski srez. Uvodoma je podčrtal važno učiteljevo nalogo, da že v šoli privzgoji mladini ljubezen do domače zemlje in kmečkega stanu, kajti kmečka mladina se vedno bolj odtujuje rodni grudi. Razvil je načelni program in omenjal one panoge, ki so predvsem potrebne za pospeševanje. Toplo je priporočil ustanavljanje zadrug tam, kjer so dani vsi pogoji. Učitelj, ki se vži-vi v kmetsko miselnost in si pridobi kmetovo zaupanje, se bo lahko uspešno udejstvoval. Tudi učiteljica ima bogato polje za udejstvo-vanje. Živahna debata je izzvenela v pravcu, da bodi učitelj predvsem praktik, skuša naj ohraniti tradicijo in narodno bistvenost, odpade naj vsako umetničenje. Preko otrok naj se plete vez med šolo in domom, z zaupanjem in strokovnim znanjem pa naj se približuje kmetu in deluje za njegov prospeh. Izvoljeni odbor 5 članov in članic bo v zvezi s sreskim kmetijskim referentom dajal učiteljstvu navodila in smernice.
Jeseni bosta v Mariboru in Ljubljani razstavi šolskih vrtov. Šole celjskega sreza bodo razstavile v Mariboru. Vse pripravljalno delo bo vodil 6 članski odbor, na katerega se je v vseh zadevah obračati.
—km Kmetske kreditne zadruge im sodelovanje učiteljstva v njih. Na podlagi čl. 39 zakona o kmetijskih kreditih je minister za kmetijstvo predpisal pravilnik za izvrševanje tega zakona. Pravilnik ima štiri poglavja ter je važno, da se z njim seznani tudi učiteljstvo, predvsem učitelji-zadrugarji in kmetijski gospodarski delavci.
Prvo poglavje navaja splošna določila in med drugim pravi:
1.	krajevne zadruge za kmetijski kredit lahko ustanove samo kmetovalci;
2.	točka določa, kdo je kmet;
3.	naloga zadrug za kmetijski kredit je, da preskrbe svojim članom cenene kredite za povečanje, izboljšanje in pocenitev pridelovanja;
4.	zadruge za kmetijski kredit se lahko ustanove neomejeno (krajevne) in omejeno (banovinske zadruge in državna zveza zadrug za kmetijski kredit);
5.	zadruge se ustanove z deleži; deleži krajevnih zadrug ne morejo biti manjši od 100 Din, deleži oblastnih pa 1000 Din;
6.	ta točka govori o registriranju krajevnih zadrug pri oblastnih in pristojnih prvostopnih sodiščih.
Drugo poglavje govori o krajevnih zadrugah za kmetijski kredit, in sicer predvsem:
1.	Krajevne zadruge mora ustanoviti najmanj 20 kmetov. Vanje lahko stopijo tudi kmetijska društva, ki se bavijo z nabavljanjem kmetijskih proizvodnih sredstev in s skupnim proizvajanjem, predelovanjem in prodajo kmetijskih pridelkov;
2.	Zadruge dajejo svojim članom kratkoročna in srednjeročna posojila in sprejemajo hranilne vloge od članov in nečlanov.
3.	Zadruge vodijo nadzorstvo nad uporabo teh posojil.
4.	Obstoječe kreditne organizacije kmetov (kmetijske kreditne zadruge, kmetijske članske blagajne in tudi operativne organizacije) lahko vstopijo v krajevne zadruge šele tedaj, kadar likvidirajo.
5.	Določilo o revizijah zadrug.
6.	Določilo o rezervnem skladu.
Tretje poglavje govor' o banovinskih zadrugah, ki imajo za nalogo:
1.	propagiranje in podpiranje novih krajevnih zadrug za kmetijski kredit;
2.	dajanje denarnih sredstev na razpolago;
3.	sprejemanje hranilnih vlog od krajevnih zadrug ali drugih oseb ali ustanov;
4.	podeljevanje kreditov svojim članicam krajevnim zadrugam za njihovo kreditno poslovanje;
5.	pregledovanje krajevnih zadrug;
6.	člani banovinskih zadrug za kmetijski kredit lahko postanejo kmetijske zadruge s svojimi področji in vsa centralna kmetijska društva, ki podpišejo en ali več- deležev;
7.	določila o poslovanju banovinskih zadrug.
Četrto poglavje govori o državni zvezi zadrug za kmetijski kredit in o njenih nalogah, ki so:
1.	upravljanje denarnih sredstev, ki jih ji da država na razpolago ali pa podeli kot kredit;
2.	širjenje zadružne misli in podpiranje zadružništva v svrho povzdige kmetijstva in kmetov, podpiranje ustanavljanja zadrug za kmetijski kredit in pripravljanje strokovnega osobja zanje s predavanji, tečaji, zadružnimi šolami, časopisi, knjigami in podobnim;
3.	skrb za enotnost poslovanja in dela zadrug za kmetijski kredit;
4.	pregled delovanja (revizija) v banovinskih zadrugah in po potrebi tudi v krajevnih zadrugah za kmetijski kredit), superrevizija in vodenje nadzorstva nad vsemi krajevnimi in banovinskimi zadrugami za kmetijski kredit;
5.	skrb za pravilno izvajanje zakona o kmetijskem kreditu in uredbe z dne 21. decembra 1. 1932. in obča skrb za interese zadružništva: zveza temelji na deležih, ki ne smejo biti manjši od 10.000 Din.
Člani državne zveze zadrug za kmetijski kredit so lahko samo banovinske zadruge za kmetijski kredit, ki vpišejo najmanj po en delež za vsakih začetih 100 svojih članov. Častni člani so, ki jih izvoli skupščina.
Dalje predpisuje pravilnik poslovanje zveze.
Šolski radio
—r XXVI. teden. V torek dne 25. aprila bo predaval g. Miroslav Zor: »Izleti in tabori v prirodi«, po sledečih točkah:
1.	Beseda o izletih in taborih.
2.	Oprema.
3.	Šotori in koče.
4.	Kuhanje na prostem in hrana.
5.	O higieni.
6.	Gozdna modrost.
Pripravite papir in svinčnik, da si zabeležite marsikaj važnega, kar boste pozneje rabili!
V petek dne 28. aprila bo obravnaval g. Viktor Pirnat tema: »Riž, kruh vzhodnih narodov«, po sledečem razporedu:
1.	Riž v našem gospodinjstvu.
2.	Odkod je riž in kakšna rastlina je.
3.	Pridelovanje riža: riževa polja.
4.	Obdelovanje riža doma ozir. v industriji.
5.	Kako izrablja riž industrija: škrob, moka, pivo ...
6.	Riž, ljudska hrana milijonov ljudi.
/ 7. Rižev praznik na Japonskem.
8. Riževi nasadi pri nas.
ZEMLJEPIS
IN
ZGODOVINA
za III. in IV. razred osnovnih šol od J. P o l a k a
stane samo 9 ¡Din, odnosno 10 3)in, a 'Vam zelo olajša pouk, ker 'Vam ni treba snovi narekovati, si otroci s tem ne kvarijo pisave in ne pravopisa ter pridobite na času. ^Naročite takoj vse štiri knjižice za 38 ¡Din, odnosno one, kijih potrebujete za sebe ali učence
v knjigarni
Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali pri podružnici v Mariboru
Naše šolstvo in prosveta
DVODNEVNI ŠOLSKOVRTNARSKI TEČAJ V BREŽICAH.
Intenzivna propaganda vseh merodajnih faktorjev, da se šolsko vrtnarstvo, sicer tako važno, a vendar doslej prilično zanemarjena panoga pouka in vzgoje dvigne in izpopolni, je vzbudila tudi učiteljstvo brežiškega sreza, da se je odločilo zaprositi kr. bansko upravo za prireditev dvodnevnega šolsko-vrtnarske-ga tečaja.
Na povoljno rešitev prošnje se je 7. t. m. zbralo v Brežicah 32 tovarišev(ic), ki se za stvar zanimajo, kr. banska uprava pa je poverila tov. nadzorniku A. Skulja, da je v tečaju predaval in ga vodil.
Sicer pičlo odmerjeni čas 2 dni so tečajniki temeljito izrabili, tov. predavatelj pa je tudi umel podati v razmeroma zelo kratkem času toliko snovi, da o tej tudi splošnega pregleda v kratkih potezah ni mogoče podati.
Pričenši z razpravo o namenu š. vrta je prešel na njegovo razdelitev, podrobno obrazložil, kako naj bo vzoren šolski vrt urejen, kako ga je obdelovati, opis orodja, ki se ga pri tem poslužujemo itd.
V drugem delu svojega predavanja je podrobno obrazložil ureditev sadovnjaka, gojitev posebnih vrst in oblik sadnega drevja, podal navodila o zatiranju škodljivcev, posebno pažnjo pa je še posvetil razpravi o zasaditvi drevesnice, cepljenju itd.
Sledila je obravnava gradiva iz zelenja-darstva in cvetličarstva. Strokovnjak posebno na tem polju, je tov. predavatelj podal vrsto praktičnih navodil, ki bodo vsem izborno služila pri urejevanju in obdelovanju naših šolskih vrtov.
Prav živahne so bile zlasti debate in podrobno pojasnjevanje vsega, kar je tečajnike zanimalo kot nadaljevanje vsakega obdelanega poglavja.
Brez ponazoritve pouk ni uspešen! Tečajniki so si skupno ogledali sicer obsežen, a še neurejen vrt brežiške narodne šole, dalje onega mešč. šole. Pri mestnem vrtnarju pa so si ogledali vse, kar jim more dobro služiti pri gojitvi cvetličarstva.
Sledila je še končna beseda: Tečaj je imel predvsem vzbuditi med učiteljstvom potrebno zanimanje za stvar in doseči v splošnem povzdigo, žal, še vedno premalo uvaževanega prakt. gospodarskega pouka na naših kmet-skih šolah. Potom tega naj se učiteljstvo približa narodu, ki se bo potom njega polagoma miselno prerodil — sebi in celokupnosti v korist.
Tov. Ivanuš Robert, šolski upr. na Zdo-lah je ob zaključku izrazil v imenu vseh zahvalo kr. banski upravi za naklonjenost, posebno g. pomočniku bana — tov. predava-vatelju pa za požrtvovalnost in trud, ki ne ostane brez ugodnih posledic.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
Vprašanja in odgovori
—o Članstvu! Sekcija JUU za dravsko banovino je dosedaj odgovarjala vsem članom, ki so se obračali do nje potom sreskih društev. Dokler je uživalo JUU poštninsko prostost za dopisovanje s sreskimi društvi ni bilo ovire za to. Sedaj je pa stvar druga, ker narašča poštnina v visoke vsote, ki jih sekcija ne more kriti iz članarine in v proračunu za to sploh ni predvideno kritje, ker je ukinitev nastopila po sprejetju proračuna. Iz tega razloga je mogoče le troje: 1. da se odgovarjanje članom sploh ukine; 2. da zahteva posebno povračilo ali znamke za odgovor pd članov za zadeve osebnega značaja; 3. da odgovore omeji ter na splošna vprašanja odgovarja v listu in le na ona osebno, ki se jih ne da objaviti v listu. Dokler skupščina ne uredi te zadeve, se je vodstvo sekcije odločilo za tretji primer ter bo v listu odgovarjalo na zadeve v posebni rubriki. »Vprašanja in odgovori«, če bo zadeva za javnost in ne bo znamke za odgovor.«
—o A. M. v K. — Uradnika more premestiti le tisto oblastvo, ki ga je namestilo. Ker ste nameščeni z ukazom, se morete torej le z ukazom premestiti. Dodelitev se more izvršiti le s pristankom ministrstva. Ako prejmete dekret o dodelitvi, ki je ministrstvo ni potrdilo, napravite pred nastopom službe na novem mestu na instanco, po čije nalogu prejmete dekret pismeno vlogo, v kateri navedite, da ste nameščeni z ukazom in prosite da se dodelitev razveljavi, oziroma ako se to ne zgodi za pojasnitev vzrokov Vaše dodelitve. Na ponovno odredbo morate dodelitev sprejeti in nastopiti službo v odrejenem rokti. Če se Vam zdi, da pojasnilo ni v skladu z zakonom, se lahko pritožite na višjo instanco.
Stanovska organizacija JUli
VABILA:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MARIBOR LEVI BREG zboruje v soboto dne 6. maja t. 1. ob 10. uri predpoldne pri Sv.
Martinu pri Vurbergu, in sicer v šoli. Razen običajnih točk, je na sporedu volitev delegatov za banovinsko in državno skupščino ter nadaljevanje predavanja g. prof. Baša »Domoznansko raziskavanje in proučavanje domačega kraja«. K zborovanju se odpeljemo z
KNJIGARNA
UČITELJSKE TI/KARNE
MubSjana — Frančiškanska ulica 6
mestnim avtobusom ob 9. uri predpoldne z Glavnega trga v Mariboru. Vrnitev po dogovoru! Vabim vse tov. upravitelje, da vsaj do 1. maja javijo: šolskemu upraviteljstvu pri Sv. Martinu število udeležencev vsake šole radi oskrbe obeda meni pa udeležence, ki se žele poslužiti avtobusa istega dne ob 9. uri. Pevci, vzemite pesmarice seboj!
Vauda Mirko, t. č. predsednik.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU vabi svoje članstvo na zborovanje, ki se vrši dne 6. maja 1933 v Štrigovi. Poleg običajnih točk je na programu predavanje sres. kmet. referenta g. Jakoba Znidariča: Najnovejša izkustva v obdelovanju zemlje — in predavanje tov. Turka: Zgodovina Štrigove.
Zborovanje se prične ob 9. uri. Vrši se ob vsakem vremenu. V primeru dežja bo v Ljutomeru na razpolago avtobus. — Za kosilo naj se vsakdo do 1. maja prijavi šol. upravitelju v Štrigovi.
Zberimo se polnoštevilno, da se enkrat skupno naužijemo lepote maja — in da obiščemo brate Medžimurce, ki so šele dobro leto med nami!
POROČILA:
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MESTO je zborovalo v soboto 18. marca t. 1. dopoldne na II. deš. osnovni šoli. Zborovanje, katerega se je udeležilo nad 100 članov, je bilo združeno s prav zanimivim predavanjem o kraškem svetu s posebnim ozirom na raziskovanje podzemeljskim jam.
Predavatelj, tov. Iv. Michler je po kratkem uvodu z omembo splošnih naravnih lepot Slovenije, prešel ob spremljanju skioptičnih slik na opis klasične pokrajine kraškega sveta ter končno popeljal zborovalce preko notranjskega, hercegovskega in črnogorskega Krasa v čudoviti podzemni svet — cilj domačih in
tujih speleologov. Pred vsem je opisal splošne lastnosti Krasa: vrtače, doline, polja, reke ponikalnice, presihajoča jezera, brezna, kapniške in vodne jame. Polagoma pa je prešel na tolmačenje postanka in razvoja kraškega fenomena: razpokanost skalnih plasti, mehanično in kemično delovanje vode, vertikalno odtekanje padavin, postanek rdeče zemlje, tvorbe kapnikov in sige, nastanek stalagmitov in stalaktitov, kapniških" stebrov, starosti kapnikov, ponvic in jam, razliko med kapniškimi in ledenimi jamami ter čistočo zraka in biologične razmere v jamah. Ko je še opisal nevarnosti,
Učiteljska knjigama
podružnica
Maribor — Tyrseva ulica štev. 44
težave in velikanske ovire, ki jih mora premagati jamar v neznanem podzemnem svetu, je končal vsestransko zanimivo in strokovnja-ško podano predavanje z obžalovanjem, da mu skopo odmerjeni čas ne dopušča podrobnejše razprave o podzemni Ljubljanici.
Po predavanju, katerega so sprejeli zbo-rovalci z velikim odobravanjem, je podal predsednik pregledno situacijsko poročilo in prečital došle okrožnice. O poročilu in vsebini okrožnic se je razvila mestoma prav živahna razprava, med katero so bili soglasno sprejeti sledeči sklepi in predlogi:
1.	Vodstvo sekcije naj osnuje podporni in obrambni sklad in v zvezi s tem tudi mesto pravnega konzulenta, članstvo se na zaveže, da prispeva v ta namen poleg članarine letno 10 Din, ocTnosno 1 Din mesečno.	*
2.	Predloge za izpremembo pravil naj odbor izdela s sodelovanjem tov. Engelmanove, Ambrožiča in Hreščaka.
Med zborovanjem so krožile razglednice zgradbe Učiteljskega doma v Ljubljani. Z ozirom na to. je predsednik pri slednji točki dnevnega reda omenil, da bo tov. Polakova ob izhodu pobirala za dom prostovoljne prispevke, kakor je bilo sklenjeno na jesenskem zborovanju. Uspeh je bil prav zadovoljiv, kar priporočamo tudi drugim društvom.
Po izčrpanju dnevnega reda je zaključil predsednik okrog 12. ure lepo uspelo zborovanje.
V. Mlekuž, preds.	Josip Mihelič, tajnik.
Novosti na knjižnem trgu
—k Ivan Pregelj: Izbrani spisi, VIII. zvezek: Simon iz Praš in Usehli studenci je pravkar izšel v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Knjiga, 218 strani, stane broširana 45, vezana 60 Din. — Novi zvezek Pregljevih Zbranih spisov toplo priporočamo.
—k Boleslav Prus: Faraon, III. del, je izšel v Ljudski knjižnici — 50 v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Delo je pre-vel iz poljščine France Koblar. Knjiga, ki ima 251 strani, stane broširana 45, vezana 55 Din.
—k Pavel Kunaver: V prepadih. Mohorjeve knjižnice 56. zvezek. Založila Družba sv. Mohorja, natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju. — Kdor količkaj ljubi našo slovensko zemljo, mu bo ta knjiga brez dvoma v veselje. Pisatelj Kunaver Pavel nas vodi s to
Oddelek za učšis
LJubljana Macibor
nmmm
knjigo ne po zemlji, vodi nas v tisti bajni, skrivnostni svet, ki se skriva v osrčju zemlje — globoko pod površjem. Knjiga ni pisana suhoparno, temveč živo, res doživljeno in bo prebivalcem krajev, kjer so ti prepadi, vedno domača in zanimiva, za vse druge pa poučna in zabavna ter pravi vodič v notranje teme podzemskih gradov, kapelic, preduhov in skritih voda. — Knjiga se dobi po vseh knjigarnah in stane broš. 24 Din, vezana 36 Din. — Člani Mohorjeve družbe jo dobe 25% ceneje, če jo naroče naravnost pri založnici.
MALI OG
Mal! oglasi, ki služijo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znt-sek Din 5'—
Ne samo kot darilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, Izpralan optik In nrar LJUBLJANA, Stari trg 9
Velika r.alo?a raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno
i. ZIBERT
LJUBLJANA
Prešernova ulica
Trgovina s čevlji
Oglejte si zbirko učil
Ravnokar je došla velika pošiljka najno-
vejših čevljev za gospode in dame, do-
(aparatov in stenskih slik) katere je prejela
podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru
mačega in tujega izdelka po jako nizkih
cenah « Se priporočamo cenj. učiteljstvu
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
ANTON KRISPER, uubuhna
MESTNI TRG 26 t STRITARJEVA U LICA 3
IGN. Ž URGI
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA 11
ZA DUME! ZA GOSPODE! ZA OTROKE!
Obleke, plašče, bluze, perilo.
Krasne srajce, velika izbira kravat.
PO PRIZNANO NIZKIH CENAH!
Oblekce, plaščke, predpasnike, perilo, čepice.
Proračun-učila
Vsaka šola ima v svojem proračunu znesek za učila!
Kje imajo posebno pripravna učila? — Kje dobite učila za računstvo, čitanje, nazorni nauk, prirodopis, fiziko, kemijo, zemljepis, zgodovino in še za mnogo drugega? — Kje nudijo preprosta in zato najbolj pripravna učila za šolo?
Vse to Vam nudi:
UČITELJSKA TISKARNA - Oddelek za učila
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica št. 6 — MARIBOR, Tyrševa ulica št. 44
( e I J e
/#
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 28
SPECERIJA DELIKATESE Zajutrkovalnica Kava dnevno sveža iz lastne moderne pražarne
«AMmNMMtMMI

Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO
GUNTHER WAGNER — k. d. ZAGREB
Pošt. prêt. br. 94
^.rtimmatmuui
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
gKMBFSlISCKMSCMBOKMMRCKMS^ TEL£TBGOTIKi
F. König

50% - 70%
Dopusta
clo 1. maia 1933.
Podaljšali smo čas za naročanje naših knjižnih zbirk po znižanih cenah, da omogočimo njihovo nabavo tudi tistim, ki so šele sedaj prišli do tekočih sredstev. — Kdor nima več popisa naših zbirk, najpiše, da mu ga pošljemo!
Knjigarna Učiteljske tiskarne
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 Maribor, Tyrševa ul. 44