GDK 93(045)=163.6 Poročilo o poslovanju gozdarstva v letu 2013 Forestry Business Operation Report for 2013. Branko JUŽNIČ Izvleček: Južnič, B.: Poročilo o poslovanju gozdarstva v letu 2013. Gozdarskih vestnik, 72/2014, št. 10. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 4. Podjetja, ki imajo koncesije za delo v državnih gozdovih, predstavljajo temelj slovenskega proizvodnega gozdarstva. Še vedno zaposlujejo preko 80 % vseh gozdnih delavcev, imajo ustrezno tehnično opremo, znanje, izkušnje in strokovni kader. Klub temu ekonomski kazalci in indikatorji zadnjih pet let nakazujejo njihovo nazadovanje. Vzrok niso le povečane koncesnine temveč tudi vedno slabše poslovno okolje. Pomemben razlog pa je propadajoča lesna industrija. Ključne besede :poslovanje, kazalci, koncesionarji, gozdarske družbe, mali podjetniki, lesna industrija Abstract: Južnič, B.: Forestry Business operation Report for 2013. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 72/2014, Vol. 10. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 4. The companies having concession for work in state forests represent the basis of Slovenian Commercial Forestry. They still employ more then 80 percent of employees in forestry branch, have appropriate equipment, knowledge, experiences and expert workers. In spite of all that, economic indicators of those companies have showed decrease in last five years. The main cause is not only a high payment for concession, but also the fact that business environment is getting worse. An important reason is also bad situation in Slovenian wood industry. Key words: business operations, indicators, concessionaires, forestry companies, small entrepreneurs, wood industry 1 KONCESIONARJI 1 CONCESSIONAIRES Koncesionarji so podjetja, ki imajo dvajsetletno koncesijo za izkoriščanje gozdov v lasti RS podeljeno po zakonu iz leta 1996. To je skupni imenovalec vseh teh podjetij, ki se sicer lahko zelo razlikujejo po njihovi dejavnosti kot tudi po realizaciji prihodkov. Grobo jih lahko razdelimo v tri skupine : - podjetja, ki se ukvarjajo le z gozdarsko dejavnostjo, - podjetja, ki se ukvarjajo z gozdarstvom in primarno predelavo lesa, - podjetja, ki se ukvarjajo z gozdarstvom, primarno predelavo in finalizacijo. Podjetja so razporejena po celotnem ozemlju države in pokrivajo vsa gozdnogodpodarska območja. Med njimi so velika, majhna in srednja podjetja. Dve izmed podjetij po SKD sodita pod številko 16 - Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa (GGP,d.o.o. in Snežnik d.d.). V agregatih to nekoliko zamegli celotno sliko proizvodnega gozdarstva v Sloveniji. Nekatera podjetja iz zgornje tabele so med seboj kapitalsko povezana, tako, da je dejansko število neodvisnih in med seboj nepovezanih družb manjše kot je razvidno iz tabele. Iz preglednice 2 je razvidno, da je število podjetij tudi v letu 2013 ostalo nespremenjeno. Po petletni finančni in gospodarski krizi, tudi to lahko štejemo kot uspeh, saj so jo ostale panoge odnesle bistveno slabše. V lesni industriji so tako propadla vsa večja podjetja, ki so tvorila jedro slovenske lesne industrije. Tudi nekatera koncesionarska podjetja imajo resne težave in večletne izgube. Najbolj pa jih pestijo povišane koncesnine in likvidnostne težave. Kakor je razvidno so podjetja povečala prihodke za dobrih sedem odstotkov, odhodki pa so se povečali še nekoliko več. Dodana vrednost se vrti okrog 34.000 eur in je kar precej večja kot v 1 Mag. B. J. univ. dipl. inž. gozd., predsednik UO Združenja za gozdarstvo pri GZS in direktor Gozdarstva Grča d.d., Rožna ulica 39, 1330 Kočevje Preglednica 1: Seznam podjetij - koncesionarjev Table 1: List of companies - concessionaires Matična številka Naziv 5129524 gozdarstvo gornja Radgona D.o.o. 1982800 gozdarstvo gorenjske, podjetje za gozdarstvo in promet z lesom d.o.o. 5151325 gozdno in lesno gospodarstvo murska sobota d.o.o. 5164338 gozdno gospodarstvo BREŽICE D.O.O. 5150540 gozdno gospodarstvo CELJE D.O.O. 5635853 GOZD LJUBLJANA, D.D. 5150701 GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR D.D. 5699169 SNEŽNIK PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE, D.D. 5163757 SOŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO TOLMIN D.D. 5292174 GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. 5129591 GOZDARSTVO GRČA GOZDNA PROIZVODNJA, RAZREZ LESA IN TRGOVINA, D.D. 5142504 GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO D.D. 5146763 GOZDNO GOSPODARSTVO BLED D.O.O. 5146623 GGP, GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA, D.O.O. Vir podatkov: AJPES; metodologija: SKEP GZS Preglednica 2: agregatni prikaz poslovanja koncesionarjev v letu 2013 Table 2: Summary review of business operation reports for concessionaires in 2013 Agregati Vrednost 2013 Index 13/12 Število družb 14,00 - Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 150.059.997,00 107,20 Odhodki 149.154.107,00 107,60 Neto čisti dobiček / izguba 1.710.692,00 * Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 33.846,00 101,90 Stroški dela v dodani vrednosti (%) 73,00 95,40 Povp. št. zaposlenih po del. urah 1.268,66 100,00 Vir podatkov: AJPES; metodologija: SKEP GZS. op.: Podatki ne upoštevajo spremembe vrednosti zalog. lesni industriji. Število zaposlenih se ni spremenilo že vrsto let, kar je ob tako visoki brezposelnosti v državi vsekakor razveseljujoče. Podjetja zaposlujejo predvsem na podeželju oziroma v ruralnem okolju, kar ima še dodatno težo. Razveseljujoč je tudi pozitivni neto dobiček in čeprav majhen, se je povzpel na pozitivno stran, po neto izgubi v letu 2012. Stroški dela v dodani vrednosti dosegajo 73 odstotkov, kar ni najboljši rezultat. Iz preglednice 3 je razvidno, da so si podjetja koncesionarjev po prihodkih, dodani vrednosti in številu zaposlenih zelo različna. Kolik je delež gozdarstva v prihodkih posameznih podjetij iz bilanc ni mogoče ugotoviti, po študiji ekonomske fakultete, izpred let, pa se giblje nekje med 20 do 80 odstotkov. Razmerje med prihodki največjega in najmanjšega je 1:70. Dodana vrednost na zaposlenega je cca. 13 odstotkov pod slovenskim povprečjem, ki znaša 39.011 eur . Posamezna podjetja to povprečje tudi solidno presegajo. Kljub temu, da imajo podjetja v letu 2013 neto dobiček, so štiri podjetja še vedno poslovala z izgubo. Tako je največja neto izguba (1.452.175 Preglednica 4: Realizacija prodaje Table 4: Realization of sale Prodaja Doma % EU % Izven EU % sa % GGP,D.o.o. 18.671.325 45 10.570.296 26 11.949.218 29 41.190.839 100 GG Bled d.o.o. 5.823.185 30 13.855.481 70 0 0 19.678.666 100 GG Novo mesto d.d 9.858.503 57 7.216.251 42 194.495 1 17.269.249 100 Grča d.d. 12.838.559 99 3.992 0 188.429 1 13.030.980 100 GG Slovenj Gradec d.d. 8.453.599 64 4.656.316 35 136.892 1 13.246.807 100 SGG Tolmin d.d 4.081.824 45 5.065.730 55 0 0 9.147.554 100 Snežnik d.d. 4.953.867 55 3.145.541 35 889.211 10 8.988.619 100 GG Maribor d.d. 6.650.796 92 551.288 8 0 0 7.202.084 100 Gozd Ljubljana d.d. 5.313.214 91 528.939 9 0 0 5.842.153 100 GG Celje d.o.o. 2.626.975 76 842.376 24 0 0 3.469.351 100 GG Brežice d.o.o. 2.618.375 79 715.580 21 0 0 3.333.955 100 GLG Murska sobota d.o.o. 1.914.903 87 291.693 13 0 2.206.596 100 Gozdarstvo Gorenjske d.o.o. 2.166.780 100 0 0 0 0 2.166.780 100 GG Gornja Radgona d.o.o. 523.712 99 6.054 1 0 529.766 100 skupaj 86.495.617 59 47.449.537 32 13.358.245 9 147.303.399 100 Vir podatkov: AJPES; metodologija: SKEP GZS eur) le nekoliko manjša kot največji neto dobiček (1.541.551 eur). Izgube ostalih treh podjetij so manjše. Kakor je razvidno iz preglednice 4 je realizacija prodaje koncesionarjev v letu 2013 znašala nekaj več kot 147 milijonov evrov. V tej realizaciji je zajeta prodaja lesa iz državnih in zasebnih gozdov, kot tudi prodaja vseh ostalih produktov in storitev s katerimi se podjetja ukvarjajo. Zgolj iz bilanc je nemogoče ugotoviti, kolikšna je bila realizacija od prodaje lesa iz koncesijskih gozdov. Kot je bilo že povedano, je delež prihodkov od koncesijskih gozdov v skupnih prihodkih zelo različen od podjetja do podjetja. V celoti je bilo na domačem trgu realiziranih 59 odstotkov prihodkov. Nekatera podjetja imajo na tem trgu realizirano celotno prodajo. Na trgih EU je bilo realiziranih 32 odstotkov prodaje. Po deležih na trgih EU prednjačijo GG Bled d.d., SGG Tolmin d.d in GG Novo mesto d.d.. Na trgih izven EU je bila realizacija le 9 odstotna, največji delež imata GGP d.o.o. in Snežnik d.d. iz Kočevske Reke. Pri izvozu je treba poudariti, da pri podjetjih, ki se ukvarjajo z lesno industrijo, med izvoznimi produkti večinoma prevladujejo polizdelki ali finalni izdelki lesne industrije. Med njimi so pomembni zlasti žagan les, opažne in druge plošče, peleti, lesene hiše in še kaj. Pri gozdarskih podjetjih brez lesne industrije v izvozu prevladuje les, ki ga ni mogoče plasirati na domačem trgu (les za lesne plošče, celulozni les e.t.c.). Nekatera podjetja izvažajo les prek posrednikov, kar iz poročil ni razvidno. 1.1 Nekateri kazalci poslovanja 1.1 Some of indicators of business operations Čisti prihodki od prodaje so se povečali za sedem odstotnih točk, od tega šest na domačem in devet na tujih trgih. Odhodki so se povečali za osem odstotkov. Med njimi so poskočili stroški materiala in storitev za 12 odstotkov, medtem ko so stroški dela upadli za 3 odstotke. Amortizacija je upadla za 5 odstotkov, kar daje slutiti na manjše investicije v zadnjih petih letih krize. Finančni prihodki so padli za dobro četrtino, povečali so se finančni odhodki. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti so se povečali z indeksom 263, kar kaže na hude težave financiranja in likvidnosti. Finančni izid, to je razlika med finančnimi prihodki in odhodki je izrazito negativen (-2.916.541). Dolgoročna sredstva so se nekoliko zmanjšala (6 %), kratkoročna pa povečala (8 %). Med kratkoročni sredstvi se vidi porast zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev (22 %),kar spominja na probleme plačil in likvidnosti. od virov sredstev naj omenimo da so se zmanjšale dolgoročne obveznosti 21 odstotkov. Povečale pa so se kratkoročne poslovne obveznosti za 19 odstotkov. 1.2 Ključne ugotovitve o poslovanju koncesionarjev 1.2 Key findings about business operations of concessionaires Lahko ugotovimo, da so koncesionarji edini ostanki organiziranega gozdarstva v Sloveniji, ki je nekoč zaposlovalo več kot 8.000 ljudi. Dejstvo je, da: - so edina gozdarska podjetja, ki zaposlujejo več ko 10 delavcev, - imaj o znanj e in ustrezno usposoblj eno delovno silo, - imajo opremo in stroje, ki ustrezajo sodobnim standardom, - nesreč pri delu, zlasti tistih s smrtnim izidom, je zato bistveno manj kot v zasebnem sektorju, stopajo na področje primarne in finalne lesnopredelovalne industrije, zahvaljujoč njihovim kapacitetam se večina hlodovine iz državnih gozdov predela doma, so pomembni oskrbovalec slovenske lesne industrije, izvažajo večinoma samo tisti les za katerega ni več kapacitet na domačem trgu. med njimi so pomembni izvozniki, od 1.500 zaposlenih v gozdarstvu jih zaposlujejo kar 1.200, izkaz uspeha kaže negativne trende, prvič so pridelali negativni neto dobiček v letu 2012, v primerjavi z ostalimi podjetji po Evropi plačujejo primerljivo koncesijsko dajatev, so edina prava baza raziskovalnih podatkov (različna snemanja raziskovalnih inštitucij). 2 POSLOVANJE GOZDARSKIH GOSPODARSKIH DRUŽB V SLOVENIJ 2.0 BUSINESS OPERATION OF ALL SLOVENIAN FOREST COMPANIES Jedro gozdarskih gospodarskih družb v Sloveniji tvorijo koncesionarji. Slednji prednjačijo po prihodkih, kapitalu, številu zaposlenih kakor tudi še po nekaterih drugih kazalcih. V zgornji tabeli nista upoštevana dva konce-sionarja, ki sta sicer registrirana pod SKD- 16, kar pomeni da pretežni del prihodkov ustvarita z lesno predelavo. (GGP d.o.o. in Snežnik d.d. iz Kočevske Reke). Preglednica 5: Osnovni kazalci vseh gozdarskih družb v Slovenji Table 5: The basic indicators of all Slovenian forest companies Leto 2013 2012 2011 2010 Število družb 102 94 88 80 Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 132.838.307 122.212.867 125.271.073 104.991.910 Odhodki 133.058.428 121.536.843 123.362.174 103.381.005 Neto čisti dobiček / izguba 178.296 -1.103.544 1.245.957 2.193.056 Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 31.514 31.714 34.351 30.872 Stroški dela v dodani vrednosti (%) 75 77 72 76 Povp. št. zaposlenih po del. urah 1.169 1.204 1.237 1.299 Vir podatkov: AJPES; metodologija: SKEP GZS 496 Preglednica 6: Tabela dvajsetih največjih gozdarskih družb po prihodkih Table 6: Table of twenty largest Slovenian forest companies according to their incomes Matična Prihodki Dobiček Dodana Zapos. Koncesionar številka vred./zap. 5146763 20.253.918 630.965 45.091 78 da 5142504 17.464.752 344.212 34.554 171 da 5292174 13.729.073 27.017 30.259 109 da 5129591 13.276.410 -1.452.175 39.345 130 da 5163757 9.357.132 377.341 38.674 104 da 5150701 7.798.429 -148.839 22.780 103 da 5635853 5.937.914 259.219 35.468 55 da 2195445 5.811.584 46.838 26.900 6 5939780 4.655.979 55.686 28.112 48 6304672 3.659.574 28.904 56.563 2 5150540 3.515.061 -161.346 22.069 52 da 5164338 3.355.138 55.631 25.359 41 da 5151325 2.256.846 9.225 29.062 33 da 1982800 2.167.535 -5.303 23.783 16 da 5707323 2.115.330 8.185 27.383 8 5617898 1.675.106 -29.557 24.657 12 5942918 1.563.662 38.172 25.115 33 5399483 1.453.119 46.777 33.405 10 1304399 1.274.872 -7.346 22.340 4 3552071 748.534 94.373 569.943 SKUPAJ 122.069.968 217.979 1.016 Vir podatkov: AJPES; metodologija: SKEP GZS. Op.: Tudi v tej preglednici ni dveh družb - koncesionarjev, iz razlogov, ki so že bili omenjeni. Če pogledamo osnovne kazalce slovenskih gozdarskih družb v zadnjih štirih letih lahko ugotovimo, da se je njihovo število povečalo za dobro četrtino. Temu ustrezno so se povečali tudi prihodki. Neto čisti dobiček je zelo upadel, v letu 2012 pa je izkazana izguba. Število zaposlenih se ni bistveno spreminjalo, dodana vrednost je pod slovenskim povprečjem, pa vseeno višja kot v lesni industriji. Delež plač v dodani vrednosti je relativno visok. Iz preglednice 5 je razvidno, da je dvajset največjih gozdarskih družb zaposlovalo kar 1.016 delavcev in imelo preko 122 mio EUR prihodkov. Med temi družbami je 11 koncesionarjev, ki so imeli 81 odstotkov skupnih prihodkov in zapo- slujejo 88 odstotkov delavcev. Iz navedenega sledi, da koncesionarji še vedno zaposlujejo pretežni del delovne sile v gozdarstvu, prednjačijo pa tudi po ostalih kazalcih, kot so prihodki, capital, osnovna sredstva i.t.d.. Novonastala podjetja se očitno, pretežno ukvarjajo s trgovino in zaposlujejo relativno majhno število delavcev. Dodana vrednost na zaposlenega je zelo variabilna, od številk, ki so krepko nad slovenskim povprečjem, do vrednosti,ki jih dosega lesna industrija. Preglednica 7: Osnovni kazalci poslovanja malih podjetnikov v gozdarstvu Table 7: Basic indicators of business operations of small sole proprietorships in forestry Postavka 2013 2012 2011 2010 Število podjetnikov 321 301 316 298 Povp. št. zaposlenih 257 225 221 209 Prihodki 26.799.346 21.164.664 23.029.362 18.008.390 Odhodki 25.179.541 20.582.578 22.108.385 17.457.959 Podjetnikov dohodek 2.023.603 1.215.173 1.492.812 1.250.568 Negativni poslovni izid 404.382 622.503 569.973 701.811 Dodana vrednost (DV) 9.068.215 7.398.740 7.349.503 6.805.087 Vir podatkov: AJPES; metodologija: SKEP GZS 3 POSLOVANJE MALIH PODJETNIKOV V GOZDARSTVU 3 BUSINESS OPERATIONS OF SMALL SOLE PROPRIETORSHIPS IN FORESTRY V letu 2013 je v gozdarstvu delovalo 321 malih podj etnikov, kar j e nekoliko več kot v predhodnem letu. Od leta 2010 opažamo rahel trend naraščanja njihovega števila. Zaposlovali so 257 delavcev, kar je razmeroma malo. Sklepati je, da gre večinoma za samozaposlitev, oziroma sezonsko najemanje delovne sile. Prihodki so v primerjavi s prejšnjim leto narasli, kar velja tudi za podjetnikov prihodek. Dodana vrednost ima trend naraščanja. Iz poslovnega izida je razvidno, da so večino realizacije dosegli na domačem trgu, okrog 20 odstotkov pa na trgih EU. To so dosegli verjetno tisti, ki se ukvarjajo s prodajo lesa. Iz poslovanja podjetnikov razvidno, da je zelo narasla nabavna vrednost blaga, materiala in storitev in sicer z indeksom 130 odstotkov. Verjetno gre za povečane odkupne cene gozdnih sortimentov. Dvig finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti znaša kar 139 odstotkov. Viden je porast subvencij, dotacij in podobnih prihodkov,ki niso povezani s poslovnimi prihodki (140 %). 4 POSLOVANJE SLOVENSKE LESNE INDUSTRUJE 4 BUSSINES OPERATIONS OF SLOVENIAN WOOD PROCESSING INDUSTRY 4.1 Poslovanje predelovalne lesne industrije (SKD 16) 4.1 Business operation of Slovenian wood processing industry Iz podatkov je razvidno, da v zadnjih petih letih ni bistvenih razlik v prihodkih in odhodkih. Preglednica 8: Poslovanja lesne industrije (SKD 16) zadnjih 5 let Table 8: Business operation of Slovenian wood processing industry in the last 5 years Leto poslovanja 2013 2012 2011 2010 2009 2008 Število družb 549 541 545 524 511 515 Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 661.140.800 650.844.564 664.944.907 645.425.951 584.036.404 665.518.434 Odhodki 646.204.075 639.779.344 677.741.013 647.484.127 579.857.085 673.251.283 Neto čisti dobiček / izguba 9.922.720 10.495.306 -8.081.147 -6.767.261 -6.132.726 -2.697.336 Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 29.575 28.071 26.129 23.638 22.277 21.928 Stroški dela v dodani vrednosti (%) 68 69 73 76 74 75 Povp. št. zaposlenih po del. urah 6.120 6.388 6.727 7.050 7.263 8.532 Vir podatkov:AJPES; metodologija: SKEP GZS. Op.: SKD 16-Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva Preglednica 9: Poslovanja pohištvene industrije (SKD 31) zadnjih 5 let Table 9: Business operations of furniture industry in the last 5 years Leto obratovanja 2013 2012 2011 2010 2009 2008 Število družb 349 336 341 351 345 352 Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 263.064.351 297.865.458 340.356.017 393.167.338 384.659.338 525.872.872 Odhodki 267.921.970 307.050.624 355.061.720 416.095.095 402.148.960 535.512.970 Neto čisti dobiček / izguba -6.043.092 -11.111.747 -19.700.677 -22.731.115 -18.292.315 -4.089.962 Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 22.308 20.917 19.765 18.716 17.285 20.065 Stroški dela v dodani vrednosti (%) 84 87 91 90 90 82 Povp. št. zaposlenih po del. urah 3.788 4.377 5.224 6.831 7.326 8.465 Vir podatkov: AJPES; metodologija: SKEP GZS Neto čisti dobiček (razlika med neto dobičkom in neto izgubo) je dobil pozitivne trende šele v zadnjih dveh letih. To je vzpodbudno in verjetno posledica propadanja slabših podjetij. Podobno je z deležem stroškov dela v dodani vrednosti, ki so v zadnjih petih letih upadli za 7 odstotnih točk. Vzroki za ta rahli preobrat, so podobni kot pri dobičku. Nadvse zaskrbljujoč pa je podatek, da je število zaposlenih v tej panogi od leta 2008 do 2013 upadlo kar za 2.412 delavcev. Število podjetij ni upadlo, pa tudi ne bistveno poraslo. Velika in srednja propadla podjetja, nadomeščajo mikro in mala podjetja. Dodana vrednost se je v omenjenem obdobju dvignila za dobrih 7.000 eur na zaposlenega, kar pa je še vedno daleč od slovenskega povprečja in še dlje od avstrijske lesne industrije. Tudi ta dvig je pripisati propadu slabših podjetij zlasti tistih, ki so šla v stečaj zaradi dviga minimalne plače. Največja slovenska lesnoproizvodna podjetja dosegajo prihodke tudi čez 40 mio. Eur, kar je malo v primerjavi z multinacionalkami, ki nas obkrožajo. 4.2 Poslovanje pohištvene lesne industrije (SKD 31) 4.2 Business operations of furniture industry Iz preglednice je razvidna tragedija slovenske pohištvene industrije, ki je v krizi doživela najmočnejši udarec. Število podjetij se sicer ni bistveno zmanjšalo, so se pa prepolovili prihodki. V zadnjih petih leti ta industrija posluje z neto izgubo. Slednja je dosegla najvišje vrednosti v letih 2010 in 2011, zadnje dve leti pa se rahlo umirja. V primerjalnem obdobju (5 let) je število zaposlenih upadlo za 4.677. Če tu prištejemo še 2.412 delovnih mest iz lesne predelave (SKD 16) dobimo številko 7.089, za kolikor se je zmanjšalo število zaposlenih v lesni industriji, v primerj alnem obdobju 2008 -2013. Dejstvo je ,da velikih podjetij v slovenski pohištveni industriji nimamo več. Podjetja z največ prihodki dosegajo vrednosti nekaj čez 18 mio. eur. Iz trendov je razbrati da bomo na tem področju v prihodnosti imeli le še mala in mikro podjetja oziroma obrtniške delavnice. Slovenska lesna industrija še naprej nazaduje. Kljub prizadevanjem GZS slovenska država ni storila nič bistvenega, da bi to preprečila. Sprejet je bil akcijski načrt 'Les je lep, tematika je bila kar nekajkrat na dnevnem redu Odbora DZ za gozdarstvo in kmetijstvo. Lesne industrije ni v pametni specializaciji, ki bo osnova za dodelitev evropskih sredstev, čeprav se les kot surovina tu omenja. Resorno ministrstvo je odklonilno do sektorskega pristopa. Tako lesna industrija v Sloveniji ne more doseči rezultatov iz sosednje Avstrije. Naša uspešna soseda ima iz naslova lesne industrije kar 10 milijard eur prihodkov, v Sloveniji pa so prihodki lesne industrije pod 1. milijardo eur. Tudi neke oblike slovenskega ProHolza po vzoru Avstrije nam v Sloveniji ni uspelo organizirati. Vse se konča pri denarju, kar velja tako za podjetja kot tudi državo. S tako politiko se je Slovenija odrekla svoji edini strateški surovini, to je lesu. Ta bo še naprej uhajal preko meja, razvoj slovenske industrije pa bo še do nadaljnjega prepuščen stihiji prostega trga, kjer se bodo verjetno ohranila manjša, fleksibilna in najboljša podjetja. Še naprej pa ostaja odprto vprašanje, ali je tuj kapital sploh zainteresiran za vlaganja v slovensko lesno industrijo, ali pa ga zanima le surovina. Dejstvo j e, da smo po deležu gozdov zelo gozdnata dežela, po realni površini, pa imamo komaj eno tretino avstrijskih gozdov. 5 LITERATURA IN VIRI: AJPES - Letna poročila za leto 2013 Poročila Zavoda za gozdove Slovenije Poročila Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS SKEP GZS