3
Pomen poklicne in karierne 
orientacije v osnovni in 
srednji šoli
Importance of Vocational and Career Guidance in Primary 
and Secondary School
Dr. Petra Gregor čič Mrvar
Dr. Jasna Mažgon
Dr. Danijela Makovec Radovan
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 
Ključne besede: 
šolska svetovalna služba, 
učenci in dijaki, poklicna 
in karierna orientacija.
Keywords: 
school counselling 
service, pupils and 
secondary school 
students, vocational 
and career guidance.
Izvleček
Eno temeljnih področij dela šolskega svetovalnega delavca je, da v sodelovanju z vsemi udeleženci v šoli 
sodeluje pri načrtovanju in izvajanju šolske ter poklicne in karierne orientacije. V prispevku predstavljamo 
del rezultatov obširne študije o šolskem svetovalnem delu v Sloveniji, s poudarkom na analizi odgovorov 
o poklicni in karierni orientaciji. Izsledki raziskave kažejo, da svetovalni delavci povprečno veliko časa 
porabijo za opravljanje nalog na področju poklicne in karierne orientacije, pri čemer so svetovalni delavci 
srednjih šol to področje po pogostosti opravljanja nalog statistično pomembno višje rangirali kot sveto-
valni delavci v osnovnih šolah. Tudi precej velik delež staršev, učencev in dijakov je izpostavil pomembno 
vlogo šolske svetovalne službe na področju nadaljnjega šolanja, poklicne in karierne poti mladostnikov. 
Glede na dobljene rezultate poudarimo pomembnost poklicne in karierne orientacije že v osnovni šoli. 
Abstract
One of the main areas of a school counsellor’s work is cooperation with all the stakeholders in the 
school in planning and implementing school, vocational and career guidance. Th e paper presents a part 
of the results of a comprehensive study on school counselling in Slovenia, focusing on an analysis of 
answers relating to vocational and career guidance. Th e research fi ndings show that counsellors, on av-
erage, spend a lot of time doing vocational and career guidance tasks; counsellors at secondary schools 
rated this area with regard to the frequency of task performance statistically signifi cantly higher than 
the counsellors at primary schools. A considerable proportion of the parents, pupils and secondary 
school students also highlighted the important role of the school’s counselling service in the further 
schooling of adolescents, and in their vocational and career path. Based on the results obtained, the 
paper emphasizes that vocational and career guidance is already important in primary school. 

Šolsko svetovalno delo  |  ANALIZE IN PRIKAZI
4
Poklicna in karierna orientacija v osnovni in srednji šoli
Eno temeljnih področij dela šolskega svetovalnega delavca je, da v sodelovanju z vsemi udeleženci v 
šoli sodeluje pri načrtovanju in izvajanju šolske in poklicne/karierne orientacije (Programske smer-
nice …, 2008a, 2008b; prim. Bezić, 2016). To področje je neločljivo povezano s spremembami na 
trgu dela, pa tudi širšimi družbeno-ekonomskimi spremembami, kar je eden izmed razlogov, da se 
področje v zadnjih desetletjih neprestano spreminja. To je mogoče opaziti že na ravni terminologije, 
pri čemer zasledimo pester nabor terminov, ki zadevajo to področje. Za vsebinsko enake ali zelo po-
dobne dejavnosti na področju karierne orientacije in poklica učencev/dijakov se uporabljajo različni 
pojmi (Bezić, 2016). Tako je na primer v temeljnem šolskem zakonu uporabljen pojem poklicno 
svetovanje (Zakon o organizaciji ..., 2017, 67. člen), v smernicah za delo šolske svetovalne službe 
pojem poklicna orientacija (Programske smernice …, 2008a, 2008b), v strateškem dokumentu na 
področju vzgoje in izobraževanja karierna orientacija (Bela knjiga …, 2011; prim. Terminološki slo-
varček karierne orientacije, 2011). To dejstvo se odraža tudi v različnem razumevanju ciljev, vsebin, 
področij ter načinov njenega izvajanja v šolski praksi in tako kot ovira za skupno ciljno naravnanje 
vzgojno-izobraževalnega dela ter usklajevanje konkretnih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti (Bezić, 
2016; Štremfel in Lovšin, 2015). Razprave s šolskimi svetovalnimi delavci na regijskih posvetih po 
Sloveniji v okviru projekta CAREER (Kelava, 2015)
1
 so denimo pokazale, da je razumevanje pojma 
karierna orientacija neenotno. Terminološka in vsebinska nejasnost pri razumevanju pojmov kari-
erne orientacije pa se zrcali v raznolikih ciljih, ki jim svetovalni delavci sledijo pri izvajanju karierne 
orientacije v osnovnih šolah (prav tam).
V področni razvojni skupini za svetovalno delo v vrtcih, šolah in domovih pri zavodu za šolstvo so 
pred nekaj leti oblikovali Predlog za posodobitev in dopolnitev Programskih smernic za delo sveto-
valne službe v osnovni šoli, v gimnazijah, nižjih in srednjih poklicnih in strokovnih šolah ter dijaških 
domovih na področju poklicne in karierne orientacije (Bezić, 2016). Posodobitev in dopolnitev pro-
gramskih smernic je temeljila predvsem na teoretskih in empiričnih izhodiščih ter sklepnih ugoto-
vitvah omen jenega projekta CAREER – opolnomočimo mlade na njihovi karierni poti (Bezić, 2016; 
Štremfel in Lovšin, 2015). Kot rezultat projekta so se namreč oblikovale nove znanstvene podlage za 
izpopolnitev in dograditev obstoječih izobraževalnih politik in izvajanje karierne orientacije na ravni 
šole ter za delo svetovalne službe (prav tam). 
V teh dokumentih (gl. Bezić, 2016; Štremfel in Lovšin, 2015) je izpostavljeno, da karierna orientacija 
v osnovni in srednji šoli temelji na spodbujanju in podpori celostnega osebnostnega in socialnega 
raz voja učenca oz. dijaka. V skladu z njegovimi razvojnimi značilnostmi, zmožnostmi, interesi in cilji 
mu omogoča ozaveščeno, avtonomno in odgovorno izbiro poklicne in izobraževalne poti oz. grad-
njo osebne kariere. Opolnomočenje učencev oz. dijakov za samostojno in odgovorno (avtonomno) 
načrtovanje in vodenje kariere je torej temeljni cilj dejavnosti karierne orientacije v osnovni in sred-
nji šoli (prav tam). Opredelitev kaže na potrebo po tesnem sodelovanju strokovnih delavcev v šoli 
s šolsko svetovalno službo s ciljem opremljanja mladih s čim širšim naborom znanja, spretnosti ter 
razvijanja njihovega ustreznega odnosa do dela, da bodo kos čim več izzivom, na katere bodo nale-
teli na svoji karierni poti pogosto sestavljeni iz različnih del, ne nujno povezanih s posameznikovim 
primarnim poklicem.
Področje poklicne/
karierne orientacije 
je neločljivo 
povezano s 
spremembami na 
trgu dela, pa tudi 
širšimi družbeno-
ekonomskimi 
spremembami, 
kar je eden 
izmed razlogov, 
da se podro čje v 
zadnjih desetletjih 
neprestano 
spreminja.
Karierna orientacija 
v osnovni in srednji 
šoli temelji na 
spodbujanju in 
podpori celostnega 
osebnostnega in 
socialnega razvoja 
učenca oz. dijaka.
1 CAREER: Creative Awareness Raising and Empowerment for Employability and Resiliency (slov.: Opolnomočimo mlade na karierni poti 
(Štremfel in Lovšin, 2015).

5
Kot poudarja Bezić (2016), je svetovalna služba v osnovni in srednji šoli praviloma v vlogi koordi-
natorja tima strokovnih delavcev za načrtovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje uspešnosti 
karierne orientacije. V okviru timsko oblikovanega načrta za izvajanje karierne orientacije na ravni 
šole so opredeljene temeljne dejavnosti, odgovorni nosilci, izvajalci, sodelavci na šoli ter zunanji 
sodelavci (mrežni načrt). V tem načrtu so vključeni tudi neposredno vzgojno-izobraževalno delo in 
različne svetovalne dejavnosti svetovalne službe (prav tam).
Ker so starši in družinsko okolje eden od najvplivnejših dejavnikov v otrokovem in mladostnikovem 
osebnem, socialnem in kariernem razvoju (Rutar Leban, 2015), bo svetovalni delavec s svojim speci-
fi čnim strokovnim znanjem opora in sodelavec učiteljem tudi pri načrtovanju in izvajanju različnih 
oblik sodelovanja šole s starši ter tudi samostojni izvajalec svetovalnega in posvetovalnega dela s 
starši (Bezić, 2016).
Raziskava o delovanju svetovalne službe v osnovni in 
srednji šoli ter vloga poklicne in karierne orientacije 
v šoli 
Šolski svetovalni delavci so na regijskih posvetih v okviru projekta CAREER ugotavljali, da je razpon 
njihovega dela na področju poklicne orientacije izjemno velik: od informiranja do podpore učen-
cem in dijakom pri samospoznavanju, da bi na podlagi tega lažje razumeli svoje potrebe, želje in 
cilje ter na koncu sprejeli poklicno odločitev (Štremfel idr., 2015, v Kelava, 2015).  Kljub temu da je 
poklicna orientacija med temeljnimi dejavnostmi šolske svetovalne službe, v praksi ugotavljajo, da 
imajo svetovalni delavci za njeno kakovostno izvajanje čedalje manj časa. Bezić (2007, 2008) denimo 
ugotavlja, da se šolska svetovalna služba največ ukvarja z vzgojnimi problemi, disciplino, učnimi 
težavami, otroki s posebnimi potrebami ipd. Poklicna orientacija je v ozadju, približno 60 odstotkov 
svetovalnih delavcev ocenjuje, da uspe individualno poklicno svetovati le od 10 do 20 odstotkom 
vseh učencev na šoli (Bezić, 2007). Hkrati pa je zanimiv tudi podatek, da se na zadnjih mestih sode-
lovanja svetovalnih delavcev s skupinami učiteljev pojavlja ravno poklicna orientacija (Bezić, 2008). 
To spoznanje lahko pomeni tudi, da nalogo izvajajo nepovezano z učitelji, kar lahko povzroča ne-
učinkovitost in neuspešnost prizadevanj svetovalnih delavcev (prav tam). Podobno ugotavlja Gabor 
(2011), ki na podlagi izidov ankete s šolskimi svetovalni delavci ugotavlja, da poklicna orientacija na 
osnovnih šolah poteka v ozkem okviru dejavnosti in omejenem časovnem oknu; zdi se, da je dejav-
nost poklicne orientacije na večini osnovnih šol skrčena na minimum oz. poteka v okviru zadostitve 
minimalnih standardov (prav tam). 
Kljub omenjenim pomanjkljivostim pa raziskava o mnenju dijakov o izvedbi poklicne orientacije v 
osnovni šoli (Repanšek, 2009) podaja spodbudne rezultate. Tri četrtine dijakov je bila namreč zado-
voljna s svetovanjem svetovalnih delavcev v osnovni šoli, četrtina dijakov pa je bila nezadovoljna s 
svetovanjem svetovalnega delavca v osnovni šoli in izbiro srednje šole. 
V prispevku bomo predstavili del rezultatov obširne študije o šolskem svetovalnem delu v Sloveniji 
(Gregorčič Mrvar idr., 2020) s poudarkom na analizi odgovorov o poklicni in karierni orientaciji. 
Empirično raziskavo o svetovalni službi, ki je potekala od januarja do marca 2018, smo izvedli v 
osnovnih in srednjih šolah. Vsem ravnateljem in svetovalnim delavcem na osnovnih (N = 454) ter 
srednjih (N = 182) šolah v Sloveniji smo januarja 2018 prek spletne pošte poslali povezavo do splet-
Razpon dela 
šolskih svetovalnih 
delavcev na 
področju poklicne 
orientacije je 
izjemno velik: od 
informiranja do 
podpore u čencem 
in dijakom pri 
samospoznavanju, 
da bi na podlagi 
tega lažje razumeli 
svoje potrebe, želje 
in cilje ter na koncu 
sprejeli poklicno 
odločitev.
Pomen poklicne in karierne orientacije v osnovni in srednji šoli

Šolsko svetovalno delo  |  ANALIZE IN PRIKAZI
6
nih anketnih vprašalnikov. V vzorec šol za ugotavljanje perspektive različnih udeležencev vzgojno-
-izobraževalnega procesa smo vključili 45 osnovnih in 20 srednjih šol. K izpolnjevanju spletnega 
oz. natisnjenega vprašalnika smo povabili vse učitelje na izbranih šolah, učence 6.a, 7.a, 8.a, 9.a, 
dijake 1.a, 2.a in starše učencev 3.a, 6.a, 9.a ter dijakov 1.a, 2.a. Odzvalo se je 315 šolskih svetovalnih 
delavcev, 1671 učencev in dijakov, 501 učitelj, 266 ravnateljev in 1119 staršev osnovnih ter srednjih 
šol. 
Rezultati raziskave – poklicna in karierna orientacija v okviru področij 
vsakdanjega življenja in dela v šoli
Sprva nas je zanimalo, v okviru katerih osnovnih področij vsakdanjega življenja in dela v šoli sve-
tovalni delavci opravijo največ delovnih nalog. Postavke so svetovalni delavci, ravnatelji in učitelji 
rangirali od 1 – največ nalog do 6 – najmanj nalog. 
Preglednica 1: Pogostost opravljanja nalog v okviru podro čij dela in življenja v šoli
Področja dela in življenja v šoli 
Svetovalni 
delavci 
(n = 315)
M rang/R
Ravnatelji
(n = 266)
M
rang/R
Učitelji
(n = 501)
M
rang/R
Učenje, npr. delo na področju izboljšanja kakovosti učenja, 
razvijanje učnih navad, učna pomoč itd.
2,91/2 2,94/2 2,86/1
Poučevanje, npr. posvetovanje z učitelji glede izboljšanja 
učinkovitosti poučevanja, delavnice za kolege, organizacija 
internega izobraževanja ipd.
4,30/6 4,27/6 4,22/5
Šolska kultura, vzgoja, klima in red, npr. vzgojni načrt, šolska 
pravila, klima v oddelkih, obravnava disciplinskih prekrškov, 
vzgojno ukrepanje itd.
2,56/1 2,86/1 3,05/2
Telesni, osebni in socialni razvoj u čencev/dijakov 3,44/3 4,11/5 4,25/6
Šolanje in poklicna/karierna orientacija 3,53/4 3,34/3 3,12/3
Socialno-ekonomske stiske, npr. subvencije, socialna pomo č, 
zastopanje, multidisciplinarni timi ipd.
4,26/5 3,45/4 3,32/4
V odgovorih svetovalnih delavcev, ravnateljev in učiteljev smo med drugimi področji statistično 
pomembne razlike ugotovili tudi v razvrščanju področja šolanje in poklicna orientacija (F = 6,497, 
α = ,002). Iz preglednice 1 vidimo, da so svetovalni delavci področje poklicne/karierne orientacije v 
povprečju postavili na četrto mesto, ravnatelji in učitelji pa v povprečju na tretje mesto. 
Ko smo preverjali razvrščanje delovnih nalog v okviru področij življenja in dela v šoli glede na stro-
kovni profi l svetovalnih delavcev ter osnovno in srednjo šolo, smo prišli do naslednjih ugotovitev 
(preglednici 2 in 3). 

7
Preglednica 2: Razvrščanje področij dela in življenja na šoli glede koli čine opravljenih delovnih nalog po oceni 
svetovalnih delavcev glede na njihov strokovni profi l
Profi l/
podro čje
Pedagog 
(n = 131)
M rangov/R
Psiholog
(n = 89)
M rangov/R
Socialni 
delavec
(n = 46)
M rangov/R
Socialni 
pedagog
(n = 33)
M rangov/R
Specialni 
pedagog
(n = 8)
M rangov/R
Učenje 2,69/2 2,87/3 4,09/5 3,00/2 1,00/1
Poučevanje 4,07/5 4,62/5 4,78/6 4,12/6 2,88/2
Šolska kultura, vzgoja, klima in red 2,41/1 2,69/1 2,41/1 2,76/1 3,13/3
Telesni, osebni in socialni razvoj 4,04/4 2,84/2 2,84/2 3,15/3 4,25/4
Šolanje in poklicna/karierna 
orientacija 
3,59/3 3,22/4 3,33/3 4,09/5 4,38/5
Socialno-ekonomske stiske 4,20/6 4,76/6 3,54/4 3,91/4 5,38/6
Med svetovalnimi delavci različnih strokovnih profi lov obstajajo statistično pomembne razlike v 
mnenjih o tem, v okviru katerih področij življenja in dela v šoli opravijo največ delovnih nalog, in si-
cer pri petih področjih: učenje (F = 9,476, α = ,000), poučevanje (F = 5,145, α = ,001), telesni, osebni in 
socialni razvoj (F = 10,028, α = ,000), šolanje in poklicna orientacija (karierna orientacija (F = 2,835, 
α = ,025). Pedagogi in socialni delavci so v okviru svojih nalog področje poklicne in karierne ori-
entacije postavili na tretje mesto, psihologi na četrto mesto, socialni pedagogi in specialni pedagogi 
pa v povprečju na peto mesto. Razlike med strokovnimi profi li svetovalnih delavcev glede področij 
dela so pričakovane, saj ti med univerzitetnim izobraževanjem pridobijo in razvijejo različna znanja, 
spretnosti ter kompetence (prim. Bizjak, 2014; Resman, 1999b), hkrati pa naj bi si v okviru inter-
disciplinarno oblikovanih timov šolske svetovalne službe delo razdelili smiselno glede na osnovno 
strokovno usmeritev.
Preglednica 3: Razvrščanje področij dela in življenja na šoli glede koli čine opravljenih delovnih nalog po oceni 
svetovalnih delavcev na osnovnih in srednjih šolah
Šola N M SD
UČENJE, npr. delo na področju izboljšanja kakovosti 
učenja, razvijanje učnih navad, učna pomoč itd.
Osnovna šola 227 2,89 1,702
Srednja šola 70 2,84 1,612
POUČEVANJE, npr. posvetovanje z u čitelji glede 
izboljšanja u činkovitosti poučevanja, delavnice za kolege, 
organizacija internega izobraževanja ipd.
Osnovna šola 228 4,20 1,523
Srednja šola 70 4,61 1,448
ŠOLSKA KLIMA IN RED, npr. vzgojni na črt, šolska pravila, 
klima v oddelkih, obravnava disciplinskih prekrškov, 
vzgojno ukrepanje itd.
Osnovna šola 228 2,41 1,372
Srednja šola 70 3,06 1,569
TELESNI, OSEBNI IN SOCIALNI RAZVOJ
Osnovna šola 228 3,54 1,643
Srednja šola 70 3,24 1,821
ŠOLANJE IN POKLICNA ORIENTACIJA 
(KARIERNA ORIENTACIJA)
Osnovna šola 226 3,65 1,546
Srednja šola 70 3,01 1,399
SOCIALNO-EKONOMSKE STISKE, npr. subvencije, 
socialna pomo č, zastopanje, multidisciplinarni timi ipd.
Osnovna šola 228 4,32 1,641
Srednja šola 70 4,23 1,608
Področje šolanja in poklicne (karierne) orientacije so v primerjavi s svetovalnimi delavci osnovnih šol 
v povprečju statistično pomembno višje rangirali svetovalni delavci v srednjih šolah. Rezultati so gle-
Pomen poklicne in karierne orientacije v osnovni in srednji šoli

Šolsko svetovalno delo  |  ANALIZE IN PRIKAZI
8
de na posebnosti (svetovalnega) dela v osnovni in srednji šoli pričakovani, denimo v srednji šoli so 
v gimnazijskih programih zagotovo bolj v ospredju svetovalnega dela vprašanja poklicne in karierne 
orientacije (prim. Resman, 1999a). Pri tem poudarjamo, da je treba dejavnosti poklicne in karierne 
orientacije bolj okrepiti že v osnovni šoli, razloge pa bomo podrobneje opredelili v nadaljevanju. Pri 
ravnateljih in učiteljih osnovnih in srednjih šol ni bilo statistično pomembnih razlik v rangiranju 
področja poklicne in karierne orientacije. 
Tako svetovalne delavce kot učitelje smo vprašali tudi, kako pogosto učitelji dajo pobudo za sodelo-
vanje s šolsko svetovalno službo glede različnih učencev oz. dijakov. Glede poklicnega in kariernega 
razvoja učencev oz. dijakov dajo učitelji po njihovem lastnem mnenju manj kot enkrat na mesec 
(45,1 %) ali nikoli (32,3 %) pobudo za sodelovanje s svetovalnimi delavci. Svetovalni delavci ocenju-
jejo, da učitelji nekoliko pogosteje dajejo pobude za sodelovanje na tem področju, saj je pri njih 
pogosteje zastopana kategorija enkrat do nekajkrat na mesec. Kot smo omenili, opredelitev karierne 
orientacije kaže na potrebo po tesnem sodelovanju strokovnih delavcev v šoli s šolsko svetovalno 
službo s ciljem opremljanja mladih s čim širšim naborom znanja, spretnosti ter razvijanja njihovega 
ustreznega odnosa do dela, da bodo kos čim več izzivom na svoji karierni poti. Pomembno je razvija-
nje zavedanja učiteljev in svetovalnih delavcev, da je eno osrednjih področij njihovega delovanja tudi 
medsebojno sodelovanje. Izziv za šolo kot vzgojno-izobraževalno institucijo pa je, kako omogočiti 
»prostor« za tovrstno sodelovanje, tako da so eni in drugi razbremenjeni mnogih administrativnih 
obveznosti ter imajo na voljo skupni čas in prostor za sodelovanje.
Ko smo svetovalne delavce spraševali, ali v zadnjem desetletju opažajo spremembe v delovanju sveto-
valne službe, so med drugim navajali tudi, da je vedno več in bolj zahtevno delo na področju poklicne/
karierne orientacije. To lahko razlagamo z izidi drugih raziskav o odraščanju mladih. V zadnjih de-
setletjih so se namreč pogoji odraščanja in možnosti za vstop v odraslost zelo zaostrili (Kuhar, 2014). 
Ključna značilnost procesa odraščanja pri nas in v vsem zahodnem svetu je naraščajoča negotovost 
prehodov v odraslost, zlasti pa težavnost vstopa na trg dela oz. pridobitev stabilne in dostojne zapo-
slitve. Taka zaposlitev je pri večini še vedno pogoj za dolgoročnejše načrtovanje življenja, ustvarjanje 
družine itd. (prav tam).
Med predlogi in pobudami glede sprememb organizacijskih vidikov ter pogojev dela svetovalne služ-
be, ki jih v večini izpostavljajo svetovalni delavci v naši raziskavi, je bila omenjena tudi vključitev ur 
za delo svetovalnega delavca z učenci in dijaki v program šole, pri čemer so omenjali tudi več mož-
nosti za izvajanje poklicne in karierne orientacije.
Učenci in dijaki o poklicni in karierni orientaciji
Ko smo učence in dijake spraševali, kaj je po njihovem mnenju glavno delo svetovalne službe oz. 
svetovalnega delavca, so dijaki v večji meri kot osnovnošolci mnenja, da se šolska svetovalna služba 
ukvarja predvsem s svetovanjem v povezavi z nadaljnjim izobraževanjem (48,2 % dijakov in 39,4 %
učencev). Za dijake, še posebno v gimnazijskih programih, je verjetno odločanje o nadaljnji kari-
eri bolj pomembno, poleg tega pa je lahko do razlik prišlo zaradi drugačnega načina dela z dijaki 
kot osnovnošolci na tem področju. Svetovalne delavce pri poklicni oz. karierni orientaciji dijakov 
namreč zavezujejo standardi, ki so postavljeni v temeljnem dokumentu za delo svetovalne službe v 
srednji šoli (Programske smernice …, 2008b); primer takšnega standarda je, da svetovalni delavec 
za dijake v zadnjem letniku obvezno ponudi (ali organizira) vsaj en individualni pogovor. Rezultat 
Ključna zna čilnost 
procesa odraš čanja 
pri nas in v vsem 
zahodnem svetu 
je naraščajoča 
negotovost 
prehodov v 
odraslost, zlasti 
pa težavnost 
vstopa na trg dela 
oz. pridobitev 
stabilne in dostojne 
zaposlitve. 
Svetovalne delavce 
pri poklicni oz. 
karierni orientaciji 
dijakov zavezujejo 
standardi, ki 
so postavljeni 
v temeljnem 
dokumentu za delo 
svetovalne službe 
v srednji šoli.

9
se sklada tudi z ocenami svetovalnih delavcev. Podatki o področjih dela kažejo, da so svetovalni 
delavci v srednjih šolah področje šolanja in poklicne (karierne) orientacije v povprečju statistično 
pomembno višje rangirali kot svetovalni delavci osnovnih šol. 
Starši o poklicni in karierni orientaciji
Pri starših se pri trditvah o delu šolske svetovalne službe oz. svetovalnega delavca kaže glede poklicne 
in karierne orientacije, da je karierno svetovanje za starše učencev v večji meri naloga, ki jo opravlja 
šolska svetovalna služba. Tako meni 58,8 odstotka staršev učencev in manj staršev dijakov (51,2 %) 
(χ
2
 = 5,512, g = 1, α = ,019). Ni povsem jasno, kako si razložiti te razlike. Morda je na osnovnih šolah 
več poudarka na svetovalnem delu za karierno orientacijo. Morda je za starše osnovnošolcev bolj 
pomembna vloga svetovalnih delavcev pri karierni orientaciji kot za starše srednješolcev ali pa starši 
srednješolcev dajejo manj poudarka vlogi svetovalne službe ter dijakom pripisujejo več samostojno-
sti in zmožnosti avtonomnega odločanja.
Starše smo tudi vprašali, na katerih področjih bi potrebovali pomoč, podporo ali informacije šolske-
ga svetovalnega delavca. Na to vprašanje odprtega tipa je odgovorilo 468 oz. 42 odstotkov staršev. 
Analiza odgovorov je pokazala, da prevladujejo štiri osrednje teme, med temi na prvem mestu pod-
ročje vpisa (odgovorilo 141 staršev oz. 30,1 %), na katerega smo uvrstili odgovore s področij vpisa v 
srednjo šolo ali na fakulteto ter karierne orientacije. Primer takega mnenja: »Potrebovali bi pomoč 
oz. bolj podporo ali informacije, kako še motivirati otroka za sprotno samostojno učenje in domače 
naloge, ga motivirati, da v sebi išče, kaj ga veseli, kaj rad počne, kateri predmeti so mu všeč – predvsem 
v smislu iskanja bodoče zaposlitve oz. še prej srednje šole.«
Glede na dobljene rezultate raziskave v nadaljevanju izpostavljamo tezo, da je treba dejavnosti po-
klicne in karierne orientacije okrepiti že v osnovni šoli.
Pomen poklicne in karierne orientacije v osnovni šoli
Dejavnosti poklicne in karierne orientacije v osnovni šoli lahko opredelimo tudi kot varovalne de-
javnike pred negativno izbiro. Pomanjkanje jasne namere pri mladih namreč lahko vodi do nepre-
mišljene izbire srednje šole oz. programa, kar s sabo nosi številne negativne posledice, kot so neza-
dovoljstvo, pomanjkanje motivacije, slabši učni uspeh in tudi opustitev izobraževanja.
Zgodnje opuščanje šolanja, ki ga poznamo predvsem pod imenom osip, v zadnjem času zamenjuje 
izraz zgodnje opuščanje izobraževanja in usposabljanja, angleški izraz je early leaving from education 
and training, oz. ELET. Gre za proces, ki se pojavlja v več oblikah in zajema mlade, stare med 15 in 24 
let, ki so pred iztekom izobraževanja opustili šolanje. Uradna poročila Evropske unije opredeljujejo 
osipnike kot tiste posameznike, »stare med 18 in 24 let, ki so dokončali osnovno šolo oz. programe 
srednješolskega izobraževanja, ki ne vodijo neposredno do možnosti vključitve v terciarno izobraže-
vanje (pri nas gre za programe nižje poklicnega in srednjega poklicnega izobraževanja, op. D. Mako-
vec Radovan), in niso vključeni v nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje«.
2
 
Zgodnje opuščanje 
šolanja, ki ga 
poznamo predvsem 
pod imenom osip, 
v zadnjem času 
zamenjuje izraz 
zgodnje opuščanje 
izobraževanja in 
usposabljanja.
2 http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Glossary:Early_leaver_from_education_and_training.
Pomen poklicne in karierne orientacije v osnovni in srednji šoli

Šolsko svetovalno delo  |  ANALIZE IN PRIKAZI
10
Osipniki torej niso samo posamezniki, ki so opustili izobraževanje, ne da bi ga uspešno končali, 
ampak mednje uvrščamo: 
• posameznike, ki so dokončali osnovno šolo in se niso vključili v nadaljnje izobraževanje (non-
-starters), 
• posameznike, ki so dokončali programe srednješolskega izobraževanja, ki ne vodijo neposredno 
do možnosti vključitve v terciarno izobraževanje (early leavers), 
• posameznike, ki so prekinili neko obliko izobraževanja in se vključili v drugo (dropout). 
Kadar o osipu govorimo v odstotkih, Slovenija v primerjavi z evropskim povprečjem spada v skupi-
no držav z najnižjim odstotkom osipa. Kot je razvidno iz grafi čnega prikaza, smo dosegli tudi cilj, ki 
smo ga določili do leta 2020 (to je zmanjšanje stopnje osipa pod 5 odstotkov). 
Slika 1: Opuščanje izobraževanja med letoma 2014 in 2019 (% za starostno skupino med 18. in 24. letom starosti 
(Vir: Eurostat, 2020). 
Se pa na ravni merjenja stopnje osipa pojavi težava, saj v statistiko niso zajete vse prej omenjene 
skupine, ampak le tisti posamezniki, stari med 18. in 24. letom, ki so dokončali osnovno šolo in 
programe srednješolskega izobraževanja (ISCED 3a, b, c), ki ne vodijo neposredno do možnosti 
vključitve v terciarno izobraževanje. Metodologija merjenja zgodnjega opuščanja šolanja oz. osipa 
med državami ni poenotena, kar otežuje neposredne primerjave, prav tako so zelo različne tudi de-
fi nicije zgodnjega zapuščanja izobraževanja (Markussen idr., 2011), saj odražajo različne razloge za 
opuščanje šolanja in nacionalne kontekste preučevanja tega pojava. Raziskovalci, ki so preučevali t. i. 
splošni kontekst osipništva, pri čemer so se ukvarjali predvsem z dejavniki, ki vplivajo na odločitev 
posameznika o opustitvi šolanja (npr. Alivernini in Lucidi, 2011; Cederberg in Hartsmar, 2013; De 
Witte idr., 2013;), so ugotovili, da je zgodnje opuščanje šolanja rezultat interakcije številnih komplek-
snih spremenljivk in da je pogosto težko določiti, katera je v danem trenutku pomembnejša. Tako v 
povezavi z osipom najpogosteje omenjajo dejavnike, kot so družinsko ozadje (socialno-ekonomski 
status staršev, odnos staršev do izobraževanja, »družinsko poreklo« – migracije ali poreklo etničnih 
manjšin), individualne značilnosti posameznika (spol, zdravstveno stanje posameznika, nizka samo-
podoba, konfl iktni odnosi z odraslimi), posameznikova izobraževalna pot (učne težave, izostajanje 

11
od pouka, zamujanje, ponavljanje razreda, nizki učni dosežki, negativen odnos do šole), vzdušje v 
šoli in razredu (konfl ikti z učitelji, nasilje) in privlačnost trga dela. Na splošno pa lahko omenjene 
dejavnike razdelimo v tri širše skupine, in sicer: 
Dejavniki
osipa
Individualne razlike med 
posamezniki in dejavniki 
družinskega porekla
Dejavniki šolskega okolja 
Dejavniki trga dela
Pri dejavnikih šolskega okolja se na osip nanašajo dejavniki, kot so odsotnost od pouka, socialno-
-ekonomske razmere posameznika, splošni dosežki v izobraževanju ter naravnanost dijaka. Zadnja 
dva sta še posebno pomembna tudi zaradi povezave s poklicno orientacijo.
V več študijah, v katerih so preučevali povezave med predhodno izobraževalno uspešnostjo in zgod-
njim neuspehom in osipom, so ugotovili, da sta omenjeni spremenljivki imeli večji vpliv na osip kot 
druge merjene spremenljivke. Markussen in sod. (2011) so ugotovili, da čeprav stopnja izobrazbe 
staršev vpliva na verjetnost osipa, je pod nadzorom uspešnosti predhodnega izobraževanja in ude-
ležbe učencev ta vpliv slabši. Tudi v drugih študijah so kot ključne spremenljivke, ki vplivajo na 
možnosti osipa, zaznali uspešnost izobraževanja, odnos do izobraževanja in stopnjo angažiranosti, 
saj avtorji ugotavljajo, da gre pri osipnikih za mlade, ki so manj motivirani za to, da bi v šoli uspevali, 
in so pogosto v šolskem okolju tudi manj zadovoljni (Audas in Willms, 2002; Hoff man in Lowitzki, 
2005). Ključno je, da v elemente karierne orientacije vključujemo tudi informacije o učenčevi pred-
hodni izobraževalni uspešnosti ter njegovo motivacijo za izobraževanje. Nikakor v kontekstu, da 
učencu oz. dijaku neko nadaljevanje izobraževanja svetujemo izključno na podlagi ocen, njegove 
interese in motive za poklic pa pri tem zanemarimo, temveč znotraj širše slike, kaj v povezavi s tem, 
kar ga zanima, povedo tudi njegovi predhodni uspehi in motivacija za izobraževanje.
Drugi vidik, ki ga izpostavljamo, je naravnanost dijaka. V Cedefopovi študiji (Cedefop, 2016) se je 
kot eden od pomembnih dejavnikov za opuščanje izobraževanja izkazala tudi neustrezna usmerje-
nost oz. naravnanost dijaka. Pri tem gre pogosto za pomanjkanje jasne namerne in premišljene izbire 
pri mladostnikih, kaj želijo početi v prihodnosti. Seveda je razumljivo, da večina mladih v starosti, ko 
se odločajo za nadaljnje, predvsem srednješolsko izobraževanje, nima izoblikovane jasne vizije svoje-
ga poklicnega razvoja. Težava je, ker jim pogosto manjka kakršen koli razmislek o njihovi prihodnji 
poti ali samorefl eksija o njihovih interesih. Tak pasiven in odtujen odnos do izobraževanja (in morda 
tudi do učenja nasploh) je ključna težava, s katero se soočajo številni mladi. Zaradi pomanjkanja 
jasne namere pogosteje izbirajo poklicne poti, ki niso rezultat njihovih zanimanj, temveč so plod 
Pasiven in 
odtujen odnos 
do izobraževanja 
(in morda tudi do 
učenja nasploh) je 
ključna težava, s 
katero se soo čajo 
številni mladi.
Pomen poklicne in karierne orientacije v osnovni in srednji šoli

Šolsko svetovalno delo  |  ANALIZE IN PRIKAZI
12
drugih dejavnikov, kot so zahtevnost (oz. nezahtevnost) programa, bližina šole in doma, za program 
so se odločili sošolci oz. prijatelji, pobuda oz. predlog staršev oz. učiteljev. Tovrstni načini izbire se 
lahko hitro odrazijo kot nezadovoljstvo s programom, nizka motivacija za šolanje, nezainteresira-
nost, odsotnost, neuspeh in opuščanje izobraževanja. Karierne orientacije v tem kontekstu torej ne 
smemo razumeti zgolj kot svetovanje, v katerem mladostniku (po)iščemo izobraževalni program, ki 
bi ustrezal njegovemu »osebnostnemu profi lu« (prav tam, str. 95), temveč jo je treba razumeti širše. 
Ključni element je samorefl eksija o težnjah in iskanje odgovora na vprašanje, kako in kje mladostniki 
sebe vidijo v prihodnosti. Tak pristop v karierni orientaciji številni raziskovalci razumejo kot zelo 
pomemben tudi pri spodbujanju angažiranosti in motiviranju mladih za uspeh (prav tam). Skozi 
tovrstno izvajanje karierne orientacije pa mladostnik lažje pride tudi do odločitve za posamezni 
izobraževalni program. 
Sklep
Izsledki raziskave kažejo, da svetovalni delavci veliko časa porabijo za opravljanje nalog na področju 
poklicne in karierne orientacije, pri čemer so to področje po pogostosti opravljanja nalog statistično 
pomembno višje rangirali svetovalni delavci v srednjih kot svetovalni delavci v osnovnih šolah. Kot 
kažejo podatki, so v srednjih šolah med strokovnimi delavci bolj v ospredju vprašanja poklicne in 
karierne orientacije kot v osnovnih šolah, npr. to vrsto dela so tudi dijaki izbrali pogosteje kot učenci. 
Precej velik delež staršev, učencev in dijakov je poudaril pomembno vlogo šolske svetovalne službe 
na področju nadaljnjega šolanja, poklicne in karierne poti mladostnikov. Dokaj velik delež staršev 
je izpostavil tudi delo šolske svetovalne službe kot podporo pri karierni orientaciji mladostnikov. To 
nalogo šolske svetovalne službe je navedlo pomembno več staršev osnovnošolskih otrok, čeprav po 
mnenju drugih anketirancev več časa poklicnemu in kariernemu usmerjanju namenijo šolski sveto-
valni delavci v srednjih šolah.
Karierna orientacija je pomemben element svetovalnega dela pri načrtovanju poklicnih poti učencev 
in dijakov. Slovenija sodi v skupino držav, ki sicer nima celovite strategije za spopadanje s problema-
tiko opuščanja izobraževanja, obenem pa sodi tudi v skupino držav, ki imajo zelo dobro urejeno sve-
tovanje pri izbiri izobraževanja oz. poklica, torej karierno orientacijo, ki jo strokovnjaki vidijo tudi 
kot enega najpomembnejših ukrepov proti zgodnjemu opuščanju izobraževanja (Cedefop, 2017). 
Zato jo kot pomembno razumemo tako na ravni osnovnošolskega kot na ravni srednješolskega izob-
raževanja. Sistemska urejenost karierne orientacije, ki je zapisana tudi v programskih smernicah, je 
vsekakor dober temelj, na katerem lahko svetovalna služba mladim pomaga graditi njihovo poklicno 
pot. Da mladi prepoznajo svoje interese ter jih povežejo s poklicnimi aspiracijami, pa lahko doseže-
mo le s sistematičnim izvajanjem karierne orientacije. 

Viri in literatura
Alivernini, F . in Lucidi, F . (2011). Relationship between social context, self-effi  cacy, motivation, academic achievement, and intention to drop 
out of high school: A longitudinal study. Th e Journal of Educational Research, 104, št. 4, str. 241–252.
Audas, R. in Willms, J. D. (2002). Engagement and dropping out of school a life-course perspective. Hull, Quebec: Applied Research Branch, 
Human Resources Development Canada.
Sistemska urejenost 
karierne orientacije, 
ki je zapisana tudi 
v programskih 
smernicah, je dober 
temelj, na katerem 
lahko svetovalna 
služba mladim 
pomaga graditi 
njihovo 
poklicno pot.

13
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS (2011). Dostopno na: http://pefprints.pef.uni-lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf (17. 9. 2020).
Bezić, T. (2007). Razvoj in spremljanje delovanja mreže svetovalnih služb. Sodobna pedagogika, 59, št. 2, str. 60–80.
Bezić, T. (2007). Svetovalna služba sedem let po sprejemu programskih smernic za njeno delo. Šolsko svetovalno delo, 12, št. 1/2, str. 3–10.
Bezić, T. (2016). Kako so šolski svetovalni delavci ocenili osnutek predloga posodobitev Programskih smernic za delo svetovalne službe na 
področju osebnega in socialnega razvoja ter karierne orientacije. Šolsko svetovalno delo, 20, št. 1/2, str. 24–32. 
Bizjak, C. (2014). Vizija delovanja svetovalne službe in kompetence za svetovalno delo v aktualnih družbenih razmerah in prihodnosti: zapis-
nik z okrogle mize (Celje, 11. 4. 2014). Šolsko svetovalno delo, 18, št. 3/4, str. 49–55.
Cederberg, M. in Hartsmar, N. (2013). Some Aspects of Early School Leaving in Sweden, Denmark, Norway and Finland. European Journal 
of Education, 48, št. 3, str. 378–389. Dostopno na: https://doi.org/10.1111/ejed.12036 (12. 4. 2020).
Cedefop (2016). Leaving education early: putting vocational education and training centre stage. Volume I: investigating causes and extent. 
Luxembourg: Publications Offi  ce. Cedefop research paper; št. 57. Dostopno na: http://dx.doi.org/10.2801/893397 (23. 5. 2020).
Cedefop (2017). Th e changing nature and role of vocational education and training in Europe. Volume 1: conceptions of vocational educa-
tion and training: an analytical framework. Luxembourg: Publications Offi  ce. Cedefop research paper; št. 63. Dostopno na: http://dx.doi.
org/10.2801/532605 (23. 5. 2020).
De Witte, K., Nicaise, I., Lavrijsen, J., V an Landeghem, G., Lamote, C. in V an Damme, J. (2013). Th e Impact of Institutional Context, Education 
and Labour Market Policies on Early School Leaving: a comparative analysis of EU countries. European Journal of Education, 48, št. 3, str. 
331–345. Dostopno na: https://doi.org/10.1111/ejed.12034 (12. 4. 2020).
Gabor, P . (2011). Stanje poklicne orientacije na osnovnih šolah: analiza ankete s šolskimi svetovalnimi delavci. Šolsko svetovalno delo, 15, št. 
3/4 , str. 20–31.
Gregorčič Mrvar, P., Jeznik, K., Kalin, J., Krofl ič, R., Mažgon, J., Šarić, M. in Šteh, B. (2020). Šolska svetovalna služba: stanje in perspektive. 
Ljubljana: Filozofska fakulteta. Dostopno na: https://e-knjige.ff .uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/218 (19. 6. 2020).
Hoff man, J. L. in Lowitzki, K. E. (2005). Predicting College Success with High School Grades and Test Scores: Limitations for Minority Stu-
dents. Review of Higher Education, 28, št. 4, str. 455–474. Dostopno na: https://doi.org/10.1353/rhe.2005.0042 (20. 6. 2020).
Kelava, P . (2015). Od poklicne socializacije h kariernemu opolnomočenju. V: U. Štremfel in M. Lovšin (ur.). Karierni ter osebnostni in socialni 
razvoj mladih: pogledi, pristopi, izzivi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, str. 49–60. 
Kuhar, M. (2014). Izzivi odraščanja v pozni moderni ter mladostniške strategije soočanja z njimi. V: K. Lekić, P . Tratnjek, N. Konec Juričič in 
M. Cugmas. Srečanja na spletu. Potrebe slovenske mladine in spletno svetovanje. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, str. 212–225.
Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/fi les/publikacije-datoteke/srecanja_na_spletu_0.pdf (19. 6. 2020).
Markussen, E., Frøseth, M. W . in Sandberg, N. (2011). Reaching for the unreachable: Identifying factors predicting early school leaving and 
non-completion in Norwegian upper secondary education. Scan- dinavian Journal of Educational Research, 55, št. 3, str. 225–253. 
Programske smernice. Svetovalno delo v osnovni šoli. (2008a). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 
Programske smernice. Svetovalno delo v srednji šoli. (2008b). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 
Repanšek, Z. (2009). Analiza dejavnikov, ki vplivajo na izbiro srednje šole, in analiza ocene kakovosti šolske svetovalne službe. Sodobna pe-
dagogika, 60, št. 3, str. 134–154.
Resman, M. (1999a). Posebnosti svetovanja učencem in dijakom. V: M. Resman, J. Bečaj, T. Bezić, G. Čačinovič Vogrinčič in J. Musek. Sveto-
valno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 137–142.
Resman, M. (1999b). Filozofi ja svetovalnega dela. V: M. Resman, J. Bečaj, T. Bezić, G. Čačinovič Vogrinčič in J. Musek. Svetovalno delo v 
vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 241–260.
Rutar Leban, T . (2015). Starši kot pomembni odrasli na karierni poti otrok. V: U. Štremfel in M. Lovšin (ur.). Karierni ter osebnostni in socialni 
razvoj mladih: pogledi, pristopi, izzivi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, str. 104–113.
Štremfel, U. in Lovšin, M. (ur.) (2015). Karierni ter osebnostni in socialni razvoj mladih : pogledi, pristopi, izzivi. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Terminološki slovarček karierne orientacije. (2011). Ljubljana: Zavod RS za zaposlovanje. 
Zakon o organizaciji in fi nanciranju vzgoje in izobraževanja (2017). Dostop no na: http://imss.dz-rs.si/imis/8192c66537c8af5d5e27.pdf (19. 
6. 2020).
Pomen poklicne in karierne orientacije v osnovni in srednji šoli