26. oktober 2002 številka 30 G L A S I L O M E S T N E O B Č I N E M U R S K A S O B O T A FOTOREPORTAŽA številka 30 Trejzino senje ni več, kar je bilo 15. oktobra, ko goduje Terezija, pripravijo v Murski Soboti ob Miklavžu drugi največji sejem - “Trejzino senje”. Kot že vrsto let je bila tudi tokratna sejemska ponudba pestra. Gostinska ponudba za nekaj tisoč obiskovalcev in kupcev je vsako leto bogatejša. Še preden se je zdanilo, so na osrednjih soboških ulicah - Slovenski, Trgu zmage in Zvezni -prodajalci od vsepovsod, tudi iz sosednje Hrvaške, postavljali stojnice z blagom. Kot običajno je najvztrajnejše prodajalce in obiskovalce po prijetnem in toplem dnevu že zajel večerni mrak, ko so se - bolj ali manj zadovoljni s prodajo ali z nakupom - odpravljali proti domu. Številnim je bila pot nazaj težja in daljša, saj je ves dan od vsepovsod dišalo po klobasah, pa tudi po vinu. Sejem sta pripravila Turistično društvo Murska Sobota in podjetje Komunala. Vse bolj postaja družabna prireditev, kjer se po dolgem času spet najdejo stari prijatelji in znanci. To je tudi priložnost za sklepanje novih znanstev. Če je bilo kar nekaj deset gostincev tudi letos z izkupičkom sejma zadovoljnih, tega ne moremo pripisati prodajalcem. Večina je menila, da je letos prodaja še slabša kot lani. Je pač tako, da je ponudba blaga v domala vsaki trgovini dovolj raznovrstna in cenena, da nakupi ob sejmih izgubljajo pomen. Sicer pa je v Soboti sejem, resda v nekoliko manjšem obsegu, tudi vsak prvi ponedeljek v mesecu, zato kupci po najnujnejšem blagu posegajo že tedaj. Minili pa so tudi časi obiskovalcev iz oddaljenih krajev, ki so po dolgem letu spet prišli v mesto in na sejmu nakupili, kar so potrebovali in kar ne. Morda pa bo že na Miklavževem sejmu drugače... Geza Grabar 2 oktober 2002 NAMESTO UVODA o je v začetku 90. let tudi našo deželo zajel val tektonskih sprememb, mi ni bilo čisto jasno kaj se bo zgodilo iz prehoda v socializma v kapitalizem. Sem namreč del generacije, ki so jo učili, da je možno zgolj nasprotno - iz kapitalizma preiti v socializem. Po dobrem desetletju mi še vedno marsikaj ni jasno. Sem se pa naučil, da je demokracija hudo zapletena reč. Četudi naj bi bila “vladavina ljudstva” v osnovi čisto enostavna. Pravico, da vladate, spoštovane bralke in bralci Soboških novin, boste lahko znova (če boste seveda želeli) dokazali drugo nedeljo v novembru. Odločali boste, kdo bo vaš župan (ali županja) in izvolili ljudi, za katere mislite, da bodo v mestnem svetu govorili tisto, kar je tudi vaše mnenje. Da vam bo lažje vladati, bo dobro vsaj prelistati to številko Soboških novin. Upam, da se boste potem v nedeljo, 10. novembra, pametno odločili! Ker je z lokalnimi volitvami povezano tudi eno mandatno obdobje pri delu občinskega sveta, smo tokrat namenili več prostora za analizo storjenega v minulih štirih letih, o čemer piše podžupan mestne občine. Sicer pa življenjski utrip niso samo volitve, zato boste tudi tokrat našli različne prispevke - pred vami so informacije o tednu požarne varnosti, pa o novostih na mestnem pokopališču. Vidite lahko, kako (žal!) izginja stara soboška železniška postaja. Poleg volilne je v tej številki tudi priloga o zdravju, natančneje o raku. Pomurci smo znani po nekaterih žalostnih rekordih, med drugim tudi po najkrajši življenjski dobi v Sloveniji. Imamo najvišjo stopnjo obolevnosti za najhujšimi boleznimi, tudi za rakom. Veliko k temu prispevamo tudi sami, saj živimo najmanj zdravo. Skušajmo se vsi skupaj spremeniti že do naslednjega snidenja s Soboškimi novinami, ki ga pričakujte v predprazničnem božičnonovoletnem vzdušju! Bojan Peček 3 LE EDEN BO NOVI ŽUPAN-ŽUPANJA številka 30 Nadja Ivanc Miloševič, kandidatka zlsd Osnovna naloga županje, mestne uprave in mestnega sveta, je vzpostavitev pogojev za povezovanje občin in vzpostavitev regije. Tako bomo uspešneje obvladovali centralizacijo in odločanje države o pomembnih lokalnih zadevah. Takoj bom začela vzpostavljati pogoje, da Murska Sobota prevzame operativno funkcijo regijskega središča. Operativnost pomeni lažje obvladovanje problemov na področju komunale, prometa in družbeno-socialnih potreb. Nepovezovanje se nam je prvič maščevalo pri izgradnji železnice, danes pa tudi pri izgradnji avtoceste, študijske knjižnice in delovanju dijaškega doma. Tudi EU opozarja na neenakomerno razvitost države kot na enega ključnih problemov Slovenije pri vključevanju v Unijo. Druga pomembna naloga je reševanje problemov urbanizma in prometne infrastrukture. Zavlačevanje gradnje avtoceste, železniških podvozov in izgradnje ustreznega srednješolskega prostora je nesprejemljivo, saj le-to usodno vpliva na nadaljnji razvoj mesta, občine in regije. Kot županja bom storila vse, da župani z zahtevami regije do države nastopimo enotno. Urejenost mesta je tretja pomembna naloga. V mestu vladajo nevzdržne prometne razmere, novi objekti so brez podzemnih parkirišč, neurejeno je parkiranje okrog blokovskih naselij, primanjkuje zelenih površin. Vse to je posledica reševanja sproti in reševanja z interesom kapitala. Kot županja bom poskušala mesto z vizijo strokovnjakov urediti. Vso skrb bom posvetila tudi urejanju primestnih naselij. Trudila se bomo občini zagotoviti pospešeno gospodarsko rast z zagotavljanjem čim ugodnejših možnosti za naložbe domačih in tujih podjetij, ki ustvarjajo največ delovnih mest. Tudi beg možganov je odliv kapitala. Ker želimo zadržati mlade bomo nadaljevali gradnjo neprofitnih stanovanj, saj je to edino, kar jim lahko ta trenutek ponudimo. Prenovili bomo soboški kino, ki bo hkrati tudi gledališko-koncertna dvorana. To bo zbirališče vseh, ki imajo radi kulturo. V Združeni listi socialnih demokratov smo v naši regiji kandidirali več kot tretjino kandidatk. Prepričani smo, da moramo povsod - doma, v šoli, v službi in tudi v politiki, ODLOČATI SKUPAJ! Ženske ne maramo enakopravnosti samo na papirju, hočemo biti zraven. Prekmurje se bo hitreje otreslo nerazvitosti, če bomo znali izkoristiti drugo polovico svoje pameti. Zato ODLOČAJMO SKUPAJ! Ernest Lülik, kandidat NPS Rojen 26.01.1946 v Topolovcih, poročen. Z ženo imava sina in hčerko ter dva vnuka in vnukinjo. Živimo pri moji materi v skromni hiši v Murski Soboti, Cankarjeva ulica 6. Po poklicu sem bil učitelj telesne vzgoje in po potrebi tudi likovnega pouka. Poučeval sem vse do leta 1980, ko sem se odločil za svobodni poklic - slikarja. Po obisku predsednika stranke NPS (Naprej Slovenija) na mojem domu in po prepričevanju in prošnji naj vendar kandidiram, ker to ni nobena sramota, sem se odločil, da podpišem kandidatno listo. Tako bom sodeloval kot njihov kandidat za župana Mestne občine Murska Sobota. "PROGRAM STRANKE NAPREJ SLOVENIJA" Naprej Slovenija - NPS, stranka čistih rok, predsednik je Blaž Svetek, se bo zavzemala za temeljito spremembo v družbi, ukinitev privilegijev, zatrtje kriminala belih ovratnikov ter organiziranega kriminala, zatrtje korupcije, vrnitev pokradenega družbenega premoženja, ureditev zakonov tako, da bodo vsem razumljivo napisani. Na odgovorna delovna mesta bomo postavili sposobne ljudi. Smo za ekološko čisto Slovenijo, za odpravo sovraštva med državljani, za odpravo zavisti, kajti Slovencev je premalo, da bi bil lahko Slovenec - Slovencu volk. Naša stranka noče biti oblast, ampak hoče biti servis ljudstva! 4 oktober 2002 LE EDEN BO NOVI ŽUPAN-ŽUPANJA Anton Slavic, kandidat LDS Drage občanke in občani, ponovno se vam predstavljam kot kandidat za vašega župana, in to iz dveh razlogov. Prvič zaradi vaše velike podpore v preteklih petih letih in pol in izražene želje velikega števila občank in občanov, da ponovno kandidiram, in drugič, ker želim začete in nekatere zamišljene projekte izpeljati, občino pa skupaj s pokrajino usmeriti skladno z evropskimi povezavami. Mestna občina Murska Sobota je v preteklih petih letih in pol doživela velike spremembe. Še danes se spomnim, kako so mi nekateri nasprotniki ob moji prvi kandidaturi očitali, da je moj program zavajanje volivcev, da se toliko vsega v takšnem času preprosto ne da storiti. Danes je vse obljubljeno uresničeno ali vsaj v fazi realizacije. Sedaj imam nasprotnike zato, ker jim ni všeč, da nam je vse to uspelo in nimajo možnosti izraziti kritike. Zato pa se nekateri že poslužujejo nizkih udarcev. Še naprej jim bom vračal po pravilu - ti mene s kamnom, jaz tebe s kruhom. Moje delo je bilo in bo, če bom ponovno izvoljen, enakomernejši razvoj občine in zadovoljstvo občank ter občanov. Pri tem se še kako zavedam, da zadovoljstvo ni vezano izključno na uresničitev posameznih projektov, ampak tudi na toplino odnosov, na medsebojno razumevanje. Lahko se človeku podtikajo nečednosti, lahko se poskuša razvrednotiti njegovo delo, ne da pa se mu vzeti to, da je predvsem človek s spoštovanjem do sočloveka. Takšen sem in takšen bom ostal. Seveda pa razvoj in pogoji življenja terjajo svoje. Zato bom v primeru izvolitve pohitel z uresničitvijo projektov, ki so že v teku. Gre za komunalno infrastrukturo, vodooskrbo, plinifikacijo, dograditev študijske knjižnice, gradnjo srednje ekonomske in glasbene šole, zagotovitev prostorov MIKK, dograditev mestnega središča, izboljšanje prometnega režima z garažno hišo vred, zagotavljanje visokošolskih izobraževalnih programov, urejanje obrtnih in industrijskih con, nadaljevanje gradnje avtoceste ter številne druge projekte. Murska Sobota mora postati ne samo središče formalne regije ampak tudi središče, ki bo presegalo današnje državne meje. Podrobnejši program vam bom, drage občanke in občani, še predstavil. Pri tem pa tudi tokrat ne pozabljam na sodelovanje s humanitarnimi in invalidskimi društvi, pripadniki romske skupnosti, na pomoč najmlajšim občanom in mladim družinam ter na skrb za starejše. Pri vsem tem pa naj nas vodi predvsem že povedano: razvijajmo takšne odnose, ki so vredni medsebojnega spoštovanja, zaupanja in ohranjanja človeškega dostojanstva. Sam želim delati le v takšnih pogojih in verjamem, da si vi drugačnega župana tudi ne želite. Anton Štihec, kandidat SMS, SDS, NSi, SLS, Zelenih in DeSUS Spoštovane občanke in občani Mestne občine Murska Sobota! Sem svetovalec župana za prostorsko planiranje in izvedbo investicij. V 11 letih dela na občini sem dodobra spoznal tako vsebinsko problematiko kot tudi organizacijsko delovanje občine. Ob poklicnem delovanju sem s nenehno strokovno izobraževal. Prav sedaj zaključujem magistrski študij prostorskega in urbanističnega planiranja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. CILJI: Mestna občina (MOMS) mora prevzeti vodilno vlogo v regiji, postati mora gospodarsko močna, uspešna in atraktivna za investitorje, zmanjšati mora nezaposlenost, združiti mora potencial vseh občanov v MOMS, izkoristiti mora svoje prednosti, ustrezno mora koristiti svoje vire, izboljšati mora kvaliteto bivanja in življenja, razvijati se mora celostno (gospodarski, socialni, prostorski in kulturni napredek) in enakomerno na celotnem območju. PRIORITETE: izboljšati komunikacijo med občino in občani, podatke in informacije posredovati javnosti (informacija nekomu lahko pomeni priložnost, če jo uresniči, lahko imajo koristi tudi drugi), reševanje prometne problematika (podvozi, krožišča, enosmerni promet, ureditev ulic..), gospodarski razvoj - posredna pomoč preko prebujanja spečega kapitala (nezazidana stavbna zemljišča). Le-te bomo s pomočjo svežega (zasebnega in državnega) kapitala komunalno uredili in s stimulativno politiko prispevkov privabili nove investitorje in s tem nova delovna mesta. Pri tem bomo zasledovali sekundarne učinke (novo delovno mesto - potrebe po stanovanjih - obuditev gradbene stanovanjske gradnje - delo za podizvajalce - preobrne se trend izseljevanja iz občine - poveča se število otrok v vrtcih, v šolah...). Odločnejša stavbnozemljiška politika bo sprožila cel cikel pozitivnih učinkov na raznih področjih. Pomemben segment bo prestrukturiranje kmetijstva (vertikalna organiziranost), socialni razvoj - izboljšanje kvalitete bivanja (odnos človek - okolje), izboljšanje kvalitete življenja (odnos človek - človek), življenje mladih in starejših občanov, prostorsko-okoljski in infrastrukturni razvoj - določitev 5-10 letnih razvojnih območij naselij in mesta, območja za vrtičkarje, nove parkovne površine na jugu M. Sobote, projekti celostnega razvoja vsakega primestnega naselja. Da bomo lahko skupaj ustvarili lepšo prihodnost, moramo komunicirati in biti pripravljeni poslušati eden drugega. In temu želim v prihodnje posvetiti največ pozornosti. Občina smo mi vsi, zato nam ne sme biti vseeno. Prizadeval si bom, da za vse nas zapiha nov veter življenja v Mestni občini M. Sobota. 5 MESTNI SVET številka 30 Mestni svet v minulih štirih letih Skrb za razvoj občine nad strankarskimi interesi zadnjem mandatnem obdobju je Mestni svet MO M. Sobota opravil 32 rednih sej in štiri izredne. Dnevni red je povprečno obsegal 11 točk, seje pa so v povprečju trajale 3 ure in pol. V tem času smo obravnavali 41 tematskih sklopov, sprejeli 66 odlokov, opravili 112 različnih imenovanj oziroma dajanj soglasij ter sklepali še o čez 130 drugih zadevah. Veliko časa smo namenili odgovorom na svetniška vprašanja, postavljenih jih je bilo 360. Seveda smo prejeli tudi odgovore. Sprejeli smo štiri letne proračune v skupni vrednosti okrog 11 milijard tolarjev. Od tega je šlo vsako leto približno 40 odstotkov za naložbe, kar ni bilo enostavno. Bilo je namreč veliko zahtev ostalih proračunskih porabnikov in teženj po prerazporeditvi obveznosti iz državnega v občinske proračune. Predvsem imam v mislih zaplete v zvezi s knjižnico. Delo je teklo nemoteno Mestni svet je po moji oceni nastopal zelo koordinirano in enotno. To dokazujejo tudi glasovanja, saj smo večino sklepov sprejeti z veliko večino glasov. Nemalokrat smo bili soglasni. To kaže na enotnost in predvsem na dobro delo posamičnih odborov, ki so se praviloma sestajali pred vsako sejo. Za dobro delo mestnega sveta je bilo pomembno sprejetje statuta in poslovnika o delu. S tema dokumentoma smo poskušali odpraviti pomanjkljivosti iz prejšnjega obdobja. Tako smo postavili pravila o točkah dnevnega reda, pa tudi o trajanju sej, ki praviloma ne smejo biti daljše od štirih ur. V razgovoru z drugimi člani mestnih svetov po Sloveniji sem ugotovil, da smo lahko zelo zadovoljni, saj pri nas ni bilo nepotrebnega politiziranja. V nekaterih drugih občinah se s tem ne morejo pohvaliti, v preteklih obdobjih pa je bilo bistveno slabše tudi v naši komuni. Sprejeli smo številne pomembne odločitve Med pomembnimi dokumenti, ki smo jih sprejeli, je na prvem mestu Regionalni Rudolf Horvat, podžupan Mestne občine Murska Sobota razvojni program Pomurje 2000+, razvojni program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi CRPOV (velja za primestna naselja). Bistveno je tudi, da smo v okviru sprejetih proračunov oblikovali načrte razvojnih programov Mestne občine za obdobje 2001-2005. Največ odlokov je o zazidalnih načrtih, oziroma o njihovih spremembah in dopolnitvah, pa o ureditvenih in lokacijskih načrtih. Med temi bi posebej omenil lokacijski načrt za izvennivojsko križanje ceste z železnico na Lendavski ulici, nadalje ureditveni načrt za razširjeno območje gramoznice ob Bakovski cesti, za ožje mestno središče in za skoraj vsa primestna naselja. Med pomembnješimi odloki naj izpostavim odloke o javnem redu, o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija ter posebej odlok o razdelitvi naselja Černelavci in s tem v zvezi o oblikovanju nove krajevne skupnosti Pušča. Nasploh lahko trdim, da je romska problematika v naši občini urejena najboljše v Sloveniji, kar nam priznavajo tudi drugi. Infrastruktura Največji dosežek je izgradnja plinovodskega omrežja, ki v bistvu obsega celo mestno občino. Nič manj pomembno ni sprejetje pogodbe za financiranje zbirnosortirnega centra za odpadke v Puconcih, ki je prvi tovrstni regijski projekt v državi in bo zgrajen tudi s pomočjo evropskih sredstev iz programa ISPA. Ne smemo pa pozabiti tudi na podelitev koncesije za izgradnjo čistilne naprave, s katero zaključujemo celovito reševanje komunalne problematike. S tem smo dosegli enega temeljnih ciljev našega dela, to pa je dejstvo, da je omogočen priklop vsakega gospodinjstva na vse komunalne vode. Tu mislim na vodovod, kanalizacijo, plin in odpadke. Največ sredstev smo namenili okolici, saj je bil naš cilj enakomerni razvoj cele občine. Ker je bilo mesto v infrastrukturnem smislu bolj razvito kot podeželje, smo zdaj to skušali popraviti. Za vodooskrbo, kanalizacijo in ceste smo v tem obdobju namenili več kot 2 milijardi tolarjev. Med posameznimi naložbami velja omeniti vodovod Murska Sobota-Bakovci, primarni vodovod Krog-Satahovci, kanalizacijo Markišavci-Polana-Krog-Satahovci-Bakovci in izgradnjo manjkajočega južnega kolektorja v Murski Soboti. Čeprav je stopnja urejenosti naših cest na visoki ravni, je bil poudarek tudi pri obnovi oziroma rekonstrukciji. To velja tako za okoliška naselja kot za mesto. Ker je naš cilj, da bi bilo mesto čim manj natrpano s pločevino, želimo ustvariti pogoje tudi za alternativna prevozna sredstva. Tako smo začeli z izgradnjo kolesarskih stez, ki bodo vsa primestna naselja povezala s središčem. Pomembno je tudi, da smo skušali pomagati panogam, ki so v krizi ne samo pri nas, pač pa na državni ravni. Tako smo subvencionirali obrestne mere za kredite, ki smo jih namenjali za kmetijstvo in razvoj gospodarstva. Družbene dejavnosti Za te smo namenili več kot 1,6 milijarde tolarjev. Na prvem mestu so naložbe v kulturo, posebej za gradnjo soboške Pokrajinske in študijske knjižnice. Za to je država prispevala 520, mestna občina pa kar 685 milijonov. Na drugem mestu so naložbe v šolstvo - 380 milijonov, za športne objekte 295, vrtce 130 in za zdravstvo 53 milijonov. Za manjše investicije v družbenih dejavnosti smo namenili približno 60 milijonov. 6 oktober 2002 MESTNI SVET Politika k sreči ni prevladala, pred novimi mestnim svetom so novi izzivi Minulo štiriletno obdobje pomeni zelo dobro osnovo za razvoj mestne občine, in sicer v smeri, ki jo vedno poudarjam. Murska Sobota naj bo središče bodoče pokrajine, a ne samo to - naj bo tudi središče nove evropske regije, ki bi lahko nastala iz delov štirih držav - Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Naši sosedje delijo isto razvojno usodo kot mi, saj gre praviloma za slabše razvita območja naštetih držav. Ob tem imamo tudi veliko neizkoriščeno priložnost v luči novih prometnih povezav (ceste in železnice). Velik kapital je tudi industrijska cona ob mestu, ki se razprostira na 60 hektarjih in ki je v lasti mestne občine. Mestni svet je sprejel program priprave prostorske dokumentacije za severno obrtno industrijsko cono. Dejstvo je, da je mestni svet delal nemoteno, za kar so zaslužni vsi uslužbenci mestne občine. Večino kakovostnega gradiva so pripravili prav v strokovnih službah. Rad bi se jim zahvalil za korektno sodelovanje, za pravočasnost in požrtvovalno delo. Enako velja za vse druge službe, ki so pomembne za nemoten življenjski utrip naše občine in jih je preveč, da bi jih na tem mestu naštel. Čeprav je imela ena politična grupacija v mestnem svetu večino, tako kakovostno delo vseeno ne bi bilo možno, če ne bi bilo zelo dobrega sodelovanja vseh ostalih. Pri tem poudarjam, da sem zelo vesel, da je bila skrb za razvoj občine nad strankarskimi političnimi interesi. Ne glede na izid volitev si želim, da bo tako tudi v novem štiriletnem obdobju. Na lokalni sceni ni mesta za politiziranje, saj bodo morale tudi nove svetnice in svetniki še veliko narediti, da upravičijo zaupanje volilcev oziroma občanov! Rudolf Horvat, podžupan Mestne občine Murska Sobota. Mestna občina Murska Sobota - oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (UL RS št. 22/98): Javni razpis za sofinanciranje programov športa v Mestni občini Murska Sobota za leto 2003 1. Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti Mestne občine Murska Sobota razpisuje kandidature za sofinanciranje programov športa v Mestni občini Murska Sobota za leto 2003 Sofinancirani bodo naslednji programi: - športna vzgoja otrok in mladine, - športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, - športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, - vrhunski šport, - šport invalidov, - športna dejavnost študentov, - kakovostni šport, - šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, - delovanje zveze športnih društev in drugih asociacij v športu in izvedba njihovih programov, - informatika v športu, - znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu, - informiranje o športu v medijih, - založniška dejavnost v športu, - razvojno raziskovalna dejavnost, meritve, analize svetovanja, - eksperimentalni programi v športu, - mednarodna dejavnost v športu. 2. Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež in delujejo na območju mestne občine Murska Sobota, - predložijo dokazila o plačani članarini svojih članov za tekoče leto, - da imajo redno dejavnost, za katero so registrirani vsaj dve leti. Izvajalci prikažejo svoje pogoje na posebnih obrazcih. 3. Rok za prijavo je 20. december 2003 (priporočena pošta) na naslov: Mestna občina Murska Sobota oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota (pripis: športni programi 2003) (Informacije in obrazci tudi na Športni zvezi M. Sobota, Mladinska 3, tel.: 53 71 960, ter na http:// www.sz-ms.si). 4. Izbrani programi bodo sofinancirani na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Murska Sobota (sprejet na 26. seji mestnega sveta 29. 10. 2001). Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe. Mestna občina Murska Sobota, oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti 7 MESTNI SVET številka 30 Svetniki in svetnice na oktobrskem zasedanju Izdelava dokumentacije za severno obrtno -industrijsko cono V okviru Regionalnega razvojnega programa Pomurje 2000+ je v Murski Soboti predvidena izgradnja industrijske cone, ki bo merila 49 hektarov. Zato je bilo potrebno sprejeti program priprave za izdelavo prostorske dokumentacije. Del cone bo namenjen tako imenovanemu podjetniškemu inkubatorju. Lokacijo je potrebno opremiti s komunalno infrastrukturo. Opremljanje bo stalo 1.471.200.000,00 tolarjev, izgradnja vzhodne obvoznice z izvennivojskim križanjem, ki bo speljana čez cono, pa 852.600.000,00 tolarjev. Čez cono poteka tudi obvozna tovorna železniška proga. Cona pravzaprav predstavlja nadaljevanje že obstoječe cone. Med sedanjo in predvideno cono je regionalna cesta Murska Sobota - Martjanci - Moravske Toplice. Širši cilj pridobitve akta, ki bo prostorsko definiral potencialno atraktivno območje severne obrtne - industrijske cone, predstavlja komunalno opremljeno območje, ki bo vlagateljem omogočala začetek gradnje svojih poslovnih objektov. Cilj občine je tudi, da privabi vlagatelje z ustreznimi spodbudami, s tem pa izboljša zaposlitveno strukturo, dejavnostno oživitev obrtnih in manjših industrijskih obratov in prepreči "beg" občanov. Proizvodno - servisna cona “Noršinska” Na zemljišču na severovzhodnem robu mesta, severno od lokalne ceste med Mursko Soboto in Noršinci, naj bi zrasla nova proizvodna servisna cona. Namembnost območja je namreč zaradi oddaljenosti od obstoječe grajene strukture in bližine bodoče vzhodne obvoznice primerna za obrtno in industrijsko dejavnost. Zazidalni načrt, ki sta naročila družba Transpak in družba Gomboc Gradbeni inženiring, tako predvideva gradnjo industrijskih objektov in objektov, ki bodo namenjeni spremljajočim dejavnostim (poslovne dejavnosti, skladiščenje,...). Ob objektih je predvidena izgraditev potrebne infrastrukture. Černelavci vzhod 2 Na zadnji seji mestnega sveta so razpravljali tudi o zazidalnem načrtu za območje Černelavci vzhod 2. Načrt je naročil Ernest Bransberger iz Černelavcev. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta zajema zemljišča, ki so na zahodu omejena s stanovanjskim kompleksom Černelavci, s travniškimi površinami na severu, s kompleksom Živinorejski zavod na vzhodu in Ulico Štefana Kovača na jugu. Namenska raba površin dopušča gradnjo trgovin široke potrošnje na drobno in debelo, splošne storitve in manjše mirne obrti ter lokale v okviru stanovanjskih enot. Za stanovanjske objekte je namenjenih 22 parcel, ki imajo povprečno velikost 2,86 ara, za trgovsko-poslovni objekt pa parcela, ki meri 10,65 ara. Prva faza izvajanja zazidalnega načrta zajema ureditev komunalne in cestne infrastrukture, druga pa gradnjo posameznih objektov. Mala nova ulica Rating - Atelje za projektiranje in inženiring, Oto Ratnik, dipl. inž. grad., s. p. je poleg zazidalnega načrta Černelavci 2 izdelal tudi zazidalni načrt za Malo novo ulico v Murski Soboti. Zazidalno območje obsega zemljišča, ki so na zahodu in jugu omejena s kmetijskimi zemljišči, na severu z Malo novo ulico, na vzhodu pa s Panonsko ulico. V severnem delu Male nove ulice je predvidena izgradnja bencinskega servisa z avtopralnico, v osrednjem delu trgovsko poslovni objekt, na jugu Male nove ulice pa bo nastalo dvanajst stanovanjskih hiš, ki jih je mogoče preurediti za mirno obrtno dejavnost. Velikost stanovanjskih parcel je od 653 do 795 kvadratnih metrov. Promet po ulici bo urejen dvosmerno. Izhoda bosta na Panonsko in Vegovo ulico. Na obeh straneh Male nove ulice bodo urejeni pločniki, ob trgovsko poslovnem objektu bo 70, ob bencinskem servisu pa 13 parkirnih mest. Za stanovanjske objekte je predvideno po eno parkirno mesto na javni površini. Izdelavo zazidalnega načrta je financiral Emerik Hanc iz Murske Sobote. Pismo za rakičanski dvorec... Svetnice in svetniki so sprejeli tudi sklep o podpisu pisma o nameri za vzpostavitev pomurskega visokošolskega izobraževalnega središča "Dvorec Rakičan". Pismo o nameri je nadaljevanje projekta obnove dvorca in zaokrožitve njegove ponudbe. Dvorec je s svojo delno obnovo dobil novo vsebino. S svojimi izobraževalnimi programi, gostinsko ponudbo in turističnimi zmogljivosti postaja vse bolj privlačna točka. Letos je bil izdelan tudi razvojni in poslovni načrt upravljanja dvorca. Avtor dokumenta je dr. Bogomir Kovač. Osnovni pogoj za uspeh projekta bo celovita obnova dvorca, ki bo omogočila delovanje bodočega javnega zavoda na ekonomskih temeljih. Pismo o nameri so že podpisali: občine Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Kuzma, Tišina in Turnišče, Območna obrtna zbornica Murska Sobota, Gospodarska zbornica za Pomurje, Prleška razvojna agencija Ljutomer, Razvojna agencija Sinergija, Razvojni center Lendava, Zavarovalnica Triglav, Nafta in lendavske Terme. ... in za ustanovitev regijskega parka Mura Pobudo za ustanovitev regijskega parka Mura dajejo Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija za okolje, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Svetovni sklad za naravo, Evropski sklad za naravno dediščino, obmurske občine in društva iz Avstrije, Hrvaške ter Madžarske in nevladne organizacije. Osnovni cilji parka so varovanje značilnih rastlinskih in živalskih vrst, ohranjanje naravnih procesov reke Mure v njeni strugi in poplavnem svetu in varstvo kulturne krajine s spodbujanjem obstoječih oblik gospodarjenja v prostoru ter v uravnanem in vzdržnem razvoju vseh človekovih pridobitnih dejavnosti in urbanizacije. Mestna občina soglaša z začetkom postopka za ustanovitev regijskega parka. Znotraj prvega varstvenega pasu se morajo zagotoviti pogoji za 8 oktober 2002 MESTNI SVET nemoteno izvajanje gospodarskih dejavnosti. V prvi varstveni pas spada reka Mura z obrežjem in določena območja poplavnega pasu. Za predstavnike Mestne občine, ki daje podporo ustanovitvi skupnega regijskega strokovnega in upravljalskega telesa ter skupaj z ustanovnim Partnerstvom pripeljalo do sklepnega dejanja ustanovitve parka, se imenuje predstavnik strokovne službe Mestne uprave in predstavnik mestnega sveta. Mestni svetniki in svetnice so župana pooblastili za podpis pisma o nameri za ustanovitev regijskega parka Mura. Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Člani in članice mestnega sveta so v skladu z Zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje potrdili, da so dejanski upravičenci za vračilo vlaganj fizične in pravne osebe z območja občine, za katere je občina ali krajevna skupnost sklepala pogodbe o investicijah v telekomunikacijsko omrežje s pravnimi predniki Telekoma Slovenije, in sicer do 1. januarja 1995. Zahtevke za vračilo bodo upravičenci lahko vlagali v roku štirih mesecev od dneva objave poziva, ki ga bo državna komisija objavila v Uradnem listu. Osnova za vračilo je pogodbena vrednost oziroma ustrezen odstotek le-te, zmanjšana za morebitno neplačano priključnino, ki bi jo posameznik moral plačati (v višini, kot so jo v istem času in na istem območju plačali tisti, ki takih pogodb niso sklepali). Da bi občina lažje uresničila obveznosti, ki jih nalaga zakon, je v odloku zapisano, da bo župan v enem mesecu od sprejetja odloka imenoval komisijo, ki bo skupaj s predstavniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti pregledala vso dokumentacijo v zvezi s pogodbami, ki bodo podlaga za vračilo vlaganj. Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota objavlja na podlagi 8.člena Odloka o nagradah ob kulturnem prazniku (Ur.list RS št. 1 /96) RAZPIS za podelitev nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku za dosežke na filmskem, glasbenem, gledališkem, knjižničnem, likovnem, literarnem, muzejskem, plesnem, prevajalskem in publicističnem področju, pri varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih. Podeljene bodo naslednje nagrade: - nagrada Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke ali za življenjsko delo v kulturi, - plaketa Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke v kulturi, - priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo v kulturi in - priznanje Mestne občine Murska Sobota mladim ustvarjalcem v kulturi. NAGRADO prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru. PLAKETO prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. PRIZNANJE prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Nagrade bodo podeljene na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v februarju 2003. Kandidate za nagrade lahko predlagajo posamezniki ali pravne osebe. Predloge z utemeljitvijo pošljite s priporočeno pošiljko na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, do 1. decembra 2002. Avstrijski veleposlanik v Murski Soboti "Moj obisk Pomurja sovpada s poročilom evropske komisije o napredku kandidatk za vstop v Evropsko unijo, ki tudi Slovenijo uvršča med države, ki naj bi se v letu 2004 polnopravno vključile v Evropsko unijo," je na obisku v deželi ob Muri dejal veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji dr. Ferdinand Mayrhofer-Grönböhel. Poleg Ljutomera, Lendave, Gornje Radgone in Radenec je z vodjo gospodarskega oddelka avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani magistrom Georgom Krauchenbergerjem in sodelavko magistro Barbaro Drexler obiskal tudi Mursko Soboto, kjer se je pogovarjal z soboškimi gospodarstveniki in županom Antonom Slavicem. Pri tem je magister Krauchenberg izpostavil dobro gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo. Izrazil je tudi pričakovanje, da se bo po letu 2004 s širitvijo trga sodelovanje še povečalo in da bodo veljavo pridobile regije, ki so v Evropski uniji že sedaj zelo pomembne, ob tem pa dodal: "Takrat bo verjetno Štajerska, ki jo sedaj deli meja, postala ena regija, s tem pa bo pomembnost pridobila tudi Murska Sobota." Avstrijski veleposlanik si je med obiskom v Murski Soboti želel ogledati tudi proizvodnjo v tovarni Mura, vendar zaradi tamkajšnjih dopustov to ni bilo mogoče. Obiskal pa je družinski podjetji Roto in Inoks v Černelavcih. Bodite pozorni na zloženko Društva za boj proti raku! Rak je bolezen, ki se kaže v različnih oblikah in stopnjah, pojavi pa se lahko kadarkoli in kjerkoli v telesu. V Sloveniji zboli vsako leto okrog 6 000 ljudi. Naša regija je po rakavih boleznih na samem vrhu. Podrobnejša navodila in razlage najdete v priloženi zloženki. Koristni nasveti, ki jih boste upoštevali, lahko preprečijo marsikatero obliko raka. Z upoštevanjem priporočil se istočasno izognete nastanku bolezni srca in ožilja ter drugim kroničnim boleznim. Zloženko prilaga Pomursko društvo za boj proti raku s podporo Mestne občine Murska Sobota. Prim.mag Branislava Belovič, dr. med., predsednica društva 9 DROBIR številka 30 17. oktober Spominski dan Mestne občine Murska Sobota a ne bi pozabili! Da bi ohranili spoštljiv spomin na čas najtežjih preizkušenj v narodovi zgodovini, ko ni bilo prizanešeno tudi našemu mestu in naši pokrajini. Da bi umestili v trajen prostor pomen odločitev in veličino dogajanj v uporu in boju proti tujim zavojevalcem. Da se ne bi nikoli več ponovile grozote vojne, da nas nihče več ne bo poniževal in preganjal z naše rodne grude, iz naše domovine - z naše slovenske zemlje. 17. oktober je spominski dan mesta in Mestne občine Murska Sobota na čas, ki je rodil upor, boj in svobodo. Je spomin na mladost in zrelost vseh, ki so zarodkom svobode podarili svoja življenja. Tudi našemu času - in naši svobodi!" Z uvodnimi besedami, avtorja Jožeta Vilda , s prekmursko pesmijo Franja Horvata "Pesem svobode", v izvedbi recitatorke in povezovalke Polone Györek, ter koncertnim programom Mešanega pevskega zbora Štefan Kovač Murska Sobota, smo tudi letos počastili praznik Mestne občine Murska Sobota. Brigita Perhavec Pušča prvič s krajevno tablo Na Pušči so v začetku oktobra slavili 90 let obstoja romskega naselja in 40 let delovanja prvega romskega vrtca pri nas. Ta hip ga obiskuje 33 malčkov, mladi Romi pa so upihnili prav toliko svečk na torti. Dan je bil zgodovinski za vse slovenske Rome, saj je Pušča prva, ki deluje kot samostojna krajevna skupnost, naselje pa je dobilo tudi tablo s krajevnim napisom. Četrta šola odprtih vrat Četrto osnovno šolo v Murski Soboti, šolo s prilagojenim programom, je v lanskem šolskem letu obiskovalo 94 otrok, pred začetkom tokratnega šolskega leta pa jih je bilo evidentiranih 88. Tako imajo 16,5 oddelkov, od tega 10 oddelkov šole s prilagojenim programom od 1. do 8. razreda, 4 oddelke z osnovami vzgoje in izobraževanja za zmerno, težje in težko hendikepirane učence ter 2,5 oddelka podaljšanega bivanja. Sicer pa so vse to in še marsikaj drugega do podrobnosti lahko spoznali vsi obiskovalci v petek, 4. oktobra, ko je na tej soboški osemletki v Trstenjakovi 71 bil dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti so na uradni slovesnosti predali svojemu namenu igrala, ki so jih tik pred začetkom šolskega leta 2002/2003 postavili na šolskem dvorišču ob sponzorski in donatorski pomoči soboške OE Zavarovalnice Triglav, podjetja SGP Pomgrad iz M. Sobote ter Keme Puconci. Filip Matko Mesec starejših Oktober je med drugim tudi mesec, ki je namenjen starejšim. Dogodek je še toliko bolj pomemben, ker se po svetu pričakovana življenjska doba daljša, hkrati pa upada število rojstev. Število starejših ljudi se hitro povečuje. V Sloveniji je 14 odstotkov prebivalstva že starejšega od 65 let, ta delež pa naj bi se do leta 2020 povečal na 20 odstotkov. Obsežne demografske spremembe predstavljajo velik izziv, ki terja spremembo miselnosti in ravnanja. Po opozorilu strokovnjakov je treba v zvezi s starejšimi ljudmi nujno odstopiti od tradicionalnega gledanja, da gre predvsem za bolne in nege potrebne starejše ljudi, ter sprejeti dejstvo, da gre za življenje polnovrednih članov družbe. Pri tem je treba bolj upoštevati njihove potrebe, hkrati pa zaznati in spodbuditi potenciale tega življenjskega obdobja Tega se zavedajo tudi v soboški občini, saj starejšim, ob pomoči mestnih četrti in krajevnih skupnosti, namenjajo veliko pozornosti. Tako so tudi letos Mestna občina in Mestne četrti Murska Sobota v oktobru pripravili srečanje starejših občanov. Zabavna prireditev s pogostitvijo je bila v restavraciji hotela Diana, kamor je bilo povabljenih 1188 občanov, ki so že napolnili 70 let starosti. Slavnostni govornik je bil župan Anton Slavic, srečanje pa so z nastopi popestrili osnovnošolci soboške prve osemletke, glasbeniki turističnega društva Vrtanek, ki so zaigrali na ljudska glasbila, pevec Drago Jošar in povezovalec Vlado Pejčič. Predstavniki Mestnih četrti Murska Sobota so obiskali tudi najstarejšo občanko in občana v mestu Murska Sobota ter ju obdarili. Obiskali so tudi socialno ogrožene starejše občane ter jim podarili pakete. Tajnik Mestnih četrti Murska Sobota, Zoran Hoblaj 10 oktober 2002 DROBIR Zaokrožitev izobraževalne infrastrukture na SKŠ Rakičan a Srednji kmetijski šoli (SKŠ) v Rakičanu odločilnega koraka za ustanovitev enega od programov višje ali visoke strokovne šole ali pa vsaj razširitve ponudbe le-teh bodisi na vrtnarstvo, biotehnologijo ali veterino (še) niso storili. So pa na dobri poti, da se jim uresniči tudi ta vse bolj smeli projekt. Dokaz za to je tudi nedavno odprtje kar dveh šolskih objektov -poslovnega z garderobami ter hleva. Njuna skupna vrednost presega sto milijonov tolarjev, investicijo pa je v celoti pokrila Direkcija Republike Slovenije za državne ceste. Kot je na odprtju novih pridobitev, ki s tem zaokrožujejo obsežen šolski kompleks, povedal ravnatelj šole Štefan Smodiš, postaja kmetijski poklic vse zahtevnejši, temu pa mora slediti tudi izobraževanje. In le dobri pogoji pomenijo tudi pričakovani uspeh. Geza Grabar Nove prostore so si z zanimanjem ogledali številni obiskovalci. Mesec požarne varnosti Požarno varno vzdrževanje objektov in naprav geslom, zapisanim v naslovu, želimo gasilci opozoriti na materialno škodo, ki so jo v naši državi v preteklih letih povzročili požari, ki so nastali med vzdrževalnimi deli, predvsem med varjenjem, rezanjem, trenjem in pregrevanjem. V občini Murska Sobota v zadnjih letih na srečo ni bilo velikega požara. Nazadnje se je pripetil, ko je požar v skladišču soboške vojašnice uničil objekt, eksplozije pa so prestrašile meščane. Požarje nastal prav zaradi nepazljivosti pri vzdrževalnih delih. Zato naj opozorimo! Redna vzdrževalna dela so potrebna za daljšo življenjsko dobo naprav in objektov. Pogosto so povezana z uporabo odprtega ognja - tako pri varjenju kot pri rezanju in brušenju. Pred pričetkom vzdrževalnih del morate storiti vse, da zmanjšate možnost nastanka požara. Pred pričetkom opravil odstranite vse vnetljive snovi. Pri delu bodite pozorni na žareče delce in iskre, ki lahko nekontrolirano odletijo. Pozornost namenite "zakritim nevarnostim". Gre za izolacije, predelne stene, prezračevalne jaške, instalacije. V tem primeru požari lahko izbruhnejo šele nekaj ur po opravljenem vzdrževalnem delu. Pri delu v nevarnih prostorih organizirajte požarno stražo. Opravljajo jo lahko samo za gašenje strokovno usposobljene osebe. Ker smo v času kurilne sezone, naj opozorimo, da so napake na kurilnih napravah in dimovodih pogost vzrok požarov v stanovanjskih objektih. Gasilci bomo s svojo budnostjo in pravočasnostjo še naprej skrbeli za pravočasne in strokovne posege ob morebitnih nesrečah. Ob tem računamo tudi na pomoč prebivalcev soboške občine, in sicer v obliki preventivnega ravnanja ter pravočasnega odkrivanja in obveščanja o požaru. Jože Pintarič, predsednik Gasilske zveze Murska Sobota 11 Leto Število požarov Škoda v mio SIT 1997 52 125 1998 67 93 1999 59 94 2000 57 4184 2001 71 815 DROBIR številka 30 Razgibanica je nasledila Potrošnikov dan ajvečja pomurska trgovska organizacija, ki se zaradi spremembe lastništva imenuje po imenu prevzemika Živila in ne več Potrošnik, se tudi letos ni izneverila tradiciji, saj je drugo sredo v septembru pripravila Razgibanico. Prireditev, ki smo jo prej poznali kot Potrošnikov dan. Nastopile so številne zabavno-glasbene skupine, mažoretke in godbeniki na pihala. Dopoldanski vrhunec celodnevne prireditve je bil gotovo brezplačna (raz)delitev 200 kosov prekmurske gibanice velikanke, popoldanski pa nagradno žrebanje v akciji Razgibajmo življenje. Zaključek v poznih večernih urah je bil v znamenju ognjemeta. Fotografije Draga Miliča soboški kavarni Jelša so od začetka oktobra na ogled fotografije člana Fotokluba Murska Sobota iz Lendave Draga Miliča. S fotografijo se ukvarja že od leta 1974, na svoji drugi samostojni fotografski razstavi v Murski Soboti pa predstavlja zanimiv prikaz fotografij, ki so splet analogne in digitalne fotografske tehnike. Tematike njegovih tokratnih del so strukture materialov: vode, lesa in kovine. Častniki streljajo s fračami ri Gezovih jamah na Moti oziroma pri tamkajšnjem Ribiškem domu je bilo srečanje Združenja slovenskih častnikov. V čast 50-letnice slovenske častniške organizacije, ki združuje 60 območnih in občinskih združenj, sta ga pripravila predsedstvo Združenja slovenskih častnikov ter Območno ZSČ Ljutomer. Med drugim so pripravili tekmovanja v ribolovu, streljanju z lokom in fračo ter metanju šolske ročne bombe. Ribe so sicer slabo prijemale in največ sreče pri ulovu sta imela domača častnika iz Ljutomera: Jože Ladiha (250 g) in Drago Osterc (120 g) pred Ivanom Petriničem iz Novega mesta (120 g). Šolsko ročno bombo je najbolje metal Dominik Grmek iz Domžal pred Ivanom Svenškom iz Ruš, Andrejem Voukom iz Velenja, Jožetom Golobom iz Novega mesta ter Dušanom Grofom iz Murske Sobote. Ekipno so bili najboljši častniki iz Domžal pred Rušani in Velenjčani ter Mursko Soboto in Novim mestom. Še najbolj zanimivo je bilo streljanje z lokom in fračo, kjer so prav tako bili prvi Domžalčani, in sicer pred ekipo ZSČ Murska Sobota, ZSČ Velenje, ZSČ Ljutomer in ZSČ Novo mesto. Med posamezniki je največ krogov zadel Ludvik Jonaš (Murska Sobota) pred Dominikom Grmekom (Domžale), Andrejem Videtičem (Metlika), Jožetom Golobom (Novo mesto) in Dušanom Grofom (Murska Sobota). Posebno nagrado si je med devetimi sodelujočimi ekipami zaslužila ekipa častnic iz Velenja, ki je dosegla sedmo mesto. 12 oktober 2002 LOKALNE VOLITVE PRILOGA LOKALNE VOLITVE 10. november 2002 Seznami kandidatur in list kandidatov. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila naslednji SEZNAM KANDIDATUR ZA VOLITVE ŽUPANA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA, na volitvah, dne 10. novembra 2002 V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Anton SLAVIC, 24. 08. 1949, M. Sobota, Grajska 11 poklic: ekonomist delo, ki ga opravlja: župan Mestne občine Murska Sobota predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora M. Sobota 2. Anton ŠTIHEC, 14. 11. 1964, Rakičan, Partizanska 27 a poklic: univ. dipl. ing. gradbeništva delo, ki ga opravlja: svetovalec župana predlagatelji: Stranka mladih Slovenije, SMS, volilni štab lokalnega odbora Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS, konferenca mestnega odbora M. Sobota Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, Nsi, občinski odbor Slovenska ljudska stranka, SLS; volilni občni zbor Zeleni Slovenije, občinski odbor M. Sobota, kandidacijski zbor Demokratična stranka upokojencev Slovenije, DeSUS, kandidacijski zbor 3. Nadja IVANC MILOŠEVIČ, 09. 12. 1947, M. Sobota, Severjeva 11 a poklic: univ. dipl. profesorica matematike delo, ki ga opravlja: profesorica matematike predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD, volilna konvencija 4. Ernest LÜLIK, 26. 01. 1946, M. Sobota, Cankarjeva 6 poklic: slikar delo, ki ga opravlja: svobodni umetnik predlagatelj: Naprej Slovenija, NPS, kongres stranke Naprej Slovenija Številka:00607-0004/2002 Predsednik Datum: 22. 10. 2002 občinske volilne komisije Bojan ŽUNIČ, univ. dipl. prav., l.r. I. PRILOGA LOKALNE VOLITVE številka 30 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila naslednji SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA, ki bodo dne 10. novembra 2002 V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: VOLILNA ENOTA 1 obsega območje mestne četrti Center Murska Sobota Zap. št. 1, ime liste: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS 1. Marko MARTINUZZI, roj.19.01.1977 Murska Sobota, Gregorčičeva 7 poklic: študent delo: študent 2. Branko VREBAC, roj.09.10.1958 Murska Sobota, Slomškova ulica 66 poklic: aranžer delo: samostojni podjetnik 3. MAKSIMILJAN BUDJA, roj.01.04.1952 Murska Sobota, Mojstrska ulica 1 poklic: zdravnik delo: specialist radiolog 4. Alenka GAČANOVIČ, roj.02.06.1976 Murska Sobota, Slovenska ulica 5 poklic: univ. dipl. prav. delo: pravnik 5. Tomaž DUNDEK, roj.16.01.1984 Murska Sobota, Stara ulica 10 poklic: dijak delo: - 6. Vanda RADOVIĆ, roj.02.06.1976 Murska Sobota, Stara ulica 30 poklic: absolvent delo: delo z otroki 7. Sebastjan PIHLAR, roj.25.05.1977 Murska Sobota, Sodna ulica 24 poklic: dipl. zdravstvenik delo: dipl. zdravstvenik Zap. št. 3, ime liste: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA, NSi 1. Jelko ČOPI, roj. 12.09.1962 Murska Sobota, Slomškova 66 poklic: zdravnik delo: kirurg 2. Marko HORVAT, roj.03.10.1979 Murska Sobota, Stara ulica 18 poklic: študent ekonomije delo: študent ekonomije 3. Janez SEČKO, roj.29.03.1948 Murska Sobota, Slomškova 4 poklic: trgovec delo: upokojenec Zap. št. 4, ime liste: NAPREJ SLOVENIJA, NPS 1. Ernest LÜLIK, roj.26.01.1946 Murska Sobota, Cankarjeva 6 poklic: slikar delo: svobodni umetnik Zap. št. 5, ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 1. Ernest EBENŠPANGER, roj.17.09.1939 Murska Sobota, Zelena ulica 37 poklic: univ.dipl.ekon. delo: upokojenec 2. Anton Tonček KOS, roj.15.05.1941 Murska Sobota, Staneta Rozmana 1 B poklic: telefonist delo: telefonist 3. Miran ŽILAVEC, roj.05.05.1955 Murska Sobota, Zelena ulica 25 poklic: univ.dipl.prav. delo: član uprave 4. Gorazd GROF, roj.27.01.1968 Murska Sobota, Stara ulica 9 poklic: univ.dipl.elektroinženir delo: programer 5. Vladimir ROŠKAR, roj.28.04.1942 Murska Sobota, Arhitekta Novaka 19 poklic: grafičar delo: upokojenec 6. Franc PELCL, roj.15.09.1952 Murska Sobota, Stara ulica 1 poklic: modelar delo: modelar 7. Tanja HORVAT, roj.17.09.1947 Murska Sobota, Staneta Rozmana 2 poklic: doktor medicine, spec. delo: doktor medicine, spec. Zap. št. 6, ime liste: STRANKA SLOVENSKEGA NARODA, SSN 1. Ljubica SVETANIČ, roj.08.06.1963 Murska Sobota, Slovenska ulica 3 poklic: natakarica delo: strežba gostov Zap. št. 7, ime liste: ZELENI SLOVENIJE 1. Viljem ŽIŽEK, roj.04.05.1935 Murska Sobota, Nikole Tesle 7 poklic: dipl. ing. delo: samostojni podjetnik 2. Aljoša BRINAR, roj.14.01.1975 Murska Sobota, Stara ulica 9 poklic: univ.dipl.ekon. delo: nezaposlen 3. Emerik HANC, roj.03.08.1929 Murska Sobota, Nikole Tesle 8 poklic: univ.dipl. ekon. delo: upokojenec Zap. št. 8, ime liste: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, DeSUS 1. Milivoj Andrej HERTL, roj. 15.09.1935 Murska Sobota, Cankarjeva 34 poklic: prometno transportni tehnik delo: upokojenec Zap. št. 10, ime liste: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 1. Anton SLAVIC, roj.24.08.1949 Murska Sobota, Grajska 11 poklic: ekonomist delo: župan Mestne občine M.Sobota 2. Vladimir GOLDINSKIJ, roj.18.01.1939 Murska Sobota, Cvetkova 28 poklic: univ.dipl.ing.arh. delo: upokojenec II. oktober 2002 LOKALNE VOLITVE PRILOGA 3. Milan MÖREC, roj.l1.02.1951 Murska Sobota, Naselje Jožeta Kerenčiča 28 poklic: univ.dipl.ing.tekstilstva delo: direktor 4. Anton TRČEK, roj.05.06.1941 Murska Sobota, Vrtna 6 poklic: doktor medicine delo: zdravnik spec., kirurg urolog 5. Aleksander ŠERUGA, roj.31.03.1944 Murska Sobota, Stara ulica 3 poklic: ekonomski tehnik delo: organizator - programer 6. Marjeta GOMBOC, roj.22.02.1952 Murska Sobota, Kocljeva 2 poklic: dipl.org. - menedžer delo: vodja kadrovske službe 7. Franc BOHAR, roj.21.09.1944 Murska Sobota, Staneta Rozmana 2 poklic: doktor medicine delo: zdravnik Zap. št. 11, ime liste: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 1. Ivan OBAL, roj.27.06.1941 Murska Sobota, Staneta Rozmana 2 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: upokojenec 2. Borivoj HORVAT, roj.01.01.1947 Murska Sobota, Staneta Rozmana 2 poklic: univ. dipl.ing.elektrotehnike delo: vodja službe za investicije Zap. št. 12, ime liste: STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE, SEG 1. Branko ŠKAFAR, roj.14.01.1960 Murska Sobota, Kocljeva 2 poklic: univ.dipl.ekon. delo: direktor 2. Brigita BAVČAR, roj.18.11.1948 Murska Sobota, Štefana Kovača 22 A poklic: univ.dipl.novinarka delo: odgovorna urednica 3. Milan BOGATAJ, roj.25.05.1954 Murska Sobota, Sodna ulica 23 poklic: univ.dipl.ekon. delo: direktor 4. Jožef HARTMAN, roj.01.03.1951 Murska Sobota, Vrtna ulica 8 poklic: zdravstveni tehnik delo: ref. za zdrav, ekologij 5. Evgen TITAN, roj.27.01.1929 Murska Sobota, Kocljeva ulica 6 A poklic: profesor športne vzgoje delo: upokojenec 6. Geza SKALIČ, roj.02.02.1950 Murska Sobota, Cvetkova ulica 14 poklic: ekonomski tehnik delo: računalniško oblikovanje 7. Štefan CELEC, roj.21.11.1949 Murska Sobota, Štefana Kovača 22 A poklic: elektrotehnik delo: direktor V tej volilni enoti se voli 7 članov mestnega sveta VOLILNA ENOTA 2 obsega območje mestnih četrti Ledava, Park, Partizan in Turopolje Murska Sobota Zap. št. 1, ime liste: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS 1. Drago ŠIFTAR, roj.29.05.1956 Murska Sobota, Aškerčeva 5 poklic: ekonomist delo: vodja investicij 2. Jože GOLOB, roj.14.03.1946 Murska Sobota, Matije Gubca 21 A poklic: upokojenec delo: upokojenec 3. Terezija GRUŠKOVNJAK BRATINA, roj.03.12.1939 Murska Sobota, Razlagova 28 poklic: doktor stomatologije delo: zobni zdravnik 4. Tomaž BERKE, roj. 14.03.1977 Murska Sobota, Juša Kramarja 4 poklic: gimnazijski maturant delo: poslovodja 5. Edita DOMINKO, roj.15.09.1976 Murska Sobota, Finžgarjeva 5 poklic: univ.dipl. biologinja delo: ing. labor. biomedicine 6. Andrej BARAT, roj.08.02.1966 Murska Sobota, Kajuhova 5 poklic: gradbeni tehnik delo: študent 7. Franc JOŠAR, roj.07.04.1934 Murska Sobota, Prešernova 51 poklic: upokojenec delo: upokojenec 8. Slavko ŠEBJAN, roj.12.05.1958 Murska Sobota, Lendavska 23 B poklic: prometni tehnik delo: prometni tehnik 9. Mag. Silva NORČIČ, roj.20.12.1951 Murska Sobota, Vrbišče 1 poklic: zobozdravnica delo: zasebnik stomatolog Zap. št. 2, ime liste: STRANKA MLADIH SLOVENIJE, SMS 1. Daniel Belinger, roj.26.07.1974 Murska Sobota, Prešernova 41 poklic: študent delo: študent 2. Tomaž FLEGAR, roj.26.02.1972 Murska Sobota, Prvomajska 8 poklic: univ.dipl.ekonomist, delo: direktor Zap. št. 3, ime liste: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA, NSi 1. Alojzij ROUS, roj.09.07.1949 Murska Sobota, Cankarjeva 81 a poklic: ekonomist delo: računovodja 2. Alojz CELEC, roj.29.05.1949 Murska Sobota, Vrbišče 18 poklic: profesor matematike delo: profesor matematike 3. Ana GREGOR, roj.31.05.1946 Murska Sobota, Cankarjeva 69 poklic: ekonomski tehnik delo: upokojenka Zap. št. 5, ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 1. Nadja IVANC MILOŠEVIČ, roj.09.12.1947 Murska Sobota, Severjeva 11 a poklic: univ.dipl.prof. matematike delo: profesorica matematike 2. Dean KORPIČ, roj.03.10.1971 Murska Sobota, Finžgarjeva 15 poklic: gimnazijski maturant delo: turistični vodič lIl. PRILOGA LOKALNE VOLITVE številka 30 3. Marija BAČIČ, roj.25.08.1947 Murska Sobota, Južna 12 poklic: spec. pedagog delo: v.d. ravnateljica 4. Ernest NOVAK, roj.22.01.1960 Murska Sobota, Lendavska 53 poklic: dipl.ing.agr. delo: svetovalec 5. Vlasta VEREN, roj.06.09.1957 Murska Sobota, Miklošičeva 39 poklic: univ.dipl.ekonomistka delo: članica uprave 6. Tomaž ZOBARIČ, roj.16.02.1976 Murska Sobota, Razlagova 22 poklic: računalničar delo: računalničar - oblikov. 7. Bernarda ŠKRBIČ, roj.28.01.1950 Murska Sobota, Štefana Kovača 29 poklic: socialna delavka delo: socialna delavka 8. Filip MATKO FICKO, roj.25.03.1948 Murska Sobota, Razlagova 24 A poklic: aranžer delo: svobodni poklic 9. Ludvik HARI, roj.21.11.1941 Murska Sobota, Daneta Šumenjaka 13 poklic: ekonomist delo: upokojenec Zap. št. 6, ime liste: STRANKA SLOVENSKEGA NARODA, SSN 1. Štefanija BADNJEVIČ, roj.02.10.1963 Murska Sobota, Lendavska 43 poklic: komercialist delo: obiranje sadja Zap. št. 7, ime liste: ZELENI SLOVENIJE 1. Jelka ORBAN, roj.07.11.1953 Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 1 A poklic: ekonomist delo: upokojenka 2. Irena PAVLINJEK, roj.12.01.1953 Murska Sobota, Temlinova 2 poklic: ing. kemije delo: pomočnik direktorja 3. Branko MIHOLIČ, roj.13.12.1939 Murska Sobota, Južna 24 poklic: magister farmacije delo: vodja laboratorija 4. Štefan OJNIK, roj.03.08.1945 Murska Sobota, Razlagova 14 poklic: soboslikar, pleskar delo: nezaposlen 5. Darko FICKO, roj.24.03.1967 Murska Sobota, Matije Gubca 30 poklic: elektrotehnik - elektronik delo: samostojni podjetnik 6. Milan ZORKO, roj.23.11.1958 Murska Sobota, Miklošičeva 6 poklic: kuhar delo: nezaposlen Zap. št. 8, ime liste: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, DeSUS 1. Angela NOVAK, roj.17.10.1943 Murska Sobota, Ivana Regenta 11 poklic: učiteljica delo: ravnateljica Zap. št. 10, ime liste: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 1. Rudolf HORVAT, roj.02.11.1953 Murska Sobota, Matije Gubca 15 poklic: univ.dipl.prav. delo: direktor 2. Janez ŠTOTL, roj.25.11.1949 Murska Sobota, Juša Kramarja 3 poklic: univ.dipl. ekon. delo: direktor 3. Doc.dr. Mitja SLAVINEC, roj.30.05.1964 Murska Sobota, Klavniška 15 poklic: doktor fizikalnih znanosti delo: namestnik predstojnika fakultete 4. Rudolf MIKOLIČ, roj.16.11.1950 Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 28 poklic: doktor medicine delo: zdravnik 5. Jože ŠADL, roj.31.01.1957 Murska Sobota, Lendavska ulica 25 A poklic: gradbeni tehnik delo: vodja lokalne pisarne LDS 6. Stanko FARKAŠ, roj.06.11.1948 Murska Sobota, Ivana Regenta 8 poklic: ekonomski tehnik delo: direktor 7. Jože FELKAR, roj.28.10.1954 Murska Sobota, Juša Kramarja 14 poklic: doktor medicine delo: direktor 8. Štefan PUHAN, roj.26.08.1952 Murska Sobota, Zorana Velnarja 25 poklic: univ. dipl. ing. org. delo: vodja poslovne enote NLB 9. Geza FARKAŠ, roj.04.11.1948 Murska Sobota, Mikloša Kuzmiča 40 poklic: univ.dipl. polit. delo: načelnik upravne enote M.Sobota Zap. št. 11, ime liste: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 1. Janez OBAL, roj.14.01.1951 Murska Sobota, Mirna ulica 7 poklic: univ.dipl.ekon., ing.stroj. delo: profesor 2. Dr. Stanislav KAPUN, roj.16.04.1962 Murska Sobota, Mirna ulica 14 poklic: dr. univ.dipl.ing.agr. delo: svetovalec Zap. št. 12, ime liste: STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE, SEG 1. Omer FAFLEK, roj.08.12.1954 Murska Sobota, Trstenjakova 17 poklic: komercialni tehnik delo: tehnični vodja 2. Boris HAŠAJ,roj.21.01.1952 Murska Sobota, Čopova 6 poklic: avtomehanik delo: šofer V tej volilni enoti se voli 9 članov mestnega sveta. IV. oktober 2002 LOKALNE VOLITVE PRILOGA VOLILNA ENOTA 3 obsega območje krajevnih skupnosti Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Pušča, Rakičan in Veščica pri M. Soboti Zap. št. 1, ime liste: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS 1. Anton ŠKRABAN, roj.07.06.1949 Krog, Plečnikova 3 A poklic: kovač delo: avtoprevozništvo 2. Štefan KÜPLEN, roj.20.05.1955 Čemelavci, Dolga ulica 87 poklic: avtoelektrik delo: avtoelektrik 3. Marjan ŽEKŠ, roj.04.05.1976 Rakičan, Cankarjeva 18 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: ekonomist 4. Štefan KAVČIČ, roj.15.10.1943 Bakovci, Soboška 1 poklic: pravnik delo: računovodja 5. Janez VLAJ, roj.24.08.1963 Rakičan, Tomšičeva 21 poklic: ing. radiologije delo: ing. radiologije 6. Boris ČERVEK, roj.31.10.1965 Markišavci 28 A poklic: strojni tehnik, avtomehanik delo: avtomehanik 7. Franc BORIŠ, roj.26.11.1958 Satahovci 28 A poklic: klepar delo: klepar 8. Bojan PETRIJAN, roj.09.12.1967 Kupšinci 21 B poklic: inženir elektrotehnike delo: učitelj praktičnega pouka 9. Roman GRUŠKOVNJAK, roj.06.07.1966 Veščica 5 B poklic: strojni tehnik delo: varnostnik Zap. št. 2, ime liste: STRANKA MLADIH SLOVENIJE, SMS 1. Marjan MERKLIN, roj.19.09.1980 Čemelavci, Zadružna 20 poklic: študent delo: študent Zap. št. 3, ime liste: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA, NSi 1. Štefan VEREŠ, roj.01.12.1944 Bakovci, Vrtna 15 poklic: trgovski poslovodja delo: upokojenec 2. Jožef RAŠČAN, roj.04.03.1959 Rakičan, Tomšičeva 39 poklic: gimnazijski maturant delo: referent za zavarovanje 3. Koloman HORVAT, roj.05.12.1948 Krog, Ob ložiču 6 poklic: trgovec delo: samostojni podjetnik 4. Elemir BARANJA, roj.25.06.1958 Nemčavci 1 poklic: gostinski tehnik delo: direktor Zap. št. 5, ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 1. Irena ŠAVEL, roj.23.05.1949 Čemelavci, Liškova 61 poklic: univ.dipl.arheolog delo: direktorica 2. Janislava KOVAČ, roj.14.06.1948 Čemelavci, Dolga ulica 31 poklic: univ. dipl.inž.arhitekture delo: urbanistka 3. Janez VUČKIČ, roj. 17.09.1940 Rakičan, Panonska 4 poklic: gimnazijski maturant delo: upokojenec 4. Gabrijela CIGÜT, roj.27.12.1949 Nemčavci 14 poklic: univ.dipl.ekonomist delo: pomočnica predsednika uprave 5. Marjana MIKULČIĆ ŠTEFANEC, roj.21.07.1950 Čemelavci, Ledavska 30 poklic: srednja poštna šola delo: nezaposlena 6. Romeo HORVAT, roj.06.05.1982 Pušča, Glavna ulica 60 poklic: pomočnik konfekcionarja delo: nezaposlen Zap. št. 6, ime liste: STRANKA SLOVENSKEGA NARODA, SSN 1. Bemartka BALAŠKO, roj. 16.03.1974 Rakičan, Zvezna 22 poklic: delavka delo: strežnica Zap. št. 7, ime liste: ZELENI SLOVENIJE 1. Franc MEOLIC, roj.25.08.1954 Krog, Ravenska 20 poklic: mojster strojnih inštalacij delo: samostojni podjetnik 2. Boris GUMILAR, roj.29.09.1965 Markišavci 32 poklic: kmetovalec delo: kmetovalec 3. Rado ŠTUMPF, roj.24.07.1949 Bakovci, Ribiška 24 poklic: univ.dipl.ing.kmetijstva delo: upokojenec 4. Ciril KOVAČIČ, roj.24.09.1950 Krog, Plečnikova 20 poklic: strojni ključavničar delo: skladiščnik 5. Franc ČIZMAZIJA, roj.26.09.1943 Bakovci, Nova ulica 8 poklic: izolater delo: upokojenec 6. Marjan HORVAT, roj.29.07.1955 Čemelavci, Gorička 69 poklic: pravnik delo: višji policijski inšpektor 7. Gustav SEREC, roj.25.04.1949 Satahovci 20 A poklic: gostinski tehnik delo: receptor 8. Mišel ZADRAVEC, roj. 16.07.1970 Rakičan, Štefana Kovača 12 poklic: elektroenergetik delo: samostojni podjetnik 9. Darja MIHALIČ, roj.01.01.1969 Čemelavci, Gorička 150 poklic: univ.dipl. ekon. delo: vodja prodaje Zap. št. 8, ime liste: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, DeSUS 1. Franc WEINDORFER, roj.05.05.1938 Krog, Murska 80 poklic: gradbeni tehnik delo: upokojenec 2. Jožef ČASAR, roj.04.08.1956 Rakičan, Tomšičeva 31 poklic: elektroinštalater delo: samostojni podjetnik PRILOGA LOKALNE VOLITVE številka 30 3. Štefan OUČEK, roj.17.09.1930 Čemelavci, Dolga 97 poklic: gozdarski tehnik delo: upokojenec Zap. št. 9, ime liste: PAVEL ŠIFTAR -NEODVISNI KANDIDAT 1. Pavel ŠIFTAR, roj.08.09.1950 Polana 2 poklic: VK avtoelektrikar delo: samostojni podjetnik Zap. št. 10, ime liste: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 1. Ivan KAROLI, roj.06.04.1942 Rakičan, Panonska 24 poklic: voznik inštruktor delo: upravnik grajskega kompleksa 2. Dane KATALINIĆ, roj. 11.06.1947 Bakovci, Mladinska 31 poklic: predmetni učitelj bio. - kem. delo: v.d. ravnatelja 3. Jožef RECEK, roj.01.03.1955 Kupšinci 1 B poklic: univ.dipl.ing.elektrotehnike delo: direktor 4. Gizela LUBŠINA, roj.04.05.1943 Krog, Murska ulica 28 poklic: učiteljica delo: upokojenka 5. Štefan BARBARIČ, roj.05.12.1946 Nemčavci 20 poklic: ing. elektrotehnike delo: sodelavec za telekomunikacije in informatiko 6. Geza KRANČIČ, roj.04.04.1959 Veščica 28 poklic: trgovec delo: zastopnik zavarovalništva 7. Karel GJERGEK, roj.25.03.1953 Polana 43 A poklic: mehanik VKV delo: vodja servisa 8. Kristina DOVIDIJA, roj.26.06.1956 Markišavci 9 poklic: ekonomski tehnik delo: samostojna podjetnica 9. Marjan HAJDINJAK, roj.15.01.1953 Čemelavci, Liškova 32 poklic: dipl.ing.org.dela delo: samostojni podjetnik Zap. št. 11, ime liste: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 1. Jožef MEOLIC, roj.03.03.1947 Bakovci, Mali Bakovci 22 poklic: kmetovalec delo: kmetovalec 2. Anton STROPNIK, roj.05.02.1950 Rakičan, Cvetkova 64 poklic: ekonomist delo: računovodja 3. Ludvik NEMEC, roj.12.09.1944 Krog, Vodnikova 12 poklic: učitelj delo: ravnatelj osnovne šole 4. Marjan OZVATIČ, roj.30.11.1966 Satahovci 59 poklic: mehanik vzdrževalec vozil delo: serviser tahografov 5. Jožef PUHAN, roj.30.03.1954 Čemelavci, Gederovska 40 poklic: univ.dipl.ing.kmetijstva delo: svetovalec 6. Štefan KUHAR, roj.28.03.1948 Nemčavci 25 poklic: kmetovalec delo: kmetovalec Zap. št. 12, ime liste: STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE, SEG 1. Janko ROŽMAN, roj.24.08.1947 Bakovci, Poljska 13 poklic: univ.prof.športne vzgoje delo: ravnatelj 2. Branko MERKLIN, roj. 16.10.1947 Čemelavci, Zadružna 20 poklic: pleskar delo: podjetnik 3. Dejan GIDER, roj. 12.06.1979 Kupšinci 55 A poklic: avtomehanik delo: razgradnja izrabljenih vozil V tej volilni enoti se voli 9 članov mestnega sveta. Številka: 00607-0003/2002 Datum: 22. 10. 2002 Predsednik občinske volilne komisije Bojan ŽUNIČ, univ. dipl. prav., l.r. VOLILNA ENOTA 4 V tej volilni enoti volijo pripadniki romske skupnosti 1 člana mestnega sveta - predstavnika romske skupnosti. Volilna enota obsega območje cele občine. Kandidati so: 1. Jožef HORVAT- GOGO, 12. 01. 1969 Čemelavci, Kranjčeva ul. 15 poklic: osnovna šola delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Mira HORVAT in skupina volivcev 2. Darko RUDAŠ, 11.09. 1958 Pušča, Bela ulica 13 poklic: kartonažer delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Milan BARANJA in skupina volivcev 3. Bojan KALUĐEROVIČ, 23. 02. 1964 Pušča, Nova ulica 7 poklic: natakar delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Štefan KERČMAR in skupina volivcev Številka: 00607-0005/2002 Datum: 22. 10. 2002 Predsednik posebne občinske volilne komisije Milan REGVAT, univ. dipl. prav., l.r. VI. oktober 2002 LOKALNE VOLITVE PRILOGA Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur.list RS, št.72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 51/2002) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila naslednji SEZNAM KANDIDATUR ZA VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN MESTNIH ČETRTI MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA, ki bodo, dne 10.novembra 2002 V seznam kandidatur so vpisani naslednji kandidati: KRAJEVNA SKUPNOST BAKOVCI obsega območje naselja Bakovci 1. Alojz MESARIČ, 29. 11. 1952, Bakovci, Mali Bakovci 87 kmetovalec, kmetovalec predlagatelj: Nova Slovenija- krščanska ljudska stranka, NSi, zbor članov 2. Janez JANČAR, 8. 11. 1967, Bakovci, Ob potoku 2 kmetovalec, kmetovanje predlagatelj: Slovenska ljudska stranka, SLS, volilni občni zbor 3. Ignac FISTER, 24. 3. 1959, Bakovci, Mali Bakovci 44 krojač, avtomatsko krojenje- rezač predlagatelj: Nova Slovenija- krščanska ljudska stranka, NSi, zbor članov 4. Jožef MEOLIC, 3. 3. 1947, Bakovci, Mali Bakovci 22 kmetovalec, kmetovanje predlagatelj: Slovenska ljudska stranka, SLS, volilni občni zbor 5. Dane KATALINIĆ, 11.6. 1947, Bakovci, Mladinska 31 predmetni učitelj, v.d. ravnatelja predlagatelj: Ana KUHAR in skupina volivcev 6. Franc KAUČIČ, 20.3. 1954, Bakovci, Ob Muri 16 krojač, krojaštvo predlagatelj: Ana KUHAR in skupina volivcev 7. Alojz VEREŠ, 18.4. 1952, Bakovci, Poljska 17 trgovski poslovodja, upokojenec predlagatelj: Ana KUHAR in skupina volivcev 8. Alojz DONŠA, 26. 7. 1958, Bakovci, Partizanska 42 gradbeni delovodja, kmetovalec predlagatelj: Ana KUHAR in skupina volivcev 9. Janez REŽONJA, 27. 5. 1960, Bakovci, Ob potoku 5 trgovski poslovodja, trgovski poslovodja predlagatelj: Ana KUHAR in skupina volivcev 10. Marija KOČAR, 3. 11. 1946, Bakovci, Poljska 21 univ.dipl.ekon., upokojenka predlagatelj: Ana KUHAR in skupina volivcev 11. Alojz LUKAČ, 13.4. 1939, Bakovci, Panonska 30 gradbeni delovodja, upokojenec predlagatelj: Ana KUHAR in skupina volivcev Voli se 7 članov sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST ČERNELAVCI obsega območje naselja Čemelavci 1. Borut FARTEK, 10. 9. 1962, Černelavci, Ledavska 35 gradbeni tehnik, projektant predlagatelj: Edita KARAS in skupina volivcev 2. Borut PRAČEK, 14. 11. 1963, Černelavci, Slovenska ulica 17 gradbeni tehnik, vodja oddelka za prometno varnost predlagatelj: Edita KARAS in skupina volivcev 3. Jožica VIHER, 18. 3. 1960, Černelavci, Zadružna 28 dipl.upr.org., višja strokovna delavka predlagatelj: Edita KARAS in skupina volivcev 4. Andrej SMODIČ, 12. 2. 1950, Černelavci, Tavčarjeva 32 kmetijski tehnik, upravnik EE predlagatelj: Edita KARAS in skupina volivcev 5. Ivan MIKLAVIČ, 27. 8. 1953, Čemelavci, Dolga 93 učitelj, učitelj praktičnega pouka predlagatelj: Edita KARAS in skupina volivcev 6. Miran FORJANIČ, 4. 8. 1963, Černelavci, Črtomirova 6 zobni tehnik, zasebni zdravstveni delavec predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS, Konferenca mestnega odbora SDS M.Sobota 7. Štefan KÜPLEN, 20. 5. 1955, Čemelavci, Dolga ulica 87 avtoelektrikar, avtoelektrikar predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS, Konferenca mestnega odbora SDS M.Sobota 8. Janislava KOVAČ, 14. 6.1948, Čemelavci, Dolga ulica 31 univ.dipl.arhitekt, urbanistka predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD, volilna konvencija 9. Marijana ŠKRILEC, 26. 8.1946, Čemelavci, Gorička 74 vzgojiteljica, upokojenka predlagatelj: Edita KARAS in skupina volivcev 10.Damir PREININGER, 18. 2. 1976, Černelavci, Gederovska 64 vodoinštalater, vodoinštalater predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS, Konferenca mestnega odbora SDS M.Sobota 11.Marjan HORVAT, 29. 7. 1955, Čemelavci, Gorička 65 pravnik, višji policijski inšpektor predlagatelj: Edita KARAS in skupina volivcev Voli se 7 članov sveta krajevne skupnosti. VII. PRILOGA LOKALNE VOLITVE številka 30 KRAJEVNA SKUPNOST KROG Volilna enota 1: obsega naselje oz. del naselja Krog, in sicer ulice: Dobelska, Linhartova, Murska: neparne št. od 49 do 125 in parne št. od 54 od 124, Plečnikova: neparne št. od 15 do 79 in parne št. od 18 do 88, Rožna in Ulica ob Ložiču 1. Jurij VOZLIČ, 15.4. 1962, Krog, Plečnikova 62 ekonomski tehnik, finančni knjigovodja predlagatelj: Ana SVETEC in skupina volivcev 2. Erika VOGRINČIČ BARBARIČ, 10. 1. 1955, Krog, Plečnikova 71 šivilja, kontrolorka predlagatelj: Slavko DOMJAN in skupina volivcev 3. Franc VARGA, 5. 11. 1960, Krog, Dobelska 3 gimnazijski maturant, varnostnik predlagatelj: Slavko DOMJAN in skupina volivcev V tej volilni enoti se volita 2 člana sveta krajevne skupnosti. Volilna enota 2: obsega naselje oz. del naselja Krog, in sicer ulice: Murska: neparne št. od 9 do 47 in parne št. od 2 do 52, Brodarska, Murnova, Plečnikova: neparne št. od 1 do 13 in parne št. od 2 do 16, Ravenska, Trubarjeva in Vodnikova 1. Silva OLAJ, 31. 12. 1965, Krog, Plečnikova 9 ekonomski tehnik, tajnica predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS, Konferenca mestnega odbora SDS M.Sobota 2. Franc KUHAR, 10. 4. 1960, Krog, Brodarska 38 strojni tehnik, ključavničarska dela predlagatelj: Slavko DOMJAN in skupina volivcev 3. Gizela LUBŠINA, 4. 5. 1943, Krog, Murska 28 učiteljica, upokojenka predlagatelj: Slavko DOMJAN in skupina volivcev 4. Anton ŠKRABAN, 7. 6. 1949, Krog, Plečnikova 3a kovač, avtoprevoznik predlagatelj: Socialdemokratska stran- ka Slovenije, SDS, Konferenca mestnega odbora SDS M.Sobota V tej volilni enoti se volijo 3 člani sveta krajevne skupnosti. Volilna enota 3: obsega naselje Satahovci 1. Franc BORIŠ, 26. 11. 1958, Satahovci 28a klepar, kleparska dela predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS, Konferenca mestnega odbora SDS M.Sobota 2. Marija RUŽIČ, 16.9. 1964, Satahovci 59 d grafik, strežnica predlagatelj: Štefan OZVATIČ in skupina volivcev 3. Jože ERJAVEC, 8. 10. 1960, Satahovci 58 univ.dipl.ing.elektrotehnike, učitelj strokovno tehničnih predmetov predlagatelj: Slavko DOMJAN in skupina volivcev 4. Marjan OZVATIČ, 30.11. 1966, Satahovci 59 avtomehanik- vzdrževalec vozil in strojev, serviser tahografov predlagatelj: Štefan OZVATIČ in skupina volivcev 5. Brigita SEREC, 14. 3. 1960, Satahovci 55 ing.gradbeništva, učiteljica matematike predlagatelj: Slavko DOMJAN in skupina volivcev V tej volilni enoti se volita 2 člana sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST KUPŠINCI obsega naselje Kupšinci 1. Mitja KOVAČIČ, 15. 3.1979, Kupšinci 24 gimnazijski maturant, turistični informator predlagatelj: Jožef RECEK in skupina volivcev 2. Štefan REŽONJA, 12. 12. 1962, Kupšinci 66a univ.dipl.ing.kmetijstva, profesor živinoreje predlagatelj: Jožef RECEK in skupina volivcev 3. Franc MENCIGAR, 27. 1. 1971, Kupšinci 61 kmetijski tehnik, trgovec predlagatelj: Jožef RECEK in skupina volivcev 4. Bojan PETRIJAN, 9. 12. 1967, Kupšinci 21b inž.el.- elektronik, učitelj praktičnega pouka predlagatelj: Jožef RECEK in skupina volivcev 5. Andreja KUHAR, 12.3. 1972, Kupšinci 3a dipl.upr.org., predsednica uprave Javnega stanovanjskega sklada predlagatelj: Jožef RECEK in skupina volivcev 6. Arpad BANFI, 2. 12. 1938, Kupšinci 62 kmet, kmetijska dejavnost predlagatelj: Ludvik ŠKAPER in skupina volivcev 7. Anton SLEKOVEC, 18. 10. 1960, Kupšinci 53 šofer, voznik reševalnega vozila predlagatelj: Ludvik ŠKAPER in skupina volivcev Voli se 5 članov sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST MARKIŠAVCI obsega območje naselja Markišavci 1. Janez KODILA, 22. 8. 1944, Markišavci 44 mesar, upokojenec predlagatelj: Karel RITUPER in skupina volivcev 2. Andrej BARBER, 1. 9. 1974, Markišavci 21 delavec, pomožna dela predlagatelj: Karel RITUPER in skupina volivcev 3. Boris ČERVEK, 31. 10. 1965, Markišavci 28a strojni tehnik, mehanik predlagatelj: Boris GUMILAR in skupina volivcev 4. Drago KOVAČ, 4. 11. 1972, Markišavci 17 kmetovalec, kmetovalec predlagatelj: Boris GUMILAR in skupina volivcev VlIl. oktober 2002 LOKALNE VOLITVE PRILOGA 5. Jože RITUPER, 13.2. 1957, Markišavci 2a grafični inženir, tajnik OGZ predlagatelj: Karel RITUPER in skupina volivcev 6. Vladimir SAPAČ, 4. 6. 1965, Markišavci 20 ekonomski tehnik, računovodstvo predlagatelj: Boris GUMILAR in skupina volivcev 7. Štefan ŽIBRIK, 8. 11. 1950, Markišavci 30 strojni tehnik, samostojni podjetnik predlagatelj: Boris GUMILAR in skupina volivcev 8. Mira FRIDRICH, 5. 2. 1954, Markišavci 27c višji fizioterapevt, nevro terapevt predlagatelj: Boris GUMILAR in skupina volivcev 9. Milan HORVAT, 17. 9. 1968, Markišavci 5 strojni mehanik, samostojni podjetnik predlagatelj: Karel RITUPER in skupina volivcev Voli se 5 članov sveta krajevne skupnosti. MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT CENTER obsega območje mestne četrti Center Murska Sobota 1. Tibor CIGUT, 5. 6. 1959, M.Sobota, Kardoševa 8 univ.dipl.prav., direktor uprave predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 2. Štefan OBAL, 30. 8.1933, M.Sobota, Zelena 38 gimnazijski maturant, upokojenec kmetovalec, kmetovanje predlagatelj: Slovenska ljudska stranka, SLS, volilni občni zbor 3. Milivoj Andrej HERTL, 15. 9. 1935, M.Sobota, Cankarjeva 34 prometno transportni tehnik, upokojenec predlagatelj: Demokratična stranka upokojencev Slovenije, DeSuS, Območni odbor II Murska Sobota, kandidacijski zbor 4. Miran ŽILAVEC, 5.5. 1955, M.Sobota, Zelena ulica 25 univ.dipl.prav., član uprave predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD, volilna konvencija 5. Franc PELCL, 15.9.1952, M.Sobota, Stara 1 modelar, modelar predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD, volilna konvencija 6. Jože STVARNIK, 6. 5. 1946, M.Sobota, Slomškova 68 predmetni učitelj, strokovni delavec občinske uprave predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 7. Anton-Tonček KOS, 15. 5. 1941, M. Sobota, Staneta Rozmana 1b telefonist, telefonist predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD, volilna konvencija 8. Ernest EBENŠPANGER, 17. 9. 1939, M. Sobota, Zelena 37 univ.dipl.ekonomist, upokojenec predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD, volilna konvencija 9. Vladimir GOLDINSKIJ, 18. 1. 1939, M. Sobota, Cvetkova 28 univ.dipl.ing.arhitekt,upokojenec predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 10.Gorazd GROF, 27. 1. 1968, M.Sobota, Stara ulica 9 univ.dipl.inž.elekt., programer predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD, volilna konvencija 11.Janez SEČKO, 29.3. 1948, M.Sobota, Slomškova 4 trgovec, upokojenec predlagatelj: Nova Slovenija- krščanska ljudska stranka, NSi, zbor članov 12.Vladimir ROŠKAR, 28. 4. 1942, M.Sobota, Arhitekta Novaka 19 grafičar, upokojenec predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD, volilna konvencija 13.Marko MARTINUZZI, 19. 1. 1977, M.Sobota, Gregorčičeva 7 študent, študent predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS, Konferenca mestnega odbora SDS M.Sobota 14.Aleksander ŠERUGA, 31. 3.1944, M.Sobota, Stara 3 ekonomski tehnik, IX organizator- programer predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 15.Tatjana MAJERIČ MAČEK, 11. 1. 1965, M.Sobota, Cvetkova 19 pravnik, referent za delovna razmerja predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota Voli se 7 članov sveta mestne četrti. MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT LEDAVA obsega območje mestne četrti Ledava Murska Sobota 1. Karmen PERTOCI, 3. 10. 1969, M.Sobota, Lendavska 37c pravnik, svetovalka- organizator izobraževanja predlagatelj: Marta PUCKO in skupina volivcev 2. Gabriela SLAVINEC, 5. 5. 1941, M.Sobota, Klavniška 15 ekonomist, upokojenka predlagatelj: Marta PUCKO in skupina volivcev 3. Franc PUCKO, 27. 10. 1949, M. Sobota, Klavniška 13a dipl.ekonomist, samostojni svetovalec predlagatelj: Marta PUCKO in skupina volivcev 4. Maksimiljan MEŠKO, 25. 8. 1950, M. Sobota, Ledavsko naselje 31 strojni tehnik, direktor predlagatelj: Marta PÜCKO in skupina volivcev 5. Lea FRIŠKIČ, 18. 7. 1960, M.Sobota, Lendavska 51 ekonomski tehnik, uslužbenka predlagatelj: Marta PUCKO in skupina volivcev 6. Milan SEČKO, 13. 11. 1964, M.Sobota, Lendavska 17b kuhar, profesionalni vojak predlagatelj: Marta PUCKO in skupina volivcev 7. Jožef KUHAR, 17. 10. 1957, M.Sobota, Ledavsko naselje 28 ing.agronomije, terenski komercialist predlagatelj: Marta PUCKO in skupina volivcev Voli se 7 članov sveta mestne četrti. PRILOGA LOKALNE VOLITVE številka 30 MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT PARK Obsega območje mestne četrti Park Murska Sobota 1. Nikolaj MARTINUZZI, 2. 12.- 1942, M.Sobota, Naselje ljudske pravice 29 klepar, upokojenec predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS, Konferenca mestnega odbora SDS M.Sobota 2. Geza FARKAŠ, 4. 11. 1948, M.Sobota, Mikloša Kuzmiča 40 univ. dipl.politolog, načelnik UE predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 3. Silvij PODLESEK, 15. 6. 1948, M.Sobota, Kopitarjeva 1 univ.dipl.prav., vodja oddelka predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 4. Bernarda ŠKRBIČ, 28. 1. 1950, M.Sobota, Štefana Kovača 29 socialna delavka, socialna delavka predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD, volilna konvencija 5. Boris KOLBL, 4. 3. 1972, M.Sobota, Prežihova 4 trgovski poslovodja, samostojni podjetnik predlagatelj: Manuela HOCHSTETTER in skupina volivcev 6. Drago ŠIFTAR, 29. 5. 1956, M.Sobota, Aškerčeva 5 ekonomist, vodja investicij predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS, Konferenca mestnega odbora SDS M.Sobota 7. Filip MATKO- FICKO, 25. 3. 1948, M.Sobota, Razlagova 24a aranžer, svobodni poklic predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD, volilna konvencija 8. Rudolf MIKOLIČ, 16. 11. 1950, M.Sobota, Naselje Ljudske pravice 28 dr.medicine, zdravnik predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 9. Ludvik ŽGANJAR, 5. 9. 1945, M.Sobota, Prešernova 18 dipl.ekonomist, davčni inšpektor predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD, volilna konvencija 10.Branko BENKO, 27. 12. 1954, M.Sobota, Prežihova 7 inženir gradbeništva, vodja oddelka predlagatelj: Manuela HOCHSTETTER in skupina volivcev 11.Jožef VOURI, 13.9. 1944, M.Sobota, Šolsko naselje 10 komercialist, direktor predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 12.Nikolaj HOCHSTETTER, 24.10.1945, M.Sobota, Ciril Metodova 11 ekonomist, upokojenec predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 13.Andrej CIMER, 8. 8. 1960, M.Sobota, Miklošičeva 16 ing.agronomije, svetovalec s področja varstva potrošnikov predlagatelj: Manuela HOCHSTETTER in skupina volivcev Voli se 7 članov sveta mestne četrti. MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT PARTIZAN obsega območje mestne četrti Partizan Murska Sobota 1. Borut PREMZL, 30. 12. 1963, M.Sobota, Mladinska 58 univ.dipl.ekonomist, direktor predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 2. Angela NOVAK, 17. 10. 1943, M.Sobota, Ivana Regenta 11 učiteljica, ravnateljica predlagatelj: Demokratična stranka upokojencev Slovenije, DeSuS, Območni odbor II Murska Sobota, kandidacijski zbor 3. Stanko FARKAŠ, 6. 11. 1948, M.Sobota, Ivana Regenta 8 ekonomski tehnik, direktor predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 4. Zoltan SEVER, 8. 3. 1935, M.Sobota, Ivanocijevo naselje22 univ.dipl.ekonomist, upokojenec predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 5. Marija BAČIČ, 25. 8.1947, M.Sobota, Južna 12 specialist pedagog, v.d. ravnatelja predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD, volilna konvencija 6. Jurij RECEK, 14. 11. 1957, M. Sobota, Sončna 2 kmetijski tehnik, upravni delavec predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 7. Jožef FERENCEK, 4. 9. 1965, M. Sobota, Rožno naselje 24 prodajalec, grafični oblikovalec predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS, Konferenca mestnega odbora SDS M.Sobota 8. Ana GREGOR, 31. 5. 1946, M.Sobota, Cankarjeva 69 ekonomski tehnik, upokojenka predlagatelj: Nova Slovenija- krščanska ljudska stranka, NSi, zbor članov Voli se 7 članov sveta mestne četrti. MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT TUROPOLJE obsega območje mestne četrti Turopolje Murska Sobota 1. Milena POČIČ, 3. 8. 1950, M.Sobota, Jakobovo naselje 15 komercialni tehnik, računovodstvo predlagatelj: Gorazd KEREC in skupina volivcev 2. Rudolf HORVAT, 2. 11. 1953, M.Sobota, Matije Gubca 15 univ.dipl.prav., direktor podjetja predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 3. Katarina DAJČ, 27. 11. 1966, M.Sobota, Kraška ulica 35 natakarica, natakarica predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS, Konferenca mestnega odbora SDS M.Sobota 4. Jasna LOVRENČIČ, 9. 7. 1959, M.Sobota, Zorana Velnarja 36 učiteljica predmetnega pouka, razredna učiteljica predlagatelj: Gorazd KEREC in skupina volivcev 5. Helena PINTARIČ, 14. 9. 1944, M.Sobota, Kajuhova 46 X. oktober 2002 LOKALNE VOLITVE PRILOGA pravnik, upokojenka predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 6. Mišo FAFLIK, 3. 5. 1951, M.Sobota, Jakobovo naselje 43 gostinski tehnik, blagajnik predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota 7. Helena FRUMEN, 12. 6. 1948, M.Sobota, Jakobovo naselje 44 predmetna učiteljica, učiteljica predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora LDS M.Sobota Voli se 7 članov sveta mestne četrti. KRAJEVNA SKUPNOST NEMČAVCI obsega območje naselja Nemčavci 1.Dušan BENCIK, 15. 1. 1958, Nemčavci 2a univ.dipl.ekon., direktor podjetja predlagatelj: Jožef BURNIK in skupina volivcev 2. Štefan BARBARIČ, 5. 12. 1946, Nemčavci 20 inženir elektrotehnike, sodelavec za telekomunikacije predlagatelj: Jožef BURNIK in skupina volivcev 3. Dragica VOGRINČIČ, 23. 1. 1955, Nemčavci 2b policistka, upokojenka predlagatelj: Franc HORVAT in skupina volivcev 4. Janez HORVAT, 13.2. 1965, Nemčavci 10 trgovec, trgovec predlagatelj: Franc HORVAT in skupina volivcev 5. Evgen HARI, 1. 11.1944, Nemčavci 3b inženir strojništva, pomočnik direktorja predlagatelj: Jožef BURNIK in skupina volivcev 6. Ciril GRAH, 2. 4. 1952, Nemčavci 23 mizarski mojster, mizarstvo predlagatelj: Jožef BURNIK in skupina volivcev 7. Silvo ŠNEPF, 15. 10. 1967, Nemčavci 33 upravni delavec, policist- kriminalist predlagatelj: Franc HORVAT in skupina volivcev 8. Irena ŠRAJNER, 14. 6. 1955, Nemčavci 3d trgovka, trgovski poslovodja predlagatelj: Franc HORVAT in skupina volivcev 9. Ervin PINTER, 14. 2. 1947, Nemčavci 34 ekonomist, referent saldokonti predlagatelj: Jožef BURNIK in skupina volivcev 10.Elemir BARANJA, 25. 6. 1958, Nemčavci 1 gostinski tehnik, direktor predlagatelj: Nova Slovenija- krščanska ljudska stranka, NSi, zbor članov 11.Sebastjan ČERVEK, 29. 8. 1973, Nemčavci 36a predmetni učitelj, predmetni učitelj predlagatelj: Franc HORVAT in skupina volivcev Voli se 5 članov sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST POLANA obsega območje naselja Polana 1. Aleksander KERČMAR, 21.6. 1959, Polana 32 kmetijski tehnik, mojster I. predlagatelj: Ludvik ČASAR in skupina volivcev 2. Karel GJERGEK, 25. 3. 1953, Polana 43a avtomehanik, vodja servisa predlagatelj: Janez SEVER in skupina volivcev 3. Štefan RITUPER, 25. 5.1961, Polana 43 avtomehanik, mehanik predlagatelj: Janez SEVER in skupina volivcev 4. Tomislav FARIČ, 29. 5. 1977, Polana 19 strojnik, nezaposlen predlagatelj: Ludvik ČASAR in skupina volivcev 5. Karel ZELKO, 26. 8. 1954, Polana 31 dipl.ekonomist, tržni inšpektor predlagatelj: Janez SEVER in skupina volivcev 6. Pavel ŠIFTAR, 8. 9. 1950, Polana 2 VK avtoelektričar, samostojni podjetnik predlagatelj: Ludvik ČASAR in skupina volivcev 7. Vesna PAVEL, 15. 1. 1965, Polana 17 administratorka, administratorka predlagatelj: Janez SEVER in skupina volivcev 8. Karel OUČEK, 18. 8. 1962, Polana 18a inženir kmetijstva, strokovni sodelavec na selekciji prašičev predlagatelj: Ludvik ČASAR in skupina volivcev Voli se 5 članov sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST PUŠČA obsega območje naselja Pušča 1. Ignac HORVAT, 6. 7. 1963, Pušča, Ob kapelici 49 delavec, nezaposlen predlagatelj: Drago HORVAT in skupina volivcev 2. Karel BAJIČ, 15. 7. 1958, Pušča, Nova ulica 2 delavec, upokojenec predlagatelj: Drago HORVAT in skupina volivcev 3. Darko RUDAŠ, 11.9. 1958, Pušča, Bela ulica 13 kartonažer, samostojni podjetnik predlagatelj: Vesna HORVAT in skupina volivcev 4. Oto BARANJA, 24. 12. 1954, Pušča, Glavna ulica 54 delavec, upokojenec predlagatelj: Mihael HORVAT in skupina volivcev 5. Vladimir HORVAT, 21. 9. 1957, Pušča, Bela ulica 18 strojni ključavničar, čistilec predlagatelj: Vesna HORVAT in skupina volivcev Voli se 5 članov sveta krajevne skupnosti. XI. PRILOGA LOKALNE VOLITVE številka 30 KRAJEVNA SKUPNOST RAKIČAN obsega območje naselja Rakičan 1. Štefan FARTELJ, 30. 5. 1939, Rakičan, Panonska 6 avtomehanik, upokojenec predlagatelj: Franc JAKIČ in skupina volivcev 2. Franc OLAJ, 28. 9. 1948, Rakičan, Zvezna 3 trgovski pomočnik, prodajalec predlagatelj: Franc JAKIČ in skupina volivcev 3. Geza GYÖREK, 18. 12. 1939, Rakičan, Panonska 67 kmet, kmetovanje predlagatelj: Franc JAKIČ in skupina volivcev 4. Janez KÜPLEN, 26. 12. 1955, Rakičan, Jezera 11 trgovski pomočnik, prodajalec predlagatelj: Franc JAKIČ in skupina volivcev 5. Martin DURIČ, 10. 11. 1944, Rakičan, Cvetkova 16 kmetijski tehnik, upokojenec predlagatelj: Franc JAKIČ in skupina volivcev 6. Dušan JENKO, 18. 4. 1948, Rakičan, Prešernova 20 grafik, nezaposlen predlagatelj: Emil KOLAR in skupina volivcev 7. Boris HORVAT, 8. 9. 1962, Rakičan, Cvetkova 29b konfekcijski tehnik, mojster predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS, Konferenca mestnega odbora SDS M.Sobota 8. Jožef CASAR, 4. 8. 1956, Rakičan, Tomšičeva 31 elektrikar, elektronik, samostojni podjetnik predlagatelj: Emil KOLAR in skupina volivcev 9. Anton STROPNIK, 5. 2. 1950, Rakičan, Cvetkova 64 ekonomist, računovodja predlagatelj: Franc FORJAN in skupina volivcev 10.Drago BELOGLAVEC, 17. 7. 1928, Rakičan, Cankarjeva 9 novinar, upokojenec predlagatelj: Emil KOLAR in skupina volivcev 11.Dušan RENGEO, 5. 5. 1974, Rakičan, Tomšičeva 29 kmetijski tehnik, nezaposlen predlagatelj: Emil KOLAR in skupina volivcev 12.Geza PETERKA, 28. 7. 1951, Rakičan, Panonska 37 pleskar, pleskarstvo predlagatelj: Ivan KAROLI in skupina volivcev 13.Ivan MERČNIK, 25. 6. 1965, Rakičan, Jezera 23 univ.dipl.prav., odvetnik predlagatelj: Emil KOLAR in skupina volivcev 14.Marija HARI, 29. 1. 1948, Rakičan, Cvetkova 63 delavka, upokojenka predlagatelj: Emil KOLAR in skupina volivcev 15.Adam LUTAR, 22. 12. 1946, Rakičan, Tomšičeva 23 voznik, voznik predlagatelj: Franc JAKIČ in skupina volivcev 16.Robert GABOR, 10. 9. 1974, Rakičan, Cvetkova 69 kmetijski tehnik, samostojni podjetnik predlagatelj: Emil KOLAR in skupina volivcev 17.Ivan KAROLI, 6.4. 1942, Rakičan, Panonska 24 inštruktor vožnje, upravnik gradu predlagatelj: Franc JAKIČ in skupina volivcev Voli se 7 članov sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST VEŠČICA obsega območje naselja Veščica 1. Evgen SMODIŠ, 25. 3. 1959, Veščica 3 strojni tehnik, mestni redar predlagatelj: Dezider ŠOOŠ in skupina volivcev 2. Metka BENCIK, 7. 4. 1967, Veščica 22a ekonomski tehnik, računovodja predlagatelj: Dezider ŠOOŠ in skupina volivcev 3. Bojan HORVAT, 11.2. 1972, Veščica 26b ing.kmetijstva, komercialist prodaje predlagatelj: Dezider ŠOOŠ in skupina volivcev 4. Geza KRANČIČ, 4. 4. 1959, Veščica 28 trgovec, zavarovalni zastopnik predlagatelj: Dezider ŠOOŠ in skupina volivcev 5. Danica KUZMA, 31.1. 1955, Veščica 50c ekonomski tehnik, finančni knjigovodja predlagatelj: Drago HORVAT in skupina volivcev 6. Marjan ŠEBJANIČ, 1. 12. 1971, Veščica 35 kuhar- gostinski tehnik, kuhar predlagatelj: Drago HORVAT in skupina volivcev 7. Zdenko OČEK, 13. 3. 1956, Veščica 43 trgovec, poslovodja predlagatelj: Štefan KUHAR in skupina volivcev Voli se 5 članov krajevne skupnosti. Številka: 00608-0001/2002 Datum: 22. 10. 2002 Predsednik Občinske volilne komisije Mestne občine Murska Sobota Bojan ŽUNIČ, univ.dipl.prav., l.r. XII. oktober 2002 DROBIR GMT med najhitreje rastočimi podjetji vtotrgovina podjetja GMT je v industrijski coni ob Tišinski ulici odprla avtotrgovino z več kot 2.500 kvadratnih metrov novih prostorov, ki omogočajo še popolnejšo in preglednejšo ponudbo z rezervnimi in drugimi deli za vse vrste avtomobilov. Sicer pa se GMT kot družinsko podjetje družine Karoly iz Murske Sobote uvršča med najuspešnejša podjetja po letnem povečanju prihodkov na območju celotne severovzhodne Slovenije, saj njegova letna rast znaša med 20 in 30 odstotki in ga je bilo lani že za okrog milijardo tolarjev. Avtotrgovina je začela delovati leta 1990 na tridesetih kvadratnih metrih in z dvema zaposlenima. Danes je pri njih zaposlenih že 17 delavcev. Prvi kilometri avtoceste še letos?! elavci na odseku ceste med Beltinci in Mursko Soboti pri Lipovcih oziroma med Mursko Soboto in Bakovci se trudijo, da bi bila takoimenovana soboška obvoznica čimprej nared. Po zadnjih podatkih bo otvoritev sredi prihodnjega meseca. Naš planet Zemlja organizaciji Regionalnega centra Zveze organizacij za tehnično kulturo in Kluba PAC je bilo na dvorišču soboške območne enote Zavarovalnice Triglav domiselno srečanje mladih ustvarjalcev desetih pomurskih osnovnih šol. Več kot 50 mladih je na temo Naš planet Zemlja z barvami poslikalo asfaltno dvorišče, mladi modelarji pa so predstavili svoje modele zračnih in vodnih plovil ter avtomobilov. Prijetno in ustvarjalno druženje so zaokrožili z glasbenim žurom. Bučna semena najmanj enkrat hitreje eprav je letošnja sezona pospravljanja buč že mimo, si Emerik Senik iz Rakičana zasluži pozornost. Z lastno pametjo in praktičnim znanjem je izdelal dodatek k traktorju oziroma stroj za pobiranje bučnega semena. Čeprav so še vedno potrebne pridne roke, iznajdba Emerika Senika kar za 60 do 70 odstotkov skrajša delovni čas. Prvič diplome VUŠ Ljubljana soboški grajski dvorani so podelili diplome ljubljanske Visoke upravne šole enaindvajsetim pomurskim diplomantkam in diplomantom, ki so končali šolanje strokovnega programa javna uprava. Šolanje je pripravilo Študijsko središče soboške Ljudske univerze v Murski Soboti. 13 DROBIR številka 30 Teden vseživljenjskega učenja teden vseživljenjskega učenja, s katerim že sedmo leto zapored prireditelji širijo in razvijajo zamisel in prakso vseživljenjskega učenja v Sloveniji, so se tudi letos aktivno vključili pri Ljudski univerzi v Murski Soboti in pri Izobraževalnem centru Rakičan. V času med 14. in 20. oktobrom so pripravili niz zanimivih prireditev. Poleg številnih pravljičnih ur v vrtcih na območju soboške upravne enote, je bilo na prireditvah govora tudi o zdravi prehrani, pa o izobraževanju v tretjem življenjskem obdobju, knjigi kot spodbudi za izobraževanje in druženje, na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji kulturnih prireditev, pohodov in rekreacije. V Izobraževalnem centru Rakičan pa so pripravili predavanja o kulturi pitja vina ter o čustveni in duhovni inteligenci kot pomembnih dejavnikih za dobre poslovne rezultate podjetij. Zanimivo pa je bilo tudi potopisno predavanje iz Mongolije, Tibeta, Kitajske in Nepala. G.G. S slovesne otvoritve tedna vseživljenjskega učenja v Galeriji Murska Sobota V PAC-u razstavlja Borčič Klubu PAC v Murski Soboti so tačas na ogled dela akademskega slikarja Bogdana Borčiča, rojenega Ljubljančana, ki dela in živi v Slovenj Gradcu. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in podiplomskem študiju se je v 50. letih izpopolnjeval na številnih študijskih potovanjih po Evropi. Od leta 1969 do 1984 je bil profesor na slikarskem in grafičnem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, v letu 1979 pa tudi gostujoči profesor na grafičnem oddelku likovne akademije v Monsu v Belgiji. V prvi vrsti kot grafik je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini, je pa tudi prejemnik številnih domačih in mednarodnih nagrad. Bogat umetniški opus Franca Bencaka Galeriji Murska Sobota so vse do 6. novembra na ogled dela domačega likovnega ustvarjalca Franca Bencaka, ki je bil rojen v Bakovcih in že od leta 1957 živi v Murski Soboti. Umetnik, ki je po letih najstarejši član Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije, sprejet pa je bil tudi v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov, se v soboški galeriji s svojimi deli - risbami, slikami, predvsem pa objekti, po desetih letih ponovno samostojno predstavlja. Na tokratni razstavi, njegovi peti samostojni, je predstavljeno 23 slik in 47 objektov, ki jih je umetnik, po poklicu sicer mizar specialist, ustvaril v zadnjih dveh desetletjih. Kot je izpostavil direktor Galerije Murska Sobota, mag. Franc Obal, se umetnik v svojem bogatem ustvarjalnem življenju ni zadovoljil le z enostavnim "nedeljskim" preslikovanjem narave, marveč je v njej iskal možnosti tudi za odkrivanje svojih kreativnih sposobnosti in uporabo znanja, ki si ga je pridobil med dolgoletnim opravljanjem svojega poklica. Nad vrtljivimi objekti so navdušeni tudi mladi. 14 oktober 2002 NAPOVEDUJEMO IN VABIMO Vabljeni na osrednjo slovensko proslavo ob dnevu reformacije abimo vas na osrednjo proslavo v počastitev državnega praznika dneva reformacije. Slovesnost bo v nedeljo, 27. oktobra 2002, ob 18. uri v Evangeličanski cerkvi v Murski Soboti. Pozdravni nagovor bo imel župan Mestne občine Murska Sobota, Anton Slavic, slavnostni govornik bo Tone Peršak, predsednik društva slovenskih pisateljev. V programu bo ansambel LINHA SINGERS izvajal dela J. Linha, A. Borovya, B. Marcella, J. A. Benda, J. Haydna, W. A. Mozarta, J. K. Vanhala, A. Koštala. 20. november Dan slovenskih splošnih knjižnic V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti bo ta dan mogoča včlanitev brez članarine in odpisali bodo zamudnino vsem, ki bodo tega dne vrnili knjige. Pokazali bodo tudi, da je knjižnica zanimiv in živahen prostor, poln informacij in znanja, kamor je vredno zahajati. 3. december Dan odprtih vrat v slovenski kulturi Že lani so ga poimenovali TA VESELI DAN KULTURE. Z dnevom odprtih vrat želijo kulturo še bolj približati ljudem in spodbuditi zanimanje za dosežke umetnosti in za našo dediščino, ki jo hranijo v kulturnih ustanovah. Hkrati pa se Prešernovo praznovanje prenese tudi na njegov rojstni dan. V Galeriji Murska Sobota bo ta dan strokovno vodstvo po pregledni razstavi skulptur Vasilija Četkoviča - Vaskoja, Pokrajinski muzej Murska Sobota bo odprt ves dan, vstop bo prost. Petega decembra bo otvoritev razstave ODKOPANE KULTURE PREKMURJA. Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota bo ponudila včlanitev brez članarine in odpis zamudnine vsem, ki vrnejo knjigo 3. decembra. Organizirali bodo tečaj za iskanje informacij na internetu in iskanje po podatkovni bazi IUS info. Neznano Prekmurje V razstavnih prostorih soboškega gradu je Pokrajinski muzej Murska Sobota pripravil razstavo NEZNANO PREKMURJE - zapisi preteklosti krajine iz zraka. Prikazuje Prekmurje s krajinskimi značilnostmi in poselitvene vzorce preko aerofotografije v raznih arheoloških obdobjih. Je rezultat večletnega sistematičnega dela avtorja razstave, arheologa - kustusa Branka Kermana. V vseh letnih časih, od leta 1997 do 2002, je avtor z aerofotografijo odkril čez 100 arheoloških najdišč. Pri tem se je osredotočil predvsem na ravninski predel med Muro in Lendavo, saj Goričko, razgiban gričevnat relief, poraščen z gozdom in prepreden z dolinami potokov, ni najbolj primerno za aerofotografijo. Zakaj Neznano Prekmurje? "Zato, ker nam prospekcija iz zraka danes omogoča povsem drugačen pogled na pokrajino in tudi na poselitev pokrajine v preteklosti. Arheološke strukture se zarisujejo kot vegetacijski znaki v obliki krogov, pravokotnikov in ravnih ter ukrivljenih črt na posevkih in travnikih. S pomočjo aeroprospekcije lahko vidimo potencialna in še neraziskana arheološka območja," pove Kerman in nadaljuje: "Z morfološko in tipološko klasifikacijo značilnih barvnih lis raznih geometrijskih likov, ki pomenijo ostanke gomilnih grobišč, ograd, arhitekturnih ostalin, kot so kmetije, rimske vile ali vojaški tabori ter ceste in poti, je sledil poskus interpretacije poselitve pokrajine. Prekmurje je prva pokrajina v Sloveniji, ki s sistematično aerofotografijo zapisuje ne le arheološke poselitvene vzorce, ampak tudi vse večje posege v okolje, ki so v preteklosti močno spreminjali pokrajino in jo spreminjajo še danes, tudi v ekološkem pogledu." Zanimiva inštalacija travnate površine na grajskem dvorišču nam prikazuje krožne jarke v pomanjšanem merilu. Podobne so izkopavali na arheološkem najdišču Kotare krogi, ki je ležalo na trasi avtoceste Vučja vas - Beltinci Ko gre obiskovalec v razstavne prostore v drugem nadstropju soboškega gradu, dobi s pogledom na inštalacijo na dvorišču zračno prospekcijo vegetacijskih znakov - podobno kot iz aviona. Razstava bo na ogled do 29. novembra ob delavnikih (razen v ponedeljek) od 9.00 do 17.00, v soboto in nedeljo od 9.00 do 13.00, zato vabljeni vsi, ki sije še niste ogledali. Srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede 2002 v Murski Soboti V Murski Soboti bo 8. in 9. novembra srečanje mladinskih pisateljev OKO BESEDE 2002. Tradicionalne prireditve, ki jo v našem mestu vsako leto pripravlja Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc ob finančni pomoči naše občine, se bodo zdaj že sedmo leto zapored udeležili poleg mladinskih pisateljev tudi razni strokovnjaki za mladinsko književnost. Letošnji simpozij bo na temo "Drugačnost v mladinski književnosti", temu ustrezno pa so poimenovali ekskurzijo "POPOTOVANJE V KRAJE DRUGAČNOSTI”. Osrednji dogodek bo tudi letos slavnostna podelitev VEČERNICE, nagrade za najboljše mladinsko literarno delo, ki je izšlo v letu 2001. Za denarno nagrado, ki jo podeljuje časopisno podjetje Večer iz Maribora, so letos nominirani Marjan Tomšič z delom Martova velika junaštva, Matjaž Pikalo z Lužo, Andrej Makuc za Oči, Desa Muck za Anico in zajčka ter Bina Štampe Žmavc z delom Ukradene sanje. Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota bo pripravila razstavo mladinskih literarnih del, ki konkurirajo za letošnjo nagrado, mladi v osnovnih in srednjih šolah pa bodo imeli novo priložnost za srečanje z znanimi imeni slovenske mladinske književnosti. Brigita Perhavec 15 MLADI številka 30 Mladi za napredek Pomurja 2002 onec novembra bo v Murski Soboti že tradicionalna predstavitev MLADI ZA NAPREDEK POMURJA. Prireditev se razvija v osrednji praznik ustvarjalnosti in znanstveno raziskovalnega ter kreativnega delovanja mladih v Pomurju. Dneve Mladi za napredek Pomurja smo letos tudi nadgradili z nekaterimi novimi vsebinami, izmed katerih velja še posebej izpostaviti ustanovitev Pomurske akademije znanosti in umetnosti ter podelitev štipendij Pomurske izobraževalne fundacije nadarjenim študentom. V sklopu prireditev bo potekala tudi redna letna konferenca Pomurskega društva za kakovost. Poglavitno poslanstvo Zveze za tehnično kulturo s svojim regionalnim centrom v Murski Soboti je skrb za potencialne mlade kadre in vsestranska pomoč pri njihovem usposabljanju ter vzgoji. Pri tem se ne omejujemo le na tehnična področja, saj preko različnih mladinskih raziskovalnih taborov, tekmovanj iz znanj in nenazadnje širokih aktivnosti na področju mladinskega raziskovalnega dela pokrivamo praktično vsa področja ustvarjalne dejavnosti mladih. Do pred kratkim je bila glavnina naših aktivnosti namenjena učencem in dijakom v osnovnih in srednjih šolah. Rezultati na teh področjih so zavidanja vredni in predstavljajo dobro osnovo za nadaljnje delo. Žal pa ugotavljamo, da z mnogimi perspektivnimi mladimi v času njihovega študija izgubimo stik in njihovih potencialov ne vemo usmeriti nazaj domov. Zaradi tega našo osrednjo prireditev Mladi za napredek Pomurja letos že drugič namenjamo tudi študentom. Najbolj pereč problem Pomurja je nedvomno neustrezna kadrovska struktura v gospodarstvu. To je posledica neustrezne kadrovske politike, kjer je moč opaziti vsaj dvoje anomalij. Prva je negativna selekcija pri izbiri kadrov, druga pa kronično nezaupanje do domačega znanja in strokovnjakov. Posledica tega je slabo gospodarjenje in, kar je še hujše, zgrešene strateške odločitve. Le-te v večini primerov povzročijo odliv kapitala in lastništva naših podjetij. Zaradi tega se v podjetjih občutno zmanjša vpliv pri odločanju o razvojnih strategijah, vključno s kadrovsko politiko. Zahtevnih in odgovornih delovnih mest je zato zmeraj manj, zaradi česar naši strokovnjaki, še posebej mladi, v domačem kraju zmeraj težje dobijo ustrezno zaposlitev. Prireditev Mladi za napredek Pomurja ima dvojno vlogo. Po eni strani je to priložnost, da mladi na že tradicionalni razstavi tehničnih izdelkov, raziskovalnih nalog in drugih ustvarjalnih aktivnosti pokažejo rezultate svojega raziskovalnega in ustvarjalnega dela v preteklem letu. Ob tem pa jim je omogočeno tudi neposredno navezovanje stikov z našim gospodarstvom in drugimi potencialnimi delodajalci in tako lahko kar najbolj zmanjšamo negativne učinke, ki jih predstavlja nadpovprečen beg možganov iz regije. Razvojno naravnanim podjetjem omogočimo predstavitev njihovih kadrovskih potreb, mladim strokovnjakom pa omogočimo, da svoje znanje, kvalitete in izkušnje predstavijo glavnim akterjem v lokalnemu gospodarstvu. Mladi bodo k napredku Pomurja lahko prispevali le, če jim bo to omogočeno. Poskušamo jih torej seznaniti s tistimi, ki jim to lahko omogočijo. Eno izmed možnosti za zmanjševanje negativnih posledic bega možganov iz regije vidimo tudi v večji in bolj učinkoviti medsebojni povezanosti vseh pomurskih doktorjev znanosti in vrhunskih umetnikov. Pričakujemo, da bodo tako tudi bolj navezani na domačo regijo na profesionalni in osebni ravni. V ta namen vse doktorje znanosti in vrhunske umetnike, ki izvirajo ali živijo v Pomurju, vabimo v Pomursko akademijo znanosti in umetnosti (PAZU), ki jo bomo v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Mura ustanovili v petek, 29. novembra. Dneve Mladi za napredek Pomurja bo spremljalo več seminarjev, predavanj in okroglih miz, na katere so povabljeni tudi nosilci najodgovornejših gospodarskih in razvojnih zadolžitev v državi. Obseg in kvaliteta znanja se lahko merita na različen načine. Pri tem sam učni uspeh ni edino in najpomembnejše merilo, saj je lahko odvisen od meril posamezne šole. Veliko pomembnejše je, kakšna je uspešnost učencev neke šole pri nadaljnjem šolanju in še bolj v kasnejšem življenju ter karieri. Pri tem igra veliko vlogo iznajdljivost, sposobnost aplikativne uporabe razpoložljivega znanja in kar Pomurcem pogosto najbolj manjka - samozavest. Ker prav tem vrednotam v vseh aktivnostih Zveze za tehnično kulturo v Murski Soboti posvečamo kar največ pozornosti, smo prepričani, da trud ni zaman in je tudi to majhen prispevek k mozaiku Pomurja kot uspešne regije. Regije, v kateri je lepo živeti. doc. dr. Mitja SLAVINEC, strokovni vodja RC ZOTKS 16 oktober 2002 MLADI PROGRAM • razstava tehničnih in raziskovalnih dosežkov pomurskih osnovnih in srednjih šol ter društev, • predstavitvena razstava pomurskih podjetij, • predstavitvena razstava pomurskih srednjih šol, • predstavitvena razstava fakultet in visokih šol. Kljub dežju uspešen avto moto rally -10 % veta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu moravskotopliške in puconske občine, Združenje šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota, Motoklub Veterani Murska Sobota ter Društvo paraplegikov Prekmurja in Prkelije so kljub dežju tudi letos uspešno pripravili tradicionalno, 9. odprto prvenstvo Republike Slovenije v avto moto raIlyju -10 % Množična udeležba več kot 50 voznikov starih motornih koles in osebnih avtomobilov je zopet potrdila spoznanje, da imajo tovrstna tekmovanje svetlo prihodnost in da so v današnjem času, ko je varnost v cestnem prometu zaradi vse boljših in hitrejših motornih vozil ter slabih cest vse slabša, nujno potrebna. Tekmovalci v devetih različnih skupinah so tudi letos štartali v Prometno-varnostnem centru Gaber v Murski Soboti, kjer je bil tudi prvi del spretnostne vožnje, cilj pa je bil po 40 prevoženih kilometrih pred vaško-gasilskim domom v Sebeborcih. Na prireditvi so uspešno nastopili tudi vozniki osebnih avtomobilov - invalidi: paraplegiki in tetraplegiki. Med vozniki iz Mestne občine Murska Sobota velja posebej izpostaviti zmago Štefana Žibrika iz Markišavec v skupini osebni avtomobili, izdelanih po letu 1975, ter zmago Rudija Kovača iz Murske Sobote med motornimi kolesi brez prikolice, izdelanih do leta 1975. Andrej Lončar je bil v razredu osebni avtomobili razred Opel tretji, v isti skupini pa je bil Dušan Škrilec peti, Grega Balaško pa šesti. Vsi so iz Murske Sobote. Med vozniki osebnih avtomobilov, izdelanih do leta 1975, je bil Peter Škraban (Murska Sobota) drugi, Bela Celec (Černelavci) pa sedmi. Pri voznikih osebnih avtomobilov -paraplegiki pa je Franc Borovnjak pristal na sedmem, Andrej Klemenčič (oba iz Murske Sobote) pa na desetem mestu. Med motoristi s prikolico, izdelanimi do 1975, pa je šesto mesto osvojil Štefan Kovač iz Černelavec. 17 10:00 Sreda, 27. november 2002 Konferenca Pomurskega društva za 10.00 do 13.00 Petek, 29. 11. 2002 Perspektivne možnosti študija kakovost (Klub PAC) Četrtek, 28. november 2002 10.00 do 12.00 13.00 do 16.00 (Jakijeva dvorana) Teze za raziskovalne naloge (Klub PAC) Študentski forum (Klub PAC) 10.00 Otvoritev (avla zav. Triglav) 13.00 do 14.00 Ustanovna seja Društva modelarjev 10.30 do 13.00 Pomen znanja pri gospodarskem razvoju Pomurja (sejna soba) regije (Klub PAC) 17.00 do 19.00 Ustanovna seja Pomurske akademije 10.30 do 13.00 Možnosti vpisa v srednje šole znanosti in umetnosti (Jakijeva dvorana) (Jakijeva dvorana) 20.00 Slavnostna akademija 13.00 do 14.00 20:00 Seminar mentorjem mladim raziskovalcem (Jakijeva dvorana) Astronomski večer 10.00 do 12.00 Sobota, 30. 11. 2002 Študentski forum Klub PAC (observatorij Kluba PAC) 12.00 Zaključek VES ČAS PRIREDITVE BO: AKCIJA številka 30 Teden prometne varnosti času od 7. oktobra do 12. oktobra je potekal teden prometne varnosti. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS se že od leta 1990 vključuje v aktivnosti ob tednu otroka, ki vsako leto poteka ob istem času. V letu 1990 je bil v okviru OZN prvič organiziran mednarodni teden prometne varnosti. Kot vsako leto doslej, se tudi Mestna občina Murska Sobota skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Mestni občini Murska Sobota vključuje z aktivnostmi v teden prometne varnosti. Tako je bilo v petek, 11. oktobra, na Slovenski ulici v mestu organizirano srečanje otrok vseh osnovnih šol in vrtcev v Mestni občini Murska Sobota z namenom, da otroci s svojimi prispevki, risanjem slik na cesto, sodelujejo pri obveščanju javnosti o prometni varnosti otrok. V okviru tedna prometne varnosti je bil organiziran tudi obisk učencev pri županu Mestne občine Murska Sobota Antonu Slavicu ter predstavniki občine z namenom, da učenci tvorno sodeluje- jo pri zagotavljanju varnih poti v šolo ter s predlogi opozarjajo predstavnike lokalne skupnosti na morebitne neurejene dele šolskih poti, pripravijo pregled opravljenih del ter predstavijo tudi svoje poglede na prometno ureditev v mestu. Ena izmed nalog lokalne skupnosti je tudi načrtovanje varnih poti v šolo. Pri zasnovi načrta varnih poti moramo upoštevati predvsem dejstvo, da večina otrok prihaja v šolo peš. Zato je bil v prejšnjih letih na področju prometne ureditve okolice šol poudarek predvsem na ureditvi, asfaltiranju pločnikov in označevanju šolskih poti s srčki. Vse več učencev prihaja v šolo tudi s kolesi, zato smo v občini posvetili posebno pozornost tudi ureditvi kolesarskih stez in poti, za tiste, ki se pripeljejo v šolo s starši, pa uredili parkirišča ob šolah. V bližini šol so urejena avtobusna postajališča za učence, ki se vozijo z avtobusi iz primestnih naselij. Mestna občina redno sodeluje s šolami pri prometni vzgoji otrok, predvsem na področju informiranja, strokovne literature, preko Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, s vključevanjem v akcije ter s financiranjem opreme za kolesarske izpite (čelade, kolesa). Ob obisku pri županu smo skupaj z učenci, predstavniki osnovnih šol in njihovimi mentorji ugotovili, da je bilo v prejšnjih letih veliko storjenega na področju ureditve varnih poti v šolo. Kljub temu ugotavljamo, da je potrebno za zagotovitev njihove varnosti še veliko storiti. Predvsem otroci opozarjajo na nevestno vedenje voznikov motornih vozil, predvsem preveliko hitrost na cestah, na neobzirnost ter splošno prometno kulturo vseh udeležencev v prometu. Želijo večjo prisotnost policije in kontrolo prometa v okolici šol, opozarjajo pa tudi na neurejene označbe, predvsem na ul. Stefana Kovača, ki je republiška cesta, ter ureditev novih hitrostnih ovir na cestah v bližini šol. Ugotavljamo, da je vključevanje otrok v akcijo tedna prometne varnosti zelo pozitivno. S slikanjem slik na asfalt opozarjajo voznike na svojo prisotnost v prometu, z obiskom pri županu pa podajo svoje predloge za zagotovitev varne poti v šolo. Varovanje otrok na poti v šolo je namreč del širše prometno varnostne problematike, v reševanje katere moramo biti vključeni prav vsi, starši, šola, lokalna skupnost, policija, vzdrževalci cest, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, vsi tisti, ki prispevajo svoj delež k varnejši poti otrok v šolo in iz nje. Nada Cvetko Török 18 oktober 2002 AKCIJA Evropski dan brez avtomobila v Mestni občini Murska Sobota Zakaj smo se odločili za akcijo? Mestna občina Murska Sobota se je na pobudo Ministrstva za okolje in prostor vključila v akcijo evropskega dneva brez avtomobila, ki poteka pod geslom "V mesto brez avtomobila", že v letu 2000. V letu 2001 in tudi letos je akcija potekala v znamenju promocije nove kolesarske mreže mesta Murska Sobota. Ker je glavni namen akcije predvsem osveščanje prebivalcev o problemih, povezanih z onesnaževanjem zraka, hrupom, pomanjkanjem parkirnih mest in drugimi posledicami, ki jih povzroča preveliko število avtomobilov v mestih, se je Mestna občina Murska Sobota odločila sodelovati v tej akciji. Tako kot druga podobna mesta v Sloveniji se tudi v naši občini vsakodnevno srečujemo s temi problemi. Problem mesta je tudi neurejena prometna ureditev, skozi mesto poteka glavni tranzitni promet na cesti Maribor - Lendava. M. Sobota je stičišče glavnih poti, ki potekajo proti vzhodu države. Murska Sobota je tudi regijsko središče. Gospodarska situacija se v zadnjih letih izboljšuje, nastopilo je obdobje ponovne rasti osebnega standarda in motorizacije. V mestu Murska Sobota in bližnjih naseljih, ki gravitirajo na mesto, je motorizacija v zadnjih letih konstantno naraščala, posledično je promet v samem mestu ponekod že na meji kapacitete posameznih prometnic. Vse to predstavlja velik prometno-ekološki problem za samo mesto. Zato smo v Mestni občini pristopili k novi prometni ureditvi mesta, z izgradnjo obvoznic, ureditve enosmernih prometnic, ureditvi parkirišč, predvsem pa v zadnjem času tudi k ureditvi pločnikov za pešce in ureditvi kolesarske mreže. Predvsem z zadnjim ukrepom želimo spodbuditi občane, da več uporabljajo to okolju prijaznejše prevozno sredstvo ter s tem prispevajo k manjši prometni obremenitvi mesta kakor tudi k čistejšemu okolju. V akcijo je bilo predlani aktivno vključenih 760 evropskih mest, lani pa že preko 1000, v Sloveniji se je akciji pridružilo 26 občin. Kako je potekala akcija? Akcija je potekala dva dni, in sicer 22. in 23. septembra. S tem, da smo razširili akcijo tudi na ponedeljek, 23. september, smo želeli vključiti v potek dogajanja tudi čim več otrok iz vrtcev ter osnovnošolcev. Sama akcija je potekala v mestnem središču, in sicer: 1) za promet z motornimi vozili je bilo zaprto mestno središče (Slovenska, Trg zmage, Kardoševa, Trubarjev drevored, Zvezna, Kocljeva, St. Rozmana, Zelena ulica, Cvetkova ulica in Ulica arh. Novaka); 2) spremljevalne dejavnosti: NEDELJA, 22. september 2002: • vožnja malčkov z otroškim vlakcem po mestnem središču. PONEDELJEK, 23. september 2002: • vožnja s kolesi osnovnošolcev pod vodstvom mentorjev ter drugih udeležencev kolesarjev ob spremljavi policistov kolesarjev po kolesarskih stezah v mestu Murska Sobota in naprej po novi kolesarski poti M. Sobota - Bakovci; • vožnja s skiroji otrok iz vrtcev, vožnja rolerjev osnovnih šol in Roller kluba M. Sobota po mestnem središču; • gledališka predstava za otroke Zajček Primož v mestu, organizirana na zaprtem delu Slovenske ulice v samem središču mesta; • spretnostna vožnja kolesarjev osnovnih šol na poligonu na Slovenski ulici in predaja koles osnovnim šolam, ki jih je za pouk prometne vzgoje kupila Mestna občina Murska Sobota; • vožnja malčkov z otroškim vlakcem po mestnem središču (zaradi dežja je odpadla vožnja s kočijo); • v mestnem središču sta bili postavljeni tudi stojnici mestne uprave s promocijskim materialom in Pomurskega ekološkega centra, kjer so občani dobili vse informacije v zvezi z varovanjem okolja, preprečevanjem onesnaženosti zraka ter brezplačno prejeli informacijski material; • potekalo je tudi anketiranje občanov ter štetje prometa ob zaprtem delu središča mesta. Organizirana je bila tudi okrogla miza na temo "Promet in okolje", ki je potekala v sejni sobi Mestne občine Murska Sobota, udeležili so se je strokovnjaki s področja varnosti v cestnem prometu in okolja, predstavniki šol in učenci šol, zainteresirana javnost in mediji. Osrednja tema pogovora je bila predstavitev Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu s strani predstavnika Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ali smo uspeli? Če smo s to akcijo vsaj malo pripomogli k ozaveščanju ljudi glede onesnaženosti zraka, ki ga povzroča preveliko število avtomobilov v mestu, in smo se odločili, da pustimo svoj avtomobil doma ter se odpravimo v mesto bodisi peš, s kolesom ali javnim prevoznim sredstvom, je bila akcija uspešna. Anketa, ki smo jo opravili med občani, je pokazala, da si občani takšnih akcij želijo večkrat, predvsem pa si želijo, da bi bilo mesto manj obremenjeno z avtomobili. Redki občani, predvsem lastniki lokalov v središču mesta in stanovalci na tem območju, predvsem zaradi oviranja dovoza z motornimi vozili akcije ne podpirajo, zato moramo čimprej pristopiti k takšni prometni ureditvi, ki bo za vse sprejemljiva. Ob koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so sodelovali v akciji Evropski dan brez avtomobila, osnovnošolcem, ki so se kljub slabemu vremenu v tako velikem številu udeležili akcije, predvsem pa občanom za njihovo podporo in razumevanje. Naj zaključim z mislijo iz naše zloženke, ki je bil izdana ob tej akciji: "To je priložnost za vse nas, da preizkusimo nove načine prevoza, razmislimo o boljši prometni ureditvi mesta, boljši kakovosti zraka, to je priložnost, da skupaj najdemo način, kako narediti to mesto varno in čisto." Nada Cvetko Török 19 ŠPORT številka 30 Prvi Soboški tek portna zveza Murska Sobota je v organizaciji Združenja atletskih sodnikov Murska Sobota pri brodu v Krogu uspešno pripravila in izvedla 1. Soboški tek. Tekaška prireditev je bila zadnja, osma iz ciklusa 1. Pomurskega pokala v rekreativnih tekih. Na krožni 1.000 metrov dolgi progi je ob murskih logovih moči v kar petnajstih različnih starostnih skupinah merilo okrog sto tekačev, v glavnem iz pokrajine ob Muri, nekateri pa so kljub slabemu vremenu prišli tudi s Štajerske, Dolenjske in celo Notranjske. Po končanem teku je bila še razglasitev zmagovalcev, priznanja pa so podelili tudi najuspešnejšim v pokalnem tekmovanju, ki je letos doživelo krstno izvedbo in je upravičilo pričakovanja pobudnikov tovrstnega tekmovanja. Soboški tek naj bi bil poslej sredi septembra tradicionalen, tudi prihodnje leto pa se bo vključil v Pomurski pokal. Že prihodnje leto naj bi bilo v omenjeni pokal vključenih kar enajst tekaških prireditev, kar je samo dokaz več, da dobiva rekreativni tek vedno nove razsežnosti. Med rekreativnimi tekači iz Mestne občine Murska Sobota velja v točkovanju za Pomurski pokal omeniti zmago Andreja Šeruge iz Murske Sobote pri članih do 19 let, v isti kategoriji je bil Rok Brinar iz Kroga drugi, Marijan Veren iz Murske Sobote pa peti. Pri članih do 29 let je bil zmagovalec Borut Horvat, Igor Šadl (oba iz Murske Sobote) pa je bil četrti. Pri članih do 39 let je bil Sobočan Leon Lang peti, pri članih do 49 let pa Milan Sapač, prav tako iz Murske Sobote, tretji; pri članih do 59 let je bil Vinko Pajnhard iz Kroga četrti. Tudi pri ženskah so nekatera odličja ostala v soboški občini. Tako je med članicami do 39 let postala zmagovalka Natalija Veldih iz Murske Sobote, Snježana Pertoci iz Rakičana pa je bila. druga. Olga Holcman Flisar iz Kroga je bila pri članicah do 49 let druga, Slavica Meglič iz Murske Sobote pa tretja. Pred startom osrednjega moškega teka na pet kilometrov. Roller klub Murska Sobota Uspešni tekmovalno in organizacijsko oboški Roller klub, ki se je tudi letos odlikoval s pripravo in izvedbo niza odmevnih tekmovanj, da o odličnih tekmovalcih niti ne zgubljamo besed, je na ploščadi pri BTC-ju v Murski Soboti sredi septembra pripravil tudi mednarodno tekmovanje v hitrostnem rolanju, ki je veljalo za 3. slovenski pokal. Na 200-metrski krožni progi je v različnih starostnih skupinah svoje moči merilo 82 tekmovalcev iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Med številnimi pomurskimi tekmovalci so se odlikovali tudi člani Roller kluba Murska Sobota, saj so osvojili tri prva mesta. Timotej Šeruga je bil najhitrejši v skupini "prvi koraki", Tina Küplen je bila zmagovalka med starejšimi deklicami, Jernej Škrilec pa med mladinci. Sobočani so posegli tudi po drugih odmernih rezultatih. Nuša Ivančič, Blaž Šeruga (oba prvi koraki) in Nastja Novak (začetnice) so bili drugi, tretji mesti pa sta pripadli Duši Könye (kadetinje) in Robertu Ferčaku (člani). Tudi tokrat je bila organizacija tekmovanja na zelo visoki strokovni ravni. Še zadnji počitek pred odločilnimi nastopi Zdaj gre zares. Kdo bo boljši? 20 oktober 2002 ŠPORT Za bodočnost kraljice športov se ni bati ! udi za mlade atlete in atletinje, člane AK Pomurje iz Murske Sobote, se - kar zadeva bero odličij in osebnih rezultatov, zaključuje še eno izjemno tekmovalno leto. 0 tem priča vrsta odličnih dosežkov in kopica medalj prav z najpomembnejših državnih tekmovanj, za kar so poleg prizadevnih mladih športnikov zaslužni tudi njihovi trenerji (Andrej Brinar, Tiberij Lebar in Radislav Jokanović), kakor tudi celotno vodstvo kluba, ki kljub finančnim težavam uspeva atletom zagotoviti pokritje stroškov za tekmovanja. Omejili se bomo na troje zadnjih tekmovanj. Na tekmovanju za Atletski pokal Slovenije za pionirje in pionirke, potekalo je v Ljubljani, je moška ekipa v skupnem seštevku osvojila izjemno 3. mesto, med posamezniki pa so se najbolj odlikovali David Horvat, ki je zmagal na 800 metrov, Gregor Kranjec je bil na 100 metrov drugi, Štefan Maučec na 300 metrov z ovirami ter Dejan Čeleš v skoku v višino pa sta bila tretja. Zmagi sta osvojili tudi obe moški štafeti, in sicer 4 x 300 metrov (Maučec, Hamler, Lovrenčec, Smej) ter 4 x 100 metrov (Kučan, Fuis, Ružič in Kranjec). Pri dekletih je edino odličje osvojila Patricija Kavač v skoku v daljino, bila je tretja. Tri atletinje ter en atlet pa so bili četrti. V skupnem seštevku je bila ekipa pionirk AK Pomurje sedma. Z državnega pionirskega prvenstva v Novem mestu pa so se z medaljami vrnili le pionirji. Državni prvak je v teku na 300 metrov postal Gregor Kranjec, podprvaki pa so David Horvat na 1.000 metrov in moška štafeta 4 x 300 metrov (Maučec, Smej, Kranjec in Horvat). Z bronasto medaljo se je v teku na 300 metrov odlikoval tudi Štefan Maučec. Dekleta so posegla po dveh četrtih in enem petem mestu. Na državnem prvenstvu za starejše mladince in mladinke, ki bilo je v Ravnah na Koroškem, pa so soboški atleti osvojili vseh prvih šest mest. Prvo in naslov državnega prvaka je pripadlo Gregorju Lenarčiču v suvanju krogle, drugo Radovanu Jokanoviču v skoku s palico in moški štafeti 4 x 100 metrov (Ferenčak, Roudi, Šiftar, Kociper), tretje Mihi Žaligu v skoku v višino, četrto Karmen Grnjak v skoku v višino, peto Luciji Cvetko v teku na 1.500 metrov ter šesto Jerneju Ferenčaku v teku na 200 metrov. Geza Grabar Trenerji AK Pomurje (od leve): Andrej Brinar, Tiberij Lebar in Radislav Jokanović Tek je med mladimi priljubljen Samostrel in namizni tenis 7. septembra je v Leskovcu pri Krškem potekalo državno prvenstvo v streljanju s samostrelom za vse kategorije, kjer so uspešno nastopili tudi soboški strelci. Med člani je bil najboljši Damjan Kandare iz cerkniškega Bresta s 588 krogi, pred Robijem Markojo (585) iz Turnišča in Gregom Bohom (577) iz cerkniškega Bresta. Med članicami je zmagala Maja Dular iz soboške Pomurke s 389 krogi pred Matejo Prednik (387) iz Ruš ter Zdenko Stolnik (385) iz ljubljanske Olimpije. Mladinke in mladinci so nastopili v združeni kategoriji, zmagala je Vesna Prš iz Slovenj Gradca, ki je nastreljala 381 krogov. Na drugo mesto se je zavihtel Valter Pajič (377) iz M.Sobote, ki strelja za SD K.Flisar Tišina, tretji pa je bil Kristjan Šumej (376) iz Krškega. Istega dne je Športno društvo Žarek, ki s sedežem v Murski Soboti združuje slovenske invalide s cerebralno paralizo, pod vodstvom predsednika Davorina Dervariča organiziralo področno tekmovanje v namiznem tenisu v Kamniku. Udeležilo se ga je kar 35 tekmovalcev iz vse Slovenije, med njimi tudi posamezniki iz dežele ob reki Muri. Le-ti so v v svojih posameznih kategorijah dosegli naslednje uvrstitve: Štefan Hozjan je bil tretji, Davorin Dervarič drugi, Bojan Poredoš tretji, Robi Potočnik četrti in Robi Kuzma tretji. Dan rokoborbe Soboški rokoborski klub je v dvorani tretje soboške osemletke pripravil demonstracijski nastop. Na njem so člani vseh selekcij (od otroških do kadetskih in članskih) mladim prikazali elemente rokoborbe. Poleg tega so predsednik kluba Jože Kranjec, podpredsednik Stanko Šernek, trener Rade Bačič ter član upravnega odbora in pomurski olimpijec Franc Podlesek, seznanili javnost, da bo leta 2004 v Murski Soboti evropsko kadetsko rokoborsko prvenstvo. Klub je izdal še brošuro. V njej sta predstavljena klub in rokoborba, napisani so tudi podatki o tem, česa se mladi lahko naučijo v klubu. 21 LEGENDE številka 30 Naš “Alomaš” Umiranje stare Sobote okratna soboška legenda ni živa oseba, ki bi s svojimi dejanji ustvarjala mestno zgodovino. Kljub temu je bila ves čas prisotna v našem mestnem okolju in bila del našega življenja. Lahko trdimo, da je na nas pustila svoj pečat. Pa naj si je le šlo za bežen pozdrav potnikom, ki so z vlakom pripotovali v Mursko Soboto, za njeno vlogo v filmu "Strici so mi povedali" ali pa za toplo zatočišče, ki ga je dajala vsem, ki so prišli samo na malico in ostali na kozarčku pijače. Tokratna legenda Soboških novin je gostilna Kolodovor ali “Alomaš", kakor so ji pravili po domače. Zgradbo so postavili v začetku prejšnjega stoletja, datum 12. oktober 2002, pa se bo zapisal v mestno zgodovino kot dan njenega zaprtja. "Alomaš" so zaprli na deževen dan. Podjetje Radenska Zvezda Diana je namreč gostilno prodala enemu od pomurskih gradbenih podjetij. "Mesto je izgubilo še eno gostilno z dušo”, so povedali stalni gostje, ki so še zadnji dan obratovanja sloneli ob šanku in opazovali dežne kapljice, ki so počasi polzele po okenskih šipah. Ob tem so vedeli, da niso samo mize, točilni pult in slike na stenah iz nekega drugega časa ter orumenel cenik na zidu dajali dušo in prijaznost gostilni. Dajali so jo ljudje, zaposleni. Marjeta Flisar je bila dolga leta šefica Kolodvora, Ladislav Flisar eden tistih natakarjev, ki že v naprej vedo, kaj želijo gostje in jim te želje tudi izpolnijo, po kuhinji in izza točilnega pulta pa so v zadnjem desetletju prav tako odmevali prijazni glasovi Marte, Cvetke, Majde, Ide, Verice, Marjana in še nekaterih. Zadnji dan so prišli vsi, da bi se poslovili od vsem tako ljubega "Alomaša" in od gostov, ki so jih vsak dan srečevali. Gostje jih niso izneverili. Slovo je bilo v stilu, kakršnega znajo pripraviti le tisti, ki so bili zaposleni na "Alomašu", v gostilni z dušo, ki je Murska Sobota nikoli več ne bo imela. Podobe stare Murske Sobote je k sreči ovekovečil fotografski mojster Jože Kološa -Kološ. Pred desetletji je bila videti železniška postaja takole. Zdaj žal kaže, da bodo častitljivo zgradbo, v kateri je bila nazadnje restavracija, podrli. In tak je pogled na postajo z Ulice arhitekta Novaka danes. Umetnostni zgodovinar Janez Balažič je ob tem dejal, da sta stavbi iz leta 1898 sicer potrebni obnove, da pa bi ju s sodobnimi arhitekturnimi prijemi lahko postavili v sodobno mestno okolje. Vsako mesto, ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu, ima svojo kolodvorsko restavracijo ali vsaj bife. Soboška je po zaprtju restavracije slovenska posebnost. Pa ne le to: od drugih slovenskih železniških postaj se loči po tem, da nima niti čakalnice za morebitne potnike. Zadnji obratovalni dan Alomaša so se ob starem dobrem "šanku” zbrali vsi tisti, ki ugotavljajo, da je v mestu Murska Sobota vse manj “indašnjih” lokalov. Kolesa časa se sicer ne da zavrteti nazaj, spomini pa so vseeno prijetni. Natakar Ladislav Flisar - Laci je v mestu in pokrajini dobro znan. V njegovem času so prenehali delovati številne gostilne, ki so zaznamovale minula desetletja: gornjepetrovska Pindža, Central in Podmornica, Čarda, zdaj pa se Alomaš... Kdo v družini Flisar nosi hlače, je zasebna zadeva Marjete in Lacija. Vsekakor pa je bila Marjeta dolgoletna Lacijeva predpostavljena. Zdaj je že v zasluženem pokoju, a se je ob taki priložnosti kot je zadnji dan Alomaša, z veseljem znova "aktivirala”. 22 oktober 2002 FOTOREPORTAŽA Soboško pokopališče širijo Na južni strani bo prostora za dva do tri tisoč grobnih mest, kar naj bi zadostovalo za pokope v naslednjih petnajstih letih. Bliža se 1. november, s tem pa tudi čas, ko se spominjamo vseh tistih, ki jih ni več med nami. Na pokopališča v teh dneh večina pogosteje zahaja in hiti z urejanjem grobov. Delavci soboške Komunale zaključujejo ureditev poti med grobovi, namestili pa bodo tudi luči. Dela so vredna 5 milijonov tolarjev. Trenutno se soboško pokopališče razprostira na 2,5 hektarjih, na njem pa je okrog 3.000 grobov. Drago Šiftar, vodja investicij pri Javnem podjetju Komunala iz Murske Sobote: “Letos smo prav na južni strani pokopališča dokupili okrog 0,9 hektarja veliko zemljišče, kar pomeni, da bo prostorska stiska glede pokopov vsaj naslednjih 15 let rešena. Ker načrtujemo tudi grobno polje z žarnimi grobovi, žarne niše pa naj bi uredili tudi v ograjnem delu okrog novega pokopališča, načrtujemo dva do tri tisoč novih grobnih mest. ” Prihodnje leto bodo postavili ograjo na jugovzhodnem delu pokopališča. S tem bodo pokopališče ločili od stanovanjskih hiš. Ker pogrebne slovesnosti moti tudi hrup vlakov, je rešitev protihrupna ograja ali nova obvozna proga mimo Rakičana, za katero že obstajajo študije. Geza Grabar 23 Teden otroka 2002 Vsako leto se prvi ponedeljek v oktobru začne TEDEN OTROKA. V tem tednu Mestne občina Murska Sobota z Društvom prijateljev mladine Murska Sobota že nekaj let pripravlja program za otroke, ki se odvija po že ustaljenih tirnicah. Tako je bilo tudi letos. Za vas smo iztrgali list iz našega dnevnika. Ponedeljek, 7. oktober: v Mladinskem informativnem in kulturnem klubu Murska Sobota so pripravili delavnice na temo “JESEN”. Otroci, zbralo se jih je nekaj deset, so na folijo slikali motive jeseni, iz darov jeseni (kostanja, želodov, buč, odpadlih listov...) pa so izdelovali različne figure. Torek, 8.oktober: radio Viva je podaril otrokom (ob svoji 5.obletnici delovanja) predstavo Zmajček Jurček, ki jo je odigral Boris Kononenko iz Ljubljane. Dvorana je bila polna zadovoljnih obrazov. Pred in po predstavi so nastopile plesalke plesne šole Fitko klub iz Murske Sobote in navdušile občinstvo v soboškem kinu. Sreda, 9.oktober: kljub kislemu vremenu se je zbralo 90 staršev, otrok in učiteljici, ki so se odpravili na raziskovanje “planinskih” poti Goričkega. Povzpeli so se do Tromejnika. Urejena in dobro vzdrževana gozdna pot s posebno lepo oblikovanimi in domiselnimi točkami je poučna in zabavna. Četrtek, 10. oktober: kostanjev piknik in bolšji sejem. Od soboškega gradu je daleč naokrog dišal pečen kostanj, mrzle roke je grel vroč čaj, tabornik roda Veseli veter pa so poskrbeli tudi za zabavo. Na desetih stojnicah se je, v okviru zdaj že tradicionalnega boljšega sejma, trgovalo. Otroci so prodajali otrokom (za simbolične cene) igrače, slikanice, rolke, kolesa... Pri Društvu prijateljev mladine želijo, da bi se na vsakoletnem sejmu prodajale stvari, ki jih otroci prerasejo ali se jih naveličajo, pa so staršem nekje na podstrešju ali v kleti v napoto: kolesa, skiroji, rolke drsalke, vozički, otroški sedeži za avtomobile... Prihodnje leto čakajo tudi vas. Glasilo SOBOŠKE NOVI N E Izdajateljski odbor: izdaja MESTNI SVET Anton SLAVIC, Ernest EBENŠPANGER, Odgovorni urednik: Draga BRATKOVIČ, Jožef RECEK, Bojan PEČEK Grafična priprava in tisk: Ustanoviteljica je Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR, TISKARNA KLAR Murska Sobota MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, franc ZVER, Vili ŽIŽEK in Jezikovni pregled: Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota Franc WEINDORFER Gabrijela GRANFOL PEURAČA Naklada: 7000 izvodov Soboške novim prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.