i "POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ir ir ir IZHAJA ČETRTLETNO LETNA NAROČNINA MIHA MALEŠ: POGLED NA FRANČIŠKANSKO CERKEV V LJUBLJANI S*4 TtSKUMl v uuiumii KRONIKA SLOVENSKIH MEST LETNIK IV V LJUBLJANI, MESCA OKTOBRA 1937 ŠTEVILKA 3 STROJARJI NA FORŠTATU DONESEK K ZGODOVINI OBRTOV V STARI LJUBLJANI DR. RUDOLF ANDREJKA (Nadaljevanje.) HIŠI ŠT. 7 IN 8, NOVI ŠT. 10 IN 12 (Kupič.) Hiši spadata od 1. 1785. k frančiškanski župniji. Prva je današnja Podkrajškova hiša št. 12, nje se tišči hiša št. 10, last načelnika banske uprave v p. dr. Frana Doljšaka. Obravnavamo ju skupaj, ker sta bili dolgo časa (1767—1836) last barvarske rodbine Kupičev. Sedanjo Podkrajškovo hišo št. 12 (stara št. 8) je imel od 1700—1720 v lasti mesar Miklavž Paselj (Passel), od 1728—1763 pa mesar Janez Kankara (Canckhara), od katerega jo je kupil okoli 1767 nje¬ gov sosed barvarski mojster Andrej Kupič. Sedanja Doljšakova hiša št. 10 (stara št. 7) je stara barvarska hiša. Nje lastnik je bil od 1695—1714 bar- var Boštjan Matajc (Math\vays), od katerega jo je kupil 1. 1715. barvar Valentin Kupič, doma najbrže iz Postojne (Aquilopolis), poročen 1. 1710. z Marijo Klemenčič. Izvrševal je tu svoj obrt do 1. 1763. Nje¬ gov sin Andrej Kupič star., roj. 16. nov. 1711, je do¬ kupil okoli I. 1767. še sosedno Kankarovo hišo št. 8 (12). Bil je ugleden obrtnik in (1775) član zunanjega mestnega sveta. Iz zakona z Marijo Ano Kandov (1755) se mu je rodilo 9 otrok, ki so bili ob njegovi smrti (17. avgusta 1779) ali že pomrli ali pa še ne- doletni. Vdova Marija Ana je nadaljevala obrt s po¬ močjo barvarja Maksa Ravniharja, s katerim se je tudi 1. 1781. poročila, a ji je že 1801 umrl. Med tem je dorasel nje najmlajši sin iz prvega za¬ kona Andrej Kupič ml., roj. v Ljubljani 1. 1777. in prevzel 1. 1803. očetovo obrt. L. 1805. se je poročil z Uršulo Repešič iz škofje Loke in podedoval po mate¬ rini smrti obe hiši (1823). Obrt pa mu ni več tako uspevala kakor očetu. Umrl je 10. novembra 1817, star šele 41 let, žena Uršula pa 1. 1823. Ko so otroci dorasli, je bilo vse prezadolženo. Od sinov je bil Ma¬ tevž Kupič pozneje pomočnik pri barvarju Jerneju Gestrinu v Gledališki ulici 22 (danes Kongresni trg 5), mlajši sin Janez Nepomuk Kupič, roj. 1811, pa se je 1835 poročil z Elizabeto Gerber, hčerko klobu¬ čarja na Sv. Petra cesti 10 (16) in prevzel tastov obrt, a ga ni dolgo izvrševal v Ljubljani. Obe Kupičevi hiši sta bili zaradi dolgov med 1834 do 1836 na dražbi prodani. Hišo št. 8 (12) je kupil 28. sept. 1834 klepar Jurij Freiberger, hišo št. 7 (10) pa 1. marca 1836 strojar Franc Janesch; njegova vdova Ana Janesch jo je 1. 1853. prodala Mariji Smre- Podkrajškova hlia Sv. Petra cesta 12 okoli 1895, desno od nje dr. Doljiakova hlia it. 10 kronika 129 kar. Njena hčerka Jera Smrekar, roj. 1841, sestra prorektorja semenišča in prelata Jožefa Smrekarja, je zapustila (1911) hišo Vincencijevi družbi, od ka¬ tere jo je 2. maja 1916 kupil M. dr. Franc Doljšak. Hišo št. 8 (12) je od Freibergerjevih hčerk Marije in Antonije dne 28. dec. 1921 kupil brivski mojster Matija Podkrajšek ter jo na zunaj in znotraj pre¬ novil. V pritlične prostore, v katerih je bila prej samo trafika in manjše stanovanje, je namestil svojo mo¬ derno urejeno brivnico. HIŠA ŠT. 5 IN 6, NOVA ŠT. 8 (»Janesch«) V naslednjih dveh enonadstropnih hišah 5 in 6 (danes enotna št. 8), ki sta ostali do naših dni v bi¬ stvu nespremenjeni, je bival in obratoval od 1. 1770. skozi eno stoletje strojarski rod Janežev (Janesch), poleg Paurovih najodličnejša strojarska rodbina ljub¬ ljanska. Naselili so se na »forštatu« sicer za 40 let pozneje ko Pauri, a dosegli so v času, ko je moč Pau¬ rovih ginevala, višek svoje storitvene sile, s katero so prešli iz mej strojarskega obrta v vrsto pomembnih ljubljanskih tovarnarjev. Hiši št. 5 in 6, prva s 3, druga s 4 okni na cesto, sta se združili šele pod Janeschevim (1787) v eno celoto; prej sta bili v lasti različnih posestnikov. Hiša št. 6 je bila od 1700—1737 last plahtarja (Kotzen- macher) Janeza Majdiča (Meiditsch), od 1739—1762 mizarja Martina Snedica (Snediz), od 1762—1787 Matije Pajka, hišo št. 5 pa so imeli jerharji Janez Ignacij Schlechter (1734—1762) in Janez Matija žvan (1762—1775). Najpomembnejši med njimi so bili Schlechterji, ki so se po smrti Franceta Ignaca Schlechterja (8. avg. 1736) preselili sprva v mesto, potem pa 1. 1784. na Marijin trg, kjer je kupil Igna¬ cijev sin Nikolaj Schlechter od jerharja Aleksandra Risterja hišo št. 47 (danes šmalceva hiša Marijin trg št. 1). Hiša št. 5 je prišla v last Jožefa Janescha leta 1784., hiša št. 6 pa 1. 1787. Janeschevi so bili doma v okolici D. M. v Polju, v Sneberjih ali Zadobrovi. Prvi njihov zastopnik v šentpetrskem predmestju je Jožef Janesch, roj. okoli 1733, sin kmetovalca Gregorja Janeža. Bil je pomoč¬ nik pri strojarskem mojstru Mihu Tomcu. Dne 10. fe¬ bruarja 1772 se je poročil z njegovo hčerko Polono ter postal isto leto ljubljanski meščan. Ko mu je prva žena 8. dec. 1775 umrla, se je 27. novembra 1780 v drugič oženil z Marjeto Pauer, hčerko že znanega strojarja Simona Adama Paura na Sv. Petra cesti 11 in 12. Iz tega zakona so se mu rodili po vrsti sinovi Miha, Franc, Simon in Fortunat (Ferdinand), ki so bili, ko je dne 29. dec. 1788 umrl, še vsi mladoletni. Vdova Marija, stara 38 let, se je dne 14. januarja 1791 vnovič poročila s 261etnim strojarjem Avgustom Ditt- lom (Dittl, tudi Tittl) ter z njegovo pomočjo vodila obrt naprej. 1. Medtem sta doraščala sinova Franc in Fortunat (Miha in Simon sta mlada umrla). Okoli 1806 je pre¬ vzel hišo in očetov obrt starejši sin Franc Janesch, roj. 5. sept. 1782 in dobil 11. julija 1806 meščanstvo. Prva žena Katarina mu je umrla 1. 1822. Iz zakona (1836) z drugo ženo Ano Schvveizer, hčerko mizarja Jožefa Schvveizerja v Frančiškanski ulici, so se mu rodili štirje otroci, od katerih sta dorasla samo si¬ nova Ferdinand, roj. 1. 1834., in Franc, roj. 1. 1839. Obrt mu je zelo dobro uspevala. že'l. 1811. je kupil od Jurija Valenčiča tako zvani Paurov marof v Ko¬ lodvorski ulici 135 (danes št. 7), ki je bil od 1789 v lasti Roka Paura. Posestvo je do 1. 1851. ostalo v lasti Janeschevih. Dne 12. julija 1819 je Franc Janesch izdražil v Domianovem konkurzu oboro (Tiergarten) na Studencu, nekdanjo last kneza Viljema Auersper¬ ga, potem pa ljubljanskega veletrgovca Antona Do- miana, odnosno njegovega sina Franca Ksav. Domi- niana, 1 1. 1836. pa je kupil bivšo Kupičevo hišo št. 8 (12) na Sv. Petra cesti, ki je po njegovi smrti prešla v last Marije Smrekar. 2. Jožefa Janescha in Marjete Paurove drugi sin Fortunat Janesch, roj. 10. julija 1785, se je 1. 1810. preselil v Celovec, kjer se je okoli 1. 1817. poročil s Katarino Lassnigovo iz Beljaka in ustanovil v Ce¬ lovcu na št. Vidski cesti veliko tvornico usnja, ki je obratovala do 1. 1896. Njegov sin Ivan Janesch star., roj. 16. januarja 1818 v Celovcu, je kupil 25. maja 1 Po Janeschevi smrti je vdova Ana Janesch prodala oboro Studenec 18. aprila 1846 Jožefu Bischofu, ravna¬ telju vevških papirnic. Od Bischofa jo je kupil 17. janu¬ arja 1854 Karl Galle, od njega pa 3. februarja 1869 indu¬ strialec Valentin Krisper. To posestvo je 19. oktobra 1875 prodal Kranjskemu dež. odboru, ki je na njem sezidal umobolnico. Janeachova atiojarna na Sv. Petra naalpu okoli 1.1892. 130 KRONIKA 1842 od ostarelega strica Franceta Janescha, ki mu je z zdravjem pešala tudi obrt, hiši na Sv. Petra cesti št. 5 in 6. Leta 1844. se je v Celju poročil z Ano Herzinanovo, hčerko celjskega usnjarja Franceta Ludvika Herzmana in Ločanke Apolonije Krenner. Ko je prejšnji lastnik obrta in hiš na Sv. Petra cesti 5 in 6, Franc Janesch 1. 1845., star 63 let, umrl, se je vdova Ana z maloletnima sinovoma Ferdinandom in Francem izselila na Poljane. Ferdinand je pozneje postal oficial pri dež. sodišču v Ljubljani, Franc Ja¬ nesch ml. pa trgovec in hišni posestnik v Celju. Med tem je Ivan Janesch, zastopnik celovške veje Janeschev, strojarsko obrt na Sv. Petra cesti 5 in 6 zopet učvrstil in razširil. Njegovo blagostanje in ve¬ ljava sta rasla. Postal je občinski svetnik in (1858) ljubljanski meščan. Dne 18. avgusta 1852 je kupil tudi od Anton Gregorančevih naslednikov (Jakob Fi¬ lip Kanc, odnosno Eligija pl. Peerz) hišo in pristavo v Kolodvorski ulici 111 (danes št. 8), znano odslej pod imenom »Janežev marof«. Bila je v lasti rodbine čez 60 let, šele 22. julija 1910 jo je kupil od Ivana Janescha ml. mizarski podjetnik Anton Rojina. Leta 1871. je kupil Ivan Janesch st. od Jakoba Bab¬ nika obširen pašnik med spodnjo šentpetrsko cesto in šentpetrskim nasipom ter sezidal tam manjšo pri¬ tlično strojarno (takrat Sv. Petra cesta št. 68 in 70), ki mu je prav dobro uspevala. Z denarno pomočjo tvrdke Blau v Kaniži, od katere je dobavljal sveže kože in ob sodelovanju svojega sina Ivana Janescha ml., ki ga je bil od 1874 privzel za družabnika, je po¬ stavil 1. 1879. enonadstropno usnjarsko tvornico, ki je bila takrat največja te vrste v Ljubljani; obenem je opustil na starih hišah na Sv. Petra cesti 5 in 6 stoletno strojarsko obrt; odslej je poslovala tam le pisarna. Začetek „Foritata“ 1.1670 (po Valvasorjevi grafični zbirki) Spodaj v sredi Avguštinska (danes Frančiškanska) cerkev, njej nasproti vhod na Špitalski most. Četrta hiša s kovaškim preddvorjem je poznejša Stelnmetzova hiša, Šesta in sedma hiša z označenimi sušilnicami v I. nadstropju so pozneje Janescheve hiše. Zadnja hiša na levi z obširnimi vrtovi je poznejša Ditllova hiša št. 140 kronika 131 Po smrti Ivana Janescha star. (21. febr. 1882) je podedoval hiši na Sv. Petra cesti, pristavo v Kolo¬ dvorski ulici 8 in tvornico na Sv. Petra nasipu njegov sin edinec Ivan Janesch ml., roj. 8. novembra 1844 v Ljubljani, ki se je bil 14. julija 1869 oženil z Marijo Stare, hčerko pivovarnarja in trgovca Janeza Stareta v Mengšu. Očetovo tvornico je povzdignil za eno nad¬ stropje in jo vodil tako uspešno, da je v dobi svojega največjega razvoja (1896) zaposlovala do 100 delav¬ cev. Ker so se pa njegovi sinovi posvetili drugim po¬ klicem, je tvornico prodal 3. maja 1900 za pol mili¬ jona kron veletrgovcu z usnjem Karlu Pollaku. Bavil se je potem v letih 1901—1908 s poskusi, uvesti na Ljubljansko polje pridelovanje hmelja ter v ta namen pokupil obširna zemljišča med šmartinsko cesto in Tomačevim, tam, kjer je danes pokopališče Sv. Križa. Poskusi, ki so ga stali mnogo denarja, pa se niso ob¬ nesli. Hmeljniki so že pred 1914 izginili in le cesta »Med hmeljniki« na južni strani pokopališča spomi¬ nja na Janeschovo prizadevanje za povzdigo naše deželne kulture. Dne 9. julija 1919 je sklenil Ivan Janesch ml. svoje, za naše narodno gospodarstvo po¬ membno življenje. Od njegovih sinov je bil najstarejši dr. Ivan Ja¬ nesch, roj. 1870, do prevrata odvetnik v Brežicah, a se je 1. 1919. izselil v Avstrijo (Langenlois), drugi sin Rajmund, roj. 1872, je postal železniški inženir, tretji sin Oton, roj. 16. okt. 1880, pa operni pevec v Bernu. Izmed hčerk se je Marija poročila s trgovcem Ivanom Krisperjem v Ljubljani, Ana z grajščakom v Lembergu pri Dobrni, Hubertom Galletom, Pavla pa s stotnikom Alfredom Schwarzom. Ti otroci so bili leta 1905. že vsi zdoma, ostala je na njem le še vdova Marija Janesch, ki je hišo na Sv. Petra cesti št. 8 dne 28. maja 1924, pol leta pred svojo smrtjo, pro¬ dala zdravniku dr. Josipu Volavšku. Razen Janescheve pisarne ni bilo v njegovi hiši do 1. 1892. nobenih. trgovskih lokalov. Takrat je v njej odprl malo trgovino z urami, zlatnino in srebrnino Franc čuden, a se je 1. 1900. preselil v povečano tr¬ govino na Mestni trg 25, I. 1912. pa v Prešernovo ulico 1. Po čudnovem odhodu se je priselil zlatar Jožef Černe, ki ima sedaj svoje lokale v Wolfovi ulici št. 3. Po prevratu je zasedel vse pritlične prostore na Sv. Petra nasipu 5 (7) trgovec z galanterijo in mod¬ nim blagom, kolesi in šivalnimi stroji, Jože Peteline. Danainjl „Hotel Lloyd“, Sv. Petra cesta 7, od 1798-1849 last strojarske rodbine Dittl HIŠA ŠT. 140 (STARA ŠT. 142), OD 1877 ŠT. 9, DANES ŠT. 7 (»Hotel Lloyd«). Ta stara hiša stoji na drugi strani Sv. Petra ceste, nasproti Janeschevi hiši in je značilna po svojih treh lokih v pritličju, ki omiljujejo na arhitektonsko po¬ srečen način ostro odmaknitev dosedanje ulične črte. Nastala je brez dvoma iz združitve treh predmestnih hiš, od katerih so prve dve imele po tri, zadnja pa štiri okna na ulico. (Primerjaj Florjančič-Kaltschmie- dov zemljevid v Kroniki 1937, II, str. 70.) Med 1770 do 1786 je bila hiša last Franceta Jožefa Martinca (Martiniz). Od njegovih dedičev jo je 15. februarja 1798 kupil strojarski mojster Avguštin Dittl, roj. dne 28. avgusta 1765 v Neustadtu v Zg. šleziji. Sin krčmarja Jožefa in Marije Jožefe Dittl je bil sprva strojarski pomočnik pri Jožefu Janeschu ter se je po njegovi smrti dne 10. januarja 1791 poročil z njegovo vdovo Marjeto roj. Pauer, prišel v posest strojarske pravice in si pridobil 8. aprila 1791 ljubljansko me¬ ščanstvo. žena Marjeta mu Janeschevih hiš zaradi doraščajočih sinov iz 1. zakona ni prepisala, marveč ostala sama njih lastnica do svoje smrti. Ker so se Dittlu iz zakona z Marjeto Janeschovo rodili še hčerki Marija (1792), pozneje poročena Rav¬ nikar, in Antonija (1797) ter sin Vincenc, mu je po¬ stalo v Janeschevi hiši pretesno ter je kupil 1. 1798. od Jožefa Martinca omenjeno hišo na Sv. Petra cesti št. 142 (današnji hotel Lloyd) za 3600 fl., I. 1806. pa za 18.000 fl. še hišo v Blatni vasi 113 (od 1877 Ko¬ lodvorska ulica 20, danes št. 18), ki je bila del ob¬ širnega posestva protomedika dr. Bernarda Kogla. Dittl pa je moral postaviti med svojim novim in pre¬ ostalim Koglovim posestvom vrtni zid, ki še danes loči vrtove njih pravnih naslednikov Mallyjevih in Hudovernigovih. Ni povsem izključeno, da je Dittl (morda okoli 1820) na kupljenem posestvu v Blatni vasi 113 sezidal strojarno. Dejstvo, da je bival od leta 1823.—1835. v tej hiši njegov tast, strojar Simon Kle¬ menčič, bi kazalo na to, vendar je po smrti Avgusta Dittla (1835) odnosno Klemenčiča (1837) tu prene¬ halo strojarstvo. Mogočno pa se je usnjarstvo na tej hiši razvilo, ko jo je usnjar Franc Mally, sin tržiškega usnjarja Valentina Mallyja 16. marca 1861 kupil za 5000 fl. od Dittlovih dedičev ter sezidal na dvorišču veliko usnjarno, ki je obratovala do konca 19. stol. že 24. aprila 1802 je bil Avguštin Dittl kupil od stroj ar j a Simona Klemenčiča hišo št. 14 na Sv. Petra cesti (glej zgoraj), a jo 1. 1810. prodal strojarju Ma¬ tiju Welzu z vsemi, dobro urejenimi usnjarskimi na¬ pravami in orodji za 2700 fl. Od Welza jo je 1. 1830. zopet kupil nazaj, nato pa jo takoj zopet prodal ki¬ rurgu Antonu Melzerju. Tudi hišo št. 13 na Sv. Petra cesti je kupil Avguštin Dittl 22. junija 1801 od Simona Paura, a jo 24. aprila 1802 prodal strojarju Simonu Klemenčiču, tako da sta s Klemenčičem v bistvu zamenjala hiši. Klemenčič je na hiši št. 13 ostal do 1822, ko je stanovanje in mogoče tudi obrt preselil v Dittlovo hišo v Blatni vasi 113. Hišo št. 13 na Sv. Petra cesti je kupil 1. 1822. zopet Avgust Dittl nazaj za svojega sina Vincenca, ki se je bil 1821 poročil s Katarino Standecker in odslej na tej hiši izvrševal strojarski obrt. Po smrti svoje 132 KRONIKA prve žene (4. nov. 1825) pa je Vincenc Dittl zašel v hude dolgove (čez 5000 fl.), iz katerih ga je rešila 18. junija 1832 poroka z drugo ženo Elizabeto Mišič, hčerko pekovskega mojstra Antona Mišiča v Krako- vem 44. Prezadolženo hišo št. 13 je kupil Avguštin Dittl, a jo je že 1. 1833. prodal Janezu Pauru. Vincenc Dittl je odslej izvrševal le prodajo usnja na drobno v Gradišču 41 (danes 14), kjer je 5. januarja 1850 za legarjem umrl, zapustivši nedoletnega sina Kaje¬ tana, roj. 1. 1833. Avguštin Dittl, daleč presegajoč po nadarjenosti, podjetnosti in tudi sreči svojega sina Vincenca, pa je do svoje smrti krepko držal svojo obrt in vsa obširna posestva. Imel je razen že omenjenih hiš v svoji lasti še gozdne deleže na Rožniku, ki jih je kupil ob lici¬ taciji imenja cerkve na Rožniku dne 19. decembra 1808 za 1008 fl. (1. 1850. so prišli v last podjetnika Benjamina Piichlerja, I. 1861. pa trgovca Petra Las¬ nika), njive in pristave na Ljubljanskem polju pri Sv. Krištofu in za Jamnikovim marofom in velik bar¬ janski delež na Volarju med Ljubljanico in Išco (ma¬ pa št. 148). Imel je tudi mnogo denarja izposojenega, tako n. pr. samo na Filip Wagnerjevih hišah št. 141 in 142 na Sv. Petra cesti (pozneje št. 3 in 5) vknjiže- nega za 10.462 fl. S časom je začel namesto stro- jarstva, ki ga je menda prepustil tastu Klemenčiču, izvrševati trgovino z usnjem, ki ga je izvažal v Trst, kjer je imel zveze z veletrgovcem Jakobom Kobler¬ jem, na Hrvatsko in Ogrsko. Ko mu je okoli 1813 umrla žena Marjeta, se je januarja 1823, star 50 let, drugič poročil z Regino Klemenčičevo, roj. 1. 1798., najstarejšo hčerko prej omenjenega strojarja Simona Klemenčiča. Klemenči¬ kronika čev rod izvira iz okolice Sv. Jakoba ob Savi, kjer je bil okoli 1770 rojen Simon Klemenčič. Poročil se je okoli 1795 z Marijo Fister, menda sestro magistr. svet¬ nika in poznejšega ljubljanskega župana Petra Fi- sterja. Prvi otroci, med njimi Regina, so se mu ro¬ dili še izven Ljubljane, kamor je prišel okoli 1800 in postal 9. julija 1802 meščan. Dne 4. nov. 1800 je kupil od barvarja Matija Gerber j a njegovo hišo št. 14 na Sv. Petra cesti za 1950 fl., a jo je že 1802 (glej zgoraj) zamenjal za št. 13. Klemenčič ni živel v izobilju, ven¬ dar je prvih deset let pošteno preživljal ženo in šest otrok (Regino, Ivano, Antonijo, Marijo, Andreja in Janeza). Težje je šlo, ko mu je 14. aprila 1815 po¬ brala sušica ženo Marijo, ter je morala pač vzkočiti pri gospodinjstvu 171etna Regina. Tu jo je najbrže spoznal in vzljubil takrat že priletni Avgust Dittl, ki je bil boter njenim sestram Ivani in Antoniji. V že¬ nitvenem pismu (Heiratsvertrag) z dne 8. januarja 1823, sklenjenim v navzočnosti očeta Simona Klemen¬ čiča, Andreja Maliča, dr. Jožefa Pillerja in Jakoba Koblerja ni sprejel Dittl nobene dote od svoje neveste, pač pa ji je zapisal, ko bi pred njo umrl brez otrok, lepo vsoto 2000 fl. v finem konvencijskem novcu in 150 fl. povrh za opravo, pa še stanovanje 2 sob v svoji hiši št. 140 s priteklinami, to pa le tako dolgo, dokler ostane vdova. Iz zakona s 30 let mlajšo Regino se je Avguštinu Dittlu še do njegovega 66. leta rodilo 5 otrok, dva sinova in tri hčerke. Toda ta rod je vzrasel v drugač¬ nih socialnih razmerah kakor otroci iz prvega zakona. Bili so že otroci bogatega veletrgovca, ki je bil v pri¬ jateljskih odnošajih s prvimi zastopniki ljubljanske družbe, tako z bogatašem Andrejem Maličem, guber- 133 nijskim svetnikom Janezom Schneditzem, odvetni¬ koma dr. Jožefom Pillerjem in dr. Antonom Rakom, z mestnim zdravnikom Andrejem Gregoričem, s šent¬ jakobskim župnikom Janezom Zlatoustom Pohlinom itd. Zato se ni čuditi, da je bila njih življenjska pot lepša kakor otrok iz prvega zakona. Očetove obrti in trgovine jim ni bilo več mar, saj so po njem podedo¬ vali za tedanje čase ogromno premoženje. Ko je umi¬ ral Avgust Dittl, star 70 let, za posledicami protina (4. jan. 1835), je napravil ustni testament, v katerem je zapustil vse svoje imetje otrokom iz drugega za¬ kona in ženi Regini po enakih delih, slednji pa le, če se drugič ne omoži. Izmed otrok iz prvega zakona je bil Vincenc že odpravljen, vendar se ga je oče spomnil s tem, da mu morajo dediči dajati do smrti 5 fl. na mesec, njegovemu sinu Kajetanu pa izplačati odpravnino 1000 fl. kot spomin na deda. Posebno rad je moral imeti hčerko iz prvega zakona Marijo, po¬ ročeno Ravnikar, kateri je vsega vkup volil 18.000 fl., toda po odbitku tega, kar je že med živimi prejela. Dittlova rodbina se je po smrti Avgusta Dittla kmalu izselila iz Ljubljane. Sinova Rajmund Avgust, roj. 4. dec. 1827 in Karl Jakob, roj. 29. jan. 1833, sta vstopila v vojake, vdova Regina pa se je že aprila 1838, leto dni po smrti svojega očeta (umrl je 18. ja¬ nuarja 1837 v Dittlovi hiši, Blatna vas 113, star 68 let) vnovič poročila s pisarniškim ravnateljem ljubljan¬ skega deželnega sodišča in poznejšim dvornim regi- straturnim uradnikom Jožefom Stettinom na Dunaju, čeprav je s tem izgubila svoj delež na dediščini. Z njo so se preselile tudi njene nedoletne hčere Julijana (roj. 13. jan. 1824), Frančiška (roj. 21. sept. 1825) in Klementina (roj. 29. jan. 1831). Od teh se je po¬ ročila Julijana pozneje z generalom Vincencijem ba¬ ronom Abelejem, Klementina pa v drugem zakonu okoli 1868 s podmarŠalom Petrom vitezom Springens- feldom. Od Avguštinovih sinov je služboval Rajmund Av¬ gust Dittl kot častnik v Krakovu, Ljubljani in Mari¬ boru. Udeležil se je vojn na Laškem 1. 1859. in 1866. in bosanske okupacije 1. 1878. Na italijanskih bojiščih Hotel Lloyd od vzhoda Stelnmetzova hiia it. 3 Sv. Petra na*Ip si je bil priboril red železne krone in pridobil s tem viteštvo. Umrl je avgusta 1890 kot upokojen polkov¬ nik v Ljubljani. Iz zakona s Frančiško Pfeffel (3. marca 1867), hčerko bogatega industrijalca v Frankfurtu ob Meni, čigar last je bil okoli 1868 tudi Golnik, so se mu rodile tri hčerke in dva sinova. Od slednjih je Friderik Jurij, roj. 1. 1870. v Ljubljani, med svetovno vojno dosegel čin polkovnika in umrl 1. 1929. na Dunaju, Viktor, roj. 1. 1879. v Mariboru, je bil do nedavna prokurist Avstr, kreditnega zavoda za trgovino in obrt na Dunaju. Tudi Avguštinov mlajši sin Karel Jakob Dittl je vstopil 1. 1848. s 15 leti v vojaško službo, se odlikoval s posebno hrabrostjo pri obrambi trdnjave Budima zoper uporne Ogre in dobil zato veliko srebrno sve¬ tinjo za hrabrost. L. 1859. se je udeležil kot ritmoj- ster bitk pri Magenti in Turbigu, 1. 1866. pa je bil v vojni na Laškem težko ranjen. L. 1875. je stopil kot major v pokoj ter dobil pri tej priliki plemstvo s priimkom de Wehrberg. Dne 29. junija 1863 se je bil poročil s Hedvigo Ghyczy iz čabra. Od njegovih štirih otrok živita sinova Karl in Rudolf v zelo ugod¬ nih razmerah na Dunaju, hčerka Frančiška (Fanny) se je poročila 1. 1901. z ritmojstrom baronom Duval- Dampierre, Hedviga pa z ritmojstrom pl. Arnethom. Regina Dittl, vnovič poročena Stettina, je umrla na Dunaju 19. decembra 1883 v visoki starosti 86 let. Nje vnukinja gospa Hedviga pl. Arneth na Dunaju je poklonila piscu te razprave sliko Avguština Dittla v umetniško izdelanem posnetku. Slika, ki jo tu priob¬ čujemo, potrjuje splošni vtis, ki so ga podale dose¬ danje ugotovitve o tem resnem in podjetnem možu. Dittlovo hišo na Sv. Petra cesti 140 (7), v kateri je vodil že izza 1. 1841. Benjamin Pichler gostilno »zum LustschloB Laxenburg«, je kupil 27. novembra 1849 posestnik Franc Mayr iz Kranja za 10.400 fl.; hišo in vrt v Kolodvorski ulici št. 113 (18) pa usnjar Franc Mally iz Tržiča za 5600 fl. Hiša na Sv. Petra cesti 140 je prešla 1. 1858. na vdovo Katarino Mayr, ki jo je dne 7. aprila 1866 prodala restavraterki Ani Schulz, roj. Scherling. Ta jo je s svojim možem, pre- kajevalcem Karlom Schulzem, rojenim Gradčanom, preuredila v meščansko restavracijo in hotel ter ga po hotelu Lloydu na Reki, kjer je prej obratovala, imenovala hotel Llogd. Tudi v tej hiši so se polagoma naselile trgovine in obrti, tako n. pr. je poleg Schulzeve in pozneje Karla Počivavnikove mesarije obratovala tudi špecerijska trgovina Franceta Oreška (od 1882 do 1903), za njo pa trgovina z mešanim blagom Leopolda Jerana (1903 do 1921), trgovina z usnjem Adolfa Pollaka itd. Od Schulzejevih je podedoval hišo 1. 1819. mesar Karl Počivavnik star., po njegovi smrti (1895) nje¬ gova vdova Jožefina, za njo pa 1. 1906. njen sin Karl Počivavnik ml., ki je izvrševal mesarijo do 1. 1921. Dne 14. marca 1912 sta kupila hišo in prevzela re¬ stavracijo in hotel Karl in Marija Tauses, od katerih jo je 1. 1922. podedoval strojni mojster južne želez¬ nice Rudolf Miiller. Nekdaj Dittlova hiša št. 140, v kateri je še danes »Hotel Lloyd«, se je ohranila v bistvu v svoji stari obliki in je pravi lik starih hiš ljubljanskega »forštata«. 134 KRONIKA Avguštin Dlttl (1765 — 1835 ) France Steinmetz v mlajših letih France Steinmetz v starejši dobi Alojzij Steinmetz HIŠA ŠT. 4, NOVA ŠT. 6 (»pri Fajmoštru«). Janeschevi hiši št. 5 soseda je bila enonadstropna hiša št. 4, v kateri je obratovala že od 1722—1763 staroznana gostilna Andreja Klemenčiča. Od njega je prešla hiša okoli 1. 1770. na krznarja Bernarda Rosslerja, od tega pa 1. 1786. na Ivana Hanna. Nje¬ gova hčerka Cecilija, poročena z Jožefom Kokaljem, jo je 24. sept. 1824 prodala starinarju in poznejšemu trgovcu Primožu Selanu, od katerega jo je podedoval njegov sin, žitni trgovec Maks Anion Selan, ki jo je 1. 1883. zapustil župniku Martinu Derčarju. 1 Hiša je danes last »Ustanove župnika Derčarja«, ki ima na¬ men, skrbeti za dotacijo lokalistov in podružničnih cerkva Sv. Križa in sv. Trojice v moravški župniji. V tej hiši je od 1850 do 1871 izvrševal krznarski obrt Jožef Nušak. Prodajalne so nastale v njej šele po svetovni vojni. 14 HIŠA ŠT. 3 (NOVA ŠT. 4) (Steinmetz.) Na drugi (desni) strani Obrežne steze je stala hiša št. 3, v kateri je iz Koroške priseljena rodbina Stein¬ metz skozi eno stoletje (1763—1863) izvrševala jer- harsko obrt. V tej hiši so prej obratovali sami ko¬ vači. To dejstvo, ki ga izpričujejo davčni urbarji ljubljanskega mesta od 1700 do 1770, potrjuje tudi Valvazor v svoji grafični zbirki (glej France Stele, Valvazorjeva Ljubljana, slika str. 43). Njegove risbe kažejo enonadstropno hišo, ki ima na levi polovici podaljšano streho daleč čez ostrešno črto. Ta podalj¬ šek sloni na treh lesenih stebrih — lik kovaškega preddvorja, kakršnega nahajamo še danes tu pa tam po deželi. V tej hiši so izvrševali v 18. stoletju svojo obrt na¬ slednji kovači: Od 1696 do 1712 Matija Bartolič, od 1712 do 1735 Janez Haushofer, od 1735 do 1751 To¬ maž Haushofer, od 1752 do 1765 Janez Jurij Grego¬ rič. Od tega je kupil hišo 1. 1765. jerhar Jožef Va¬ lentin Steinmetz, roj. okoli 1721 v Celovcu, sin tam¬ 1 Martin Drčar, roj. 3. nov. 1836 v Moravčah, umrl 29. avg. v Preski. Po nj'em se imenuje gostilna v tej hiši na Sv. Petra nasipu št. 7 »pri Fajmoštru«. kajšnjega jerharskega mojstra Kristijana Steinmetza. Dne 15. nov. 1762 se je poročil v Sori z Marijo Roza¬ lijo Paur, hčerko že znanega strojarja Simona Ada¬ ma Paura na Sv. Petra cesti 12 in preuredil hišo za namene svojega obrta, pri tem pa tudi odpravil ne¬ potrebno preddvorje. L. 1763. je postal ljubljanski meščan. 2 Zdi se, da je obrat vodil preveč na široko in da ni pazil na dolgove, ki so se mu kopičili. Po nje¬ govi smrti (8. sept. 1775) je namreč prišel obrt v stečaj, 3 vendar je vdova Rozalija še rešila hišo. Po Valentinovi smrti (4. aprila 1796) je prevzel njegov najstarejši sin Janez Nep. Steinmetz, rojen 12. aprila 1770, star komaj 18 let, očetovo obrt in hišo in dobil 1. sept. 1797 ljubljansko meščanstvo. Poročen je bil trikrat. Iz drugega zakona z Lucijo Pavlinovo (27. nov. 1812) se mu je rodil med petimi otroki sin Alojzij Steinmetz, roj. 18. junija 1815, ki je postal po očetovi smrti (12. avgusta 1834) njegov naslednik. Dne 21. januarja 1839 se je v Železnikih poročil s Terezijo Globočnik, hčerko imovitega fuži- narja in župana (Oberrichter) Jožefa Globočnika v Železnikih, ki mu je prinesla 2000 fl. dote. Dne 20. maja 1853 je postal ljubljanski meščan. Vendar mu obrt ni uspeval in zašel je v dolgove, iz katerih ga je rešil tast s tem, da je 1. 1849. kupil hišo, ki jo je pa pozneje podaril hčerki Tereziji. (Darilna po¬ godba 31. julija 1863.) Steinmetzova jerharija je v bistvu prenehala s smrtjo Alojzija Steinmetza star. (6. jan. 1873). Si¬ nova Franc in Alojzij sta se obrnila k trgovini. Franc Steinmetz, roj. 8. dec. 1843, izučen ključavničar, se je okoli 1870 naselil v Železnikih 105 v hiši svojega deda Jožefa Globočnika ter ustanovil v Petrovem brdu pri Selcih iz nekdanje žage tvornico parket. Ker mu parketarna v Selcih ni uspevala, jo je 1. 1878. opustil in šel po okupaciji Bosne z bratom Alojzijem v Banjaluko, kjer sta začela lesno trgovino. L. 1881. je prepustil Franc Steinmetz trgovino bratu Alojziju, sam pa se je z rodbino vred preselil v Sarajevo. Tu je znova začel z lesno trgovino in industrijo. Z veliko energijo je prebrodil težave prvih let ter s časom ustanovil žage v Mokrem, Sinjevu, Vasin-Hanu, Pa- 2 Prim.: Laibachs Burgerschaft von 1720—1786 v MMK 1903, 85. Tam je njegovo ime zapisano Stamitz. 3 Laibacher Zeitung, Kundschaftsblatt z dne 10. aprila 1775. KRONIKA 135 zariču, Hijašu in Srednjem, 1. 1890. pa zgradil tvor- nico parket v Sarajevu. Vse drvarje, žagarje, hlapce in celo dekle je imel iz Gorenjskega. Delal je v svojih podjetjih z velikim uspehom do svetovne vojne. Leta 1915. pa je podjetja likvidiral in se umaknil v za¬ sebno življenje v Gradec, kjer je 5. februarja 1924 umrl. Iz zakona z Elizabeto Pengov se je Francetu Stein- metzu rodilo 8 otrok, od katerih so nekateri zavzeli ugledna mesta v javnih poklicih. Sin ing. Karl je bil do 1. 1932. ravnatelj Obrtne šole v Sarajevu, sin dr. Rudolf politično-upravni uradnik, po zedinjenju nekaj časa (1919—1921) namestnik jugoslov. generalnega konzula v Gradcu, član raznih delegacij v inozemstvu, naposled načelnik oddelka za zunanjo trgovino v mi¬ nistrstvu za trgovino in industrijo. Od julija 1937 je član državnega sveta v Beogradu. Francetov brat Alojzij Steinmetz ml., roj. 1. junija 1846, je bil nekaj časa zaposlen v očetovi jerhariji, ki jo je po očetovi smrti opustil in bil nato trgovski so- trudnik pri manufakturni tvrdki Fr. Ks. Souvan, po¬ tem pa se je preselil z bratom Francetom v Banja¬ luko, kjer si je pridobil lepo premoženje in umrl tam samec 25. aprila 1924. Hiša št. 3 na Sv. Petra cesti je po Alojzijevi smrti prešla na otroke njegovega brata Franca in njegove sestre Ivane, poročene z vadniškim učiteljem in mla¬ dinskim pisateljem Ivanom Tomšičem. Ti so jo dne 27. avgusta 1925 prodali trgovcu Ivanu Kostevcu, od katerega je prešla dne 18. junija 1928 na trgovca Lovra Demšarja, čigar dediči (Silvan in Marijan Dem¬ šar) so od 1. 1932. nje lastniki. Bivša Steinmetzova hiša je ohranjena v prvotni obliki samo deloma, namreč na Sv. Petra nasipu št. 3. Tu je dvonadstropna. Enonadstropni del (Sv. Petra cesta 4) pa je bil po potresu 1. 1895. tako poškodo¬ van, da so ga morali podreti. Na njegovem mestu stoji danes moderna dvonadstropna hiša, ki je na Obrežni stezi za kake 4 m pomaknjena nazaj, tako da tvori s starim še ohranjenim obrežnim delom pre¬ cejšen kot. V stari hiši na Sv. Petra cesti 3 (4) je bila že od 1867 trgovina s krojnim in drobnim blagom Franceta Egra, pozneje 1870 Terezije Eger, nekaj časa (1875 do 1882) tudi prodajalna urarja Franceta Pettauerja, dočim so se v prodajalne prostore novo zgrajene hiše vselila sprva (1902) manufakturna tvrdka Kocbek in Kostevc, ki jo je od 1. 1903.—1928. vodil Fran Ko- stevc sam. Od 1. 1928. je tod trgovina z modnim bla¬ gom Lovrenca Demšarja. Jerharsko obrt so izvrševali Steinmetzi v spodnji hiši, na Sv. Petra nasipu št. 3, in sicer v pritličnih prostorih. Dohod na Marijin trg pa je s te strani branil do 1. 1898. zid sosedne Jakličeve, potem Majar¬ jeve hiše, ki je še v naših časih (do 1895) padal na¬ vpično v Ljubljanično strugo. Med novo zgrajeno Mayerjevo palačo na Sv. Petra nasipu št. 1 (danes last Assicurazioni Generali) in Steinmetzovo hišo št. 3 je bil že od davna majhen nezazidan vrtič, na katerem pa se je 1. 1934. sezidala dvonadstropna mo¬ derna hiša Sv. Petra nasip št. 3 a. Bivša stara Stein¬ metzova hiša ima staro označbo Sv. Petra nasip 3. Leto 1875. pomenja za večino usnjarskih in milar- skih obrtov šentpetrskega predmestja konec starega obrtniškega življenja. V tem letu so se opustili Pau- rovi, Steinmetzovi, Janeschevi usnjarski obrti. Dittlov se je ustavil že 1. 1837. švelčeva milarna je prenehala 1866, Venazzijeva že okoli 1850, Kupičeva barvarija pa že 1. 1835. Najdalje so se držale še Strelbova mi¬ larna (do 1892) in Patatova (1894), odnosno Mera- lova barvarija; zadnja je dočakala še začetek tega stoletja (1926). Edino Janescheva usnjarska tvornica na Sv. Petra nasipu živi in deluje v povečani obliki kot tvornica Indus d. d. še današnje dni. Strojarji, jerharji, milarji in barvarji na forštatu pa so izgi¬ nili; z njimi in njihovimi obrati je odšel iz Ljubljane dober kos srednjeveške romantike, a tudi blagostanja. Marijin *rg leta 1890. Dohod do „Foritata H označuje na levo nekdanja Mayrjeva h»a s predzldano ji Bučarjevo prodajal¬ no, ki zapira obenem dohod na Sv. Petra 136 KRONIKA LJUBLJANSKI PIVOVARJI OD XVI. DO XIX. STOLETJA VLADISLAV Fabjančič Razprava je sestavljena večinoma iz podatkov ljubljan¬ skega mestnega arhiva. Marsikaj sem našel tudi v dežel¬ nem arhivu Narodnega muzeja v Ljubljani, v licealni knjižnici, v matičnih knjigah stolne župnije sv. Nikolaja in v mestnem arhivu v Celovcu. Vodstvom teh ustanov se toplo zahvaljujem za prijazno uslužnost pri večmesečnem proučevanju arhivalij, posebej še za koristne nasvete g. dr. Rudolfu Andrejki, ki je dal pobudo za raziskovanje zgodovine ljubljanskega pivovarstva, g. dr. Jožetu Rusu in celovškemu mestnemu arhivarju g. Karlu Lebmacherju, ki mi je omogočil, da sem v tridnevnem bivanju v Celovcu lahko zbral zanimive podatke o zvezah med koroškimi in kranjskimi pivovarji, ter mi prijazno dovolil, da smem porabiti njegov sestavek »Zur Geschichte der Steinbier- brauereien in Klagenfurt und Umgebung« (Klagenfurter Zeitung 1929). — Podatke o splošni zgodovini pivovarstva sem črpal iz spisa Dr. Karla Urbana: »Die Brauindustrie« v »Geschichte der osterreichischen Land- und Forstwirt- schaft« ter iz zanimivega članka g. Viljema Nemenza »O pivu in pivovarnah« (»Trgovski tovariš« 1935, str. 159— 168), kjer se more čitatelj natančneje poučiti o varjenju piva v sedanjosti in preteklosti. O hmelju razpravlja ob¬ širno ing. Vinko Sadar v svojem »Hmeljarstvu«. Iz zgodovine piva. Pijače iz raznih vrst žita so znali pripravljati že najstarejši narodi. Ta umetnost je znana v vseh delih sveta, tudi pri najprimitivnejših ljudstvih. Večinoma so to mlečnokisle pijače, ki ne vsebujejo nič ali le malo alkohola. Današnja balkan¬ ska boža je podobna takemu prvotnemu pivu. Stari Babilonci in Egipčani so že skoro 3000 let pred Kr. izdelovali pijačo, ki je imela vse lastnosti današnjega piva, le da so namesto hmelja uporabljali vsakovrstne druge začimbe. Stari Slovani so hmelj tudi že poznali in so se menda od njih naučili Germani, pridajati ga žitnim pijačam. Splošno se hmelj rabi pri varjenju piva šele kakih 200 let, prej ta primes za pivo ni bila bistvena, marveč je bila le ena izmed mnogoštevilnih začimb. Pred stoletji se pivo ni pripravljalo za prodajo, marveč so ga kmetovalci varili le za domačo potrebo. To navado so do nedavna poznali še na Norveškem in na Ruskem. V srednjem veku so po samostanskih vrtovih gojili hmelj kot zdravilo in ga s tem namenom tudi dodajali pivu. V srednji Evropi se hmelj prvič omenja kot dodatek pivu v neki listini samostana Corvey 1. 822. Njegova raba se je prihodnja stoletja v nemških deželah dokaj posplošila. Na češkem je hmelj v 12. stoletju že splošen poljski pridelek. Že tedaj je bil žateški hmelj znamenit. Prvič se omenja varjenje piva na češkem v Višehradu pri Pragi leta 1088. V 15. in 16. stoletju je bilo pivovarništvo na češkem, Moravskem in v šleziji že močno razvito. Va¬ rili so dve vrsti piva, eno »belo«, iz pšenice, drugo pa »rdeče« iz ječmena. Le izjemoma so uporabljali tudi oves. Iz sosednjih nemških in čeških krajev se je pivo¬ varstvo širilo v alpske dežele, vendar ga je tu silno oviral močni konsum vina. Cesar Friderik IV. je v svojih avstrijskih vinorodnih deželah 1. 1449. popol¬ noma prepovedal varjenje in točenje piva, dovoljena je bila le najožja domača kuha in poraba po gradovih in kmetskih dvorih. Take prepovedi, ki naj bi pre¬ prečile podražitev ječmena in pšenice, so se ponovile tudi 1. 1544., 1551., 1561. in 1566. Na Dunaju je bila ustanovljena prva pivovarna leta 1296. v Weidenski ulici. Bila je last meščanskega špitala (zavetišča za onemogle in obubožane mešča¬ ne) in je imela do leta 1699. izključno pivovarsko pravico (Braurecht) na Dunaju. To pivo pa menda ni bilo baš najboljše, ker so do začetka 17. stoletja uvažali mnogo piva s češkega in Bavarskega pa tudi iz ostale Dolnje in iz Gornje Avstrije. V štajerskem Leobnu se omenjata 1. 1347. dva pi- vovarnarja. Pivo pa je prihajalo tja že prej s severa. Kameno pivo in »koritnjak« na Koroškem. Kot na Poljskem tako so tudi na Koroškem še tik do pred konec svetovne vojne izdelovali tako imenovano »ka¬ meno pivo« (Steinbier) in »koritnjak« iz ovsa in pše¬ nice, redkeje iz ječmena. Varili so kameno pivo na kmetih kot domačo pijačo kakor tudi obrtoma za pi- votoče. Koritnjak je bila boljša vrsta kamenega piva, nekako kameno marčno pivo, ki se je točilo v celovški okolici ob prav slovesnih praznikih. Značilno je, da Nemci nimajo za koritnjak lastnega naziva. V celovškem deželnem muzeju je v oddelku »Hei- matmuseum« prirejena posebna kletna soba kot va- rilnica kamenega piva. Pivovarna sestoji iz tehle na¬ prav: 1. sladarnice (Malzdarre), ki služi obenem kot sladovnik (Malztenne), 2. segrevalnice (Grumetl), prekritega prostora s podolgovato, pravokotno kota¬ njo, kjer so z drvmi in dračjem segrevali kose ka¬ menja (diorit — porphyrit) iz okolice Hodiš, ki ima to lastnost, da ne poči niti pri najhujši vročini, 3. drozgovnika (Maischbottung), kadi, v kateri se pripravlja pivska drozga. Kot orodja se porabljajo: dolge železne klešče za dviganje razbeljenih kamnov iz segrevalnice, »zibel¬ ka« za prenos žarečih kamnov, ki se vlagajo v pivsko drozgo, da zavre, železne vile za dviganje porabljenih kamnov iz drazgovnika in velike, veslom podobne kuhalnice za mešanje drozge in vode. Ta se črpa iz vodnjaka, ki ima žleb naravnan kar v drozgovnik. Z varjenjem piva se je v večjih obratih začenjalo o polnoči, v manjših pa ob šestih zjutraj. Najprej se je prižgal ogenj v segrevalnici. Kamenje se je segre¬ valo poltretjo uro. S pomočjo zibelke in klešč so nato vlagali razbeljene kamne v drozgovnik na hmelj, da se opraži, nato se je pripravljala drozga, ki so jo vla¬ gam žareči kamni — porabili so jih za eno kuho okoli trideset, kot glava debelih — pripravili do vretja. Voda se je črpala iz vodnjaka in je po žlebu pritekala v kad. Vse to je trajalo zopet dve in pol ure. Taka drozga je nato počivala dve uri. Izčiščenje pivskih za¬ čimb iz drozgovnika v kadunje in spuščanje piva v vrelne odn. hladilne kadi je vzelo nadaljnje tri ure. Ohlajevanje na ta način izvarjene tekočine z ledom je trajalo 18 do 24 ur. Kvasilo se je pridajalo pivski začimbi šele po ohladitvi in se je puščalo v vretju približno 12 do 15 ur, nato pa se je pivo še tako pre- KRONIKA 137 takalo v sode, kjer je nadalje dovrevalo. Čez dva, tri dni je bilo močno kipeče pivo že pitno. Ker mu barva ni bila čista, so ga točili v lončenih vrčkih. Za običajno enkratno kmečko kuho 4 veder piva (okoli 220 litrov) je zadostovalo pol mernika ovsa in pehar hmelja, ki so ga kmetje gojili po vrteh. Izdelovanje kamenega piva je v Celovcu in okolici prastara stvar. Zgodovinski podatki pa gredo v 16. stoletje. L. 1577. so se celovški pivovarji pritožili proti konkurenci, ki jim jo delajo kmetje, in so pro¬ sili, da se prepove uvoz piva z dežele. Mestni svet pa jim ni ustregel, češ da celovški pivovarji točijo slabo pivo in ga sploh ne varijo v zadostni količini, kolikor ga potrebujejo mestni in deželni delavci, ki so delali na celovških utrdbah. Pivovarji naj rajši gledajo, da bodo točili svoje pivo ceneje, sicer naj se nadejajo kazni. 10. julija 1579 je bil prečitan na mestni seji zbranim pivovarjem »pivovarski red« (Pier-Ordnung), ki je imel tale določila: 1. Napovedati morajo vsako kuho piva (»Prau«), preden začno variti, 2. morajo poravnati dajatve za prejšnje pivo; kdor tega ne stori, se mu pogasi segrevalnica, 3. zastanki se ne bodo več trpeli, 4. kdor dela pivo, pa tega ne napove, plača 1 goldinar globe, 5. kjer opazijo mestni biriči, da se vari pivo, morajo vprašati, ali je bilo »napove¬ dano« in če je prejšnja kuha že plačana, 6. morajo delati dobro pivo, sicer zapadejo zasluženi kazni. 5. februarja 1582 so obljubili celovški pivovarji, da bodo kuhali dobro pivo in sicer tako, da jih bo vsak teden kuhalo samo po šest, naslednji teden pa zopet drugih šest in tako dalje. Zato pa se naj dovoz kmeč¬ kega piva popolnoma prepove. Vendar se mestno pivo ni nič zboljšalo. 3. novembra 1582 so mestni očetje pod kaznijo ukazali pivovarjem, da morajo variti in točiti boljše pivo kot dotlej in ga pri vsaki kuhi pri¬ nesli mestnemu sodniku na pokušnjo. 9. julija 1583 je mestni sodnik Jurij Lebmacher ponovil ta ukaz, obenem pa določil ceno pivu: bokal najboljšega 6 be¬ ličev (Pfennig), slabšega pa 4 beliče. Oderuhi — ne¬ kateri so točili pivo kar po 6 krajcarjev — bodo brez prizanašanja kaznovani. Vsem prestopnikom se pivo zaseže in prepelje v meščanski špital. L. 1624. je bila uradna cena pivu 3 krajcarje za bokal. število varilcev kamenega piva je moralo biti znat¬ no. Tako so 1. 1750. našteli v Celovcu 17 in v okolici, do kamor je segal celovški »Burgfried«, 9 varivcev kamenega piva. Ta koroška domača industrija se je gojila na severu do Osoj in tudi v šentviškem okraju, predvsem pa v slovenski spodnji Koroški. Slovenska imena so imeli mnogi kamenopivovarji, n. pr. Osvvald Repitsch (1. 1578.), Jan. Vogala (1629.), Kristijan Lessanz (1. 1690.), Matija Matschnig, Ulrik Kollitsch, Janez Kulnigg, Jan. Andreschitsch, Adam Ruepitsch, Jurij Lassnig, Gregor Michar, Matija Lucar, Andrej Grotschnigg, Valentin Caschitz, Andrej Hudelist (18. stoletje). Najvišje obdavčen med kamenopivarji je bil 1. 1750. Janez Trabesinger, ki je varil »ol« (pivo) v velikovškem predmestju. Hiša stoji še danes (Sport- hotel) in je last Družbe sv. Mohorja. L. 1917. sta mo¬ rali zadnji dve kamenopivovarni v celovški okolici radi pomanjkanja ječmena ustaviti obrat. Kotlovno pivo (»Kesselbier«) se je začelo izdelovati v Celovcu šele sredi 18. stoletja. Simon Jezernik (Jes- sernigg) je dobil prvi pravico za to od cesarice Ma¬ rije Terezije 29. sept. 1753. Tako je bilo na Koroškem. Kako pa je bilo s pivom na Kranjskem, posebej v Ljubljani? Vsekakor so naši predniki pozneje prišli do piva kot pa Korošci, ker je Kranjsko spadalo med vinorodne dežele in zato ni bilo take potrebe po pivu. Z gotovostjo vemo, da leta 1582. v Ljubljani vsaj po krčmah še niso točili piva, najbrž pa ga tudi sploh še niso varili. Ljubljanski gostilničarji l. 1582. V stanovskem ar¬ hivu Narodnega muzeja (f. 556) se nahaja seznam ljubljanskih gostilničarjev in popis njihove pijače, ki ga je po naročilu deželnih stanov napravil Baltazar Mauerher. Popisovanje je začel 1. maja 1582. čeprav bomo videli, da tedaj ni v Ljubljani še nihče točil piva, v.endar se mi zdi koristno, da na tem mestu objavim ta seznam, ki dopolnjuje Vrhovnikove »Go¬ stilne v stari Ljubljani«. Spis je sestavljen seveda v nemščini. L Pri samostanskih vratih (tu so zapopadeni vsi trgi in ulice med sedanjim Krekovim trgom in čev¬ ljarskim mostom): 1. Venturo Trauisan (župan v letih 1592—1594) je imel 2 soda in poltretji tovor * 1 rdečega terana. 2. Albrecht Glimb, zlatar, 1 tovor vipavca. 3. Janez Sattlperger, ima 8 sodov manj 1 tovor vipavca v eni kleti, v drugi kleti pa 1 sod in 1 tovor vipavca in prav toliko terana. 4. Gospod Volk Garttner (mestni sodnik v Ljub¬ ljani, v letih 1584—1586 tudi župan): 4 A soda vi¬ pavca in 2 soda terana. 5. Jakob Schiefflinger: v 1 sodu 2 tovora vipavca, v drugem sodu l A vedra (Lagl) in v tretjem še toliko vipavca. 6. Urh Rubida, krojač: 1 sod in 1 tovor vipavca in 1 sod terana. 7. Peka Lenarta Polža (Posch) vdova: v enem sodu 2 tovora terana, v drugem pa 1 tovor in pol vedra vipavca. 8. Janez Kharner (mestni sodnik za Gartnerjem v letih 1582—1583) ima v svoji tretji kleti 1 sod te¬ rana, v drugi kleti 'A tovora terana in 'A sodčka vi¬ pavca, v prvi pa 2 A soda terana. 9. Gregor Zurler ima v drugi kleti 4 sode terana, 5 sodov vipavca, v prvi kleti pa 2 sodčka dolenjca (»Marvvein). 10. Gospod Gregor Khomdr, vinogorski sodnik (Pergkhrichter), je imel v eni kleti 3 sode vipavca in 6 sodov terana, v drugi pa 4 sode terana. 11. Gospod Janez Pfanner (mestni sodnik v letih 1568—1570 in župan v letih 1571—1573 ter 1579— 1580), je imel 9 sodčkov vipavca in 4 sode terana, v špitalski kleti pa še 4 sode vipavca. 12. Luka Steklina: 1 sod črnikalca, 1 sod »Sannd- ten«, v enem sodu pa poldrug tovor terana. 13. Andrej Wolff, krojač: 2 soda terana, 1 sodček vipavca. 14. Jernej (Par tl) M raslo: 3 sode terana, 1 sod vipavca. 15. Janez Taller: pol tovora dolenjca, 2 sodčka vi¬ pavca, 4 sode in 1 tovor terana. 16. Lenart Drumeliz: 5 sodov in 3 tovore terana. 1 1 tovor vina = 100 bokalov ali 2V* vedra. 1 vedro = 40 bokalov ali približno 57 litrov. 138 KRONIKA 17. Blaž Weinfiierer: 2 sodčka terana, ki držita oba približno 3 tovore, dalje ima omenjeni Weinfuerer 2 soda »Werschen«, ki pripadata dedičem rajnkega Renka, in 2 soda terana, last gospoda knjigovodje (»Buechhalter«) Janeza Marolta (Marlt). 18. Janez Scheytt: 9 sodov vipavca in poldrugi to¬ vor terana. 19. Krištofa Drau-a, vrvarja, vdova gospa Urša: pol soda terana in 2 sodčka vipavca, iz katerih je čisto malo odtočeno. 20. Gregor Annder, gospoda Retterja sluga (»Ambt- man«): približno pol tovora vipavca. 21. Vincenc Waz v Zvveckhlovi hiši: 4 sode vipavca, 2 soda terana. 22. Gospod Jakob de Curthoni (župan v letih 1587. do 1590.): ima samo (iiberall) terana 24 sodčkov in malvazijca (Malfasir) v enem sodu približno pol to¬ vora. 23. Gospod Lenart Hren (Lienhardt Khreen), župan v Ljubljani (v letih 1577. in 1578. ter od julija 1581. do julija 1582.): 7 A soda terana, dalje še 1 sod manj 1 tovor terana, v enem sodu pa približno 1 tovor slad¬ kega vina. 24. Gospod Janez Dor n (Hanns Dorn je bil mestni sodnik leta 1543., 1545. in 1546. ter župan leta 1548. do 1551. Naš krčmar je morda njegov sin): 1 sodček vipavca, 1 tovor in še pol soda terana za domačo po¬ rabo. »Diesen Wein will ermelter Herr dorn fur sein hauswesen behalten.« 25. Martin (Mertt) Zierman: 4 A soda terana, % soda vipavca. 26. Pavel Wobner: 2 sodčka vipavca in 3 sodčke terana. II. Na Starem trgu (tu so mišljene vse ulice in trgi med Trančo in pisanimi vrati pri vhodu v Florijansko ulico ter med Gradom in Ljubljanico): 27. Henrik Weyss, oklopar (»Panzermacher«): 1 sod in 2 tovora terana. 28. Krištof Eysenhardt: pol tovora terana. 29. Filip Wochenlon, vojaški bobnar: 4 tovore vi¬ pavca, 2 tovora terana. 30. Jurij Schillebir: 7 velikih in malih sodov vi¬ pavca ter 7 sodov terana. 31. Janez Khumperger: 2 soda in 1 tovor terana ter 2 tovora vipavca v treh majhnih sodčkih. 32. Janez Jager: 3 sode vipavca, 5 sodov in 1 sod¬ ček terana. 33. Jurij Novak (»Jury Nouackh«): 1 A soda vi¬ pavca, 13 tovorov terana. 34: Blaže Vrabec (VVlasche Vrabiz): pol tovora te¬ rana. 35. Blaž Undterrainer, ključavničar: 1 tovor terana. 36. Marjeta Gassner, vdova: dva sodčka terana, pri enem je nekoliko odlitega. 37. Miklavž (Miclau) Dolicher (mestni sodnik leta 1587., 1588. in 1594. Pisali so ga tudi »Dulacher«, Valvasor pa celo »Durlacher«) v Rožni ulici: 2 soda terana. 38. Miha Homer: 1 sod vipavca, v 3 sodih pa 2 to¬ vora terana. 39. Kocijan Perde pri sv. Jakobu ima 1 tovor vi¬ pavca. 40. Katarina Khumper, vdova istotam: 3 sode in 1 tovor terana ter 1 tovor vipavca. III. Na Novem trgu (vse ostalo obzidano mesto na levem bregu Ljubljanice): 41. V hiši gospoda Vbalda Barba gospa Anndrea Viuu (?), ima 2 tovora sladkega vina. 42. Mihael Rosenhawer: A soda vipavca, 1 sod in A tovora terana ter v 1 sodu 4 A tovora dolenjca. 43. Mihael Scheytt: 12 sodov in 1 tovor terana ter 2 sodčka in A tovora vipavca. 44. V Forestovi hiši ima isti Schegtt 7 sodov terana. 45. Jurij (Jorg) Wiz, krojač: 2 sodčka vipavca, 1 sodček terana in še v 1 sodčku A vedra, v 1 sodu pa A tovora terana. 46. Sigmundt Scharttl: 2 A sodčka terana in A sod¬ čka vipavca. 47. Jurija Larnstogkha vdova ima v 1 sodčku A tovora vipavca. 48. Peter Khasl: 1 sod vipavca ter 1 sod in A to¬ vora terana. 49. Wolff Gebhardt, lekarnar (»Appoteckher«): 1 sod vipavca in 1 sod manj A tovora terana. 50. Gregor Khuster v Thiersseckhovi hiši ima v 2 majhnih sodčkih za 1 tovor terana. 51. Gregor Krakouiz: 1 sod terana. 52. Luka Drnovšek (Dernuscheckh) ima 6 sodov vipavca, 5 sodov terana in v kleti gospoda Pantaleona še 3 sode terana. 53. Jakob Khorpar: A tovora terana. 54. Gospod Adrian Salittinger (župan leta 1601., imel hišo v Salendrovi, t. j. Salitingerjevi ulici): 2 soda manj 1 tovor terana in 1 sodček vipavca. 55. Janez Sonze (mestni sodnik 1. 1602. in 1603. ter župan 1. 1609., 1612. in 1613.) ima 2 sodčka vi¬ pavca, 3 sode manj 1 A tovora terana in še v enem sodu 1 tovor terana. 56. Martin Alt: 'A tovora terana. 57. Franc Leberwurst: 3 A soda vipavca in 12 sodov terana. 58. Gospod Janez Hollzer: 8 A soda terana ter 3 sode in 4 tovore vipavca. IV. V predmestju (»in der Vorstatt«) izven mest¬ nega obzidja, pred špitalskimi in vicedomskimi vrati): 1. Martin Bezjak (Wesiackh), kovač, ima v 1 sodu A tovora vipavca. 2. Matija Sitar (Sitter) pri št. Janžu (»bey Sanct Johanns«) ima A tovora terana in v 1 vedru še 15 bokalov vipavca. 3. Štefan Khollenperger pri križu ob cesti, ki pelje proti sv. Krištofu (kjer stoji danes kavarna »Ev¬ ropa«), ima A vedra vipavca. (»Verzaichnis der Weinschenkh zu Laybach Adeli- che vnd Burger ao 1582«.) Iz tega seznama je razvidno, da so leta 1582. točili ljubljanski krčmarji skoro samo vipavca in terana. Dolenjca je šlo (vsaj po krčmah) silno malo, ker je bil Ljubljančanom prekisel in se ni držal dolgo. V vsej Ljubljani s predmestjem vred sta samo 2 gostil¬ ničarja točila tudi »Marvvein«. Piva po krčmah niso poznali. S krčmarstvom so se pečali tudi odlični me¬ hčanje, prejšnji, tedanji in poznejši mestni sodniki in župani. 1 1 Tudi pozneje je bilo tako. V neki listini vicedomskega arhiva (1/105) so našteti mestni oblastniki, ki so imeli vinotoče. Med notranjimi svetniki: Janez Sonze, vinotoč; Ahac Atnbschl (sodnik leta 1607./1608.) prodaja žamet, srebro, sukno in vino; Miha Preiss, (od 1. 1608. špitalski KRONIKA 139 Kdaj so začeli variti pivo na Kranjskem? Avgust Dimitz piše v svoji »Geschichte Krains« (III. del, str. 483): »Na prvi pivotoč na Kranjskem zadenemo leta 1653. Staremu mejno-grofovskemu mestu Kranju pritiče zasluga, da je udomačilo na Kranjskem pleme¬ nito varivo, ki so ga v Nemčiji visoko čislali že izza najstarejših časov«. Dimitz se moti. Besedilo na listih 315 do 317 v »Ver- ordneten Sessions und Verhors Protocol« z dne 24. ok¬ tobra 1653, po katerem je posnel svoje trditve, ni¬ kakor ne upravičuje takega sklepa. Tam je govora le o sporu med dacarjema Matijo Pagačnikom in Mi¬ ho Narobetom v Kranju ter Valentinom Trapperjem in tovariši zastran nekih zarubljenih živil (zelja, repe, vina itd.), ker le-ti niso plačali dača od 60 do 70 sodov piva in žganja, ki so ga bili potočili, in od okoli 100 sodov, kolikor so ga bili odpeljali iz Kranja. Trapper in tovariši so trdili, da »se v Loki res potoči veliko žganja, ne pa v Kranju in tudi ni bila nikoli navada, plačevati od tega dac... F Kranju se sploh ni poto¬ čilo toliko piva ali žganja, ker ga toliko niti ni (wel- ches sich in evvigkheit nicht befinden wiirde)«. Sodba je potrdila rubež »wegen des ausgeschenkhten Pier, Vnd Brandtvveins« in je bilo naloženo Trapperju in tovarišem, da se morajo posihdob ravnati po (v raz¬ pravi) navedenem patentu. Teh patentov, ki so določali, koliko se pobira de¬ želne pristojbine na potočene pijače (»Zapfenmass- gefall«), je v kranjskem deželnem arhivu (f. 554.) cela vrsta. Sklepal je o njih deželni zbor pri razpra¬ vah o vzdrževanju vojaške krajine (»Granizbe\villi- gung«), potrjeval pa jih je deželni knez. Tako določa mojster): »halt Wirtschaft und ist auch Weinschenkh«; Jan. Krst. Gidinelli, železninar in vinotoč; Adrian Salit- tinger, »Wierth und Weinschenkh«; Adam Weiss, pro¬ daja sukno in vino; Gregor Hlebaina, krčmar in vinotoč; Mathes Ragsinger »der fiirnembste Wierdth, Maller und Weinschenkh«; Gaionzell. Med zunanjimi svetniki: Jan, Krst. Verbez, trgovec z vinom; Jan. Cornion, »Eisen, Stachel und Weinhandl«; Jurij Widilsch, »Wierdt vnnd VVeinschenkh«. V opombi stoji, da imajo tudi drugi svet¬ niki poleg ene obrti skoro vsi še vinotoč. Listina je iz leta 1608. Naj pri tej priliki omenim nekaj o razmerah v ljubljan¬ skih gostilnah. Magistrat je poslal (8. aprila 1627) vice- domu obširno poročilo o vzrokih, zakaj so se opustile večje gostilne (danes bi rekli: hoteti) za tujce (»Wirts- hauser fiir forestieri«). Kdor je s tem poskušal, ni mogel dolgo vztrajati, pravi magistrat, ali pa je bil celo ugonob¬ ljen. Skušnja je pokazala, da le redkokdaj, včasih jedva na več mesecev enkrat, pride skozi Ljubljano tuj gospod ali »Forestier«, ki ga je treba spraviti pod streho. Pa zanj se že poskrbi primerno in tudi za njegovo služinčad in konje »mit aller notturft«. Kaj posebnega pa se seveda ne more stalno držati, ker bi se take jestvine čakajoč po¬ kvarile ali pa bi jih moral krčmar sam pojesti. Kar pa se tiče domačega plemstva, ki prihaja na seje in po drugih opravkih v Ljubljano, ima večina njih, in sicer baš naj¬ bogatejši, tu svoje lastne hiše ali pa si naroče stanovanje in se dado zalagati z živežem iz svojih gradov. Nekateri se sicer nastanijo v gostilnah, ko pa pride do plačevanju, se mora krčmar zadovoljiti z listkom ali nakazilom (»muess sich der Wiirth mit ainer Zedl oder schein con- tentiern lassen«), pri čemer nastanejo velike neprijet¬ nosti. Zato so prejšnje take gostilne, ki sicer še obstojajo, sedaj nastanjene z deželnimi uradniki in drugimi takimi osebami. — To je bil magistratov odgovor na vladno za¬ htevo, da mora biti v Ljubljani nekaj hotelov za ugledne prišlece. (V. a. 1/130.) patent z dne 7. februarja 1605, da se bo od bokala (»Viertl«) 1 sladkih vin (malvazijca, muškata, Vi¬ pavca, črnikalca, »Rainfalla«, sladkega brica itd.) po¬ biral po en petak (»ain Petaggen«, t. j. 5 beličev), od terana, dolenjca, Štajerca, »\vindischen« ter hrvaške¬ ga in ogrskega vina, ki pride v deželo in se toči na drobno (»verleutgeben«), kakor tudi od medice in piva (»sambt den Mott vnd Pier«) pa po en krajcar. 2 Enako je besedilo naredbe z dne 12. marca 1607 in 20. jan. 1614. Dacarska uredba od 26. avgusta 1651, ki se naslanja na patenta z dne 8. januarja 1643 in 14. avgusta 1651, zvišuje takso od bokala potoče¬ nega žganja na 3 krajcarje, za pivo pa ostane pri starem (»von jedem aussleuthgebenden Viertl Pier aber ain Soldi«). Zanimiv je v razglasu štajerskih de¬ želnih stanov (1. maj 1624) o odpravi nerednosti pri vinotočih odstavek, ki govori o pivovarnarjih: Prav tak nered vlada pri pivovarnarjih, ki skrivaj pošiljajo pivo na kmete in v vse doline, samo da ne bi plačali nič dača (»Vnd noch solehe vnordnung / bey den Pier- preuern sich befindet / das Sie das Pier haimblicher vveiss auffs Gay vnd alle Toller liffern / nur das kain gfoll in Taz soli kommen«.) Vendar piva v XVII. stoletju še niso poznali v vseh slovenskih krajih. Pouk gorenjskemu višjemu dacarju (»Zapfenmassgefoll Obereinnember im Obern Viertl Crayns«) 26. avg. 1605 zavestno izpušča postavko o pivu. V »Instruction« logaškemu dacarju (»Zapfen- mass Viertlbereutter von Lohitscher gericht«) Toma¬ žu Roringerju z dne 1. sept. 1607 se pivo sicer ome¬ nja, toda v obračunu dacarja Jurija Nastrana za me¬ sec februar 1685 vidimo, da so v Ložu in okolici popili največ istrana, nekaj vipavca in samo 60 bokalov dolenjca, piva pa prav nič. V navodilu za polhograjski okraj (31. avg. 1633) se pivo ne navaja, pač pa za litijski okraj (16. junija 1681) in za Škofjo Loko 1. 1699. Osnutek navodila za Janeza šetino, okrajnega dacarja v radovljiškem in bohinjskem okraju, v ka¬ terem je iz starejšega besedila (iz 1. 1605.) črtano vse, kar je za ta okraj odveč, je postavka o pivu ostala. »Zapfenmassgebiier« za Kranjsko iz 1. 1601., ki se sklicuje na patent iz 1. 1582., še ne omenja piva, mar¬ več samo gori našteta vina in medico. Davek, ki se je tedaj pobiral na potočeno pijačo, je bil prav to¬ likšen kot 1. 1605. in še pozneje. že vse te dacarske naredbe govore dovolj jasno, da so na Kranjskem varili pivo že desetletja prej, kakor pa je mislil Dimitz. če bi pazljivo pregledal Peritz- hoffnov »Repertorium iiber alle Diser Einer Lobi. Landschaft in Crain Vornembste und Wichtigste Rc- gistraturs-Schriften. Pars I.« v kranjskem deželnem arhivu, bi v začetku navedene trditve nikakor ne za¬ pisal. Tam bi našel pod črko P tole zabeležbo: »Be- richts abforderung von daraussen wegen des abfor- dernden Pier-ddzes und Modt vid. in Kasten B. das zuschreiben der furstl. dhlt sub 6. 9 bris 1592 sambt dem dabey ligenden ausfiihrlichen Bericht. — Item ibidem sub 29. augs. /645. ain decret an die Bieraus- schankher zu Crainburg. Item Bey denen ratschlagen ein decret an die zapfenmass officier von 1592. sub 1 1 bokal (»Viertl«, tudi »Mass«) meri približno 1‘41 li¬ tra, kolikor stare zelenke za slatino. 2 1 goldinar je imel 60 krajcarjev, 1 krajcar pa 4 be¬ liče (Pfennig). 140 KRONIKA 5. Juny«. Morda bi bil tedaj še našel tudi te spise same in ne le zapisek v indeksu. Jaz jih nisem mogel najti v Narodnem muzeju, vendar se ni odreči upanju, da so le še kje, kamor jih je zakopal prevneti preure- jevalec deželnega arhiva rajnki Miiller, ki bi bil dosti bolje storil, če ne bi bil nikoli nič »preurejal« v našem muzeju. Na vsak način pa je že Perizhoffnov izpisek zadosten dokaz, da je bilo v Kranju l. 1665. več pivo - točev in da se je vprašanje deželnega davka na pivo pojavilo na Kranjskem že l. 1592. Prvi pivovar v Ljubljani. In baš za to leto imamo v ljubljanskem mestnem arhivu dokaz, da se je v Ljubljani varilo pivo. V knjigi o prejemkih (»Em- pfang Buech Blasi Weinfuerer Ober Statt Camrer, Absalon Werner Vnnter Statt Camrer«) v razdelku »prodaja lesa in desk« (Verkhauffung Gehiilz vnd Pretter) iz 1. 1952. je na listku 39. med drugim tale zapisek z dne 10. sept.: »Dem PIER PROYER 2 ge- maine Sagdiln ... 4 kr.« Ta dan je torej kupil pivo¬ var, čegar ime se ne navaja, dve žaganici v ljubljan¬ skem mestnem lesnem skladišču. Iz navedenega se sme sklepati, da je bil tedaj v Ljubljani en sam pivovar — sicer bi se mu za razloček zapisalo ime. Njegovo obstojanje v /. 1592. pa je s tem vsekakor nepobitno dokazano. Verjetno pa je, da ni začel va¬ riti piva šele to leto. Miklavž Wirt. Naslednjih 7 let ni v mestnih arhi- valijah nikjer izrecno omenjen noben varivec piva. V sodnem zapisku (»Statt Laybach Prothocol de Anno 1599., fol. 73.) pa čitamo, da se je na občinski seji v petek 21. maja 1599, ki se je je poleg župana Antona Feichtingerja udeležil še mestni sodnik ter 5 notranjih in 8 zunanjih svetovalcev, sklepalo o proš¬ nji Miklavža Wirta, da bi se mu odstopil zastran var¬ jenja piva kakšen prostor ob mestnem obzidju za jamo, kjer bi segreval kamne. Sklenilo se je, da se bo ogled napravil popoldne. Ker je to razen že ome¬ njene kratke beležke iz 1. 1592. prvi jasen dokument o ljubljanskem pivarstvu, ne bo odveč, če ga tu po¬ damo v izvirniku. Glasi se takole: »Niclas Wiierth, Wegen Pier Prauens, begert Ime ain ortt Zu ainer grueben, dorin Er die Stain hiizenn mocht, beg der Statt maur Zuuorgonnen, Bschaid. Ist auf nochmittag Zubesichtigen angestellt.« Navedimo takoj še naslednji dokument, ki je prav tako zgovoren. Na seji v ponedeljek 29. januarja 1651 pod predsedstvom župana Jožefa Čavla in ob udeležbi sodnikovega namestnika Luke Petka ter 5 notranjih in 2 zunanjih svetnikov se je govorilo o tajnem od¬ hodu pivovarja, ki je ostal mestu dolžan 8 renskih goldinarjev na davkih, povrh pa še od vsake kuhe piva po pol goldinarja. Na vprašanje, kam je mož izginil, je odgovoril Albrecht Glim, da najbrž v neko vas pri Tiibingenu, kjer se je po svojem pripovedo¬ vanju nameraval ustanoviti. Tole stoji v sodnem za¬ pisniku za 1. 1601. (fol. 19): »Pier Preuers Heimblichen wekhzugs willen, Zumall das Er gemai- ner Statt noch an der steur Acht gulden reinisch, 'auch Von ieder Pier Preu ainen halben gulden rei¬ nisch Zubezallen schuldig Verbliben Wierdt Albrecht Glimb furgeuordert, vnd wohin Er sich begeben, sei- nes wissens halber, beg seinem burgerlichen Agdt, befragt, der Andtbort, Er weiss es aigentlich nit, Diss hab Er aber mermals Von Ime gehort, das Er beg Tubingen in ainem Dorf sisch niderrichten ivolle .« Ker poslej do 1. 1614. ne beremo v naših virih razen splošnih omemb ničesar določnega o ljubljanskih pi- vovarnarjih, se smemo ob gornjih dokumentih neko¬ liko zaustaviti. Prvi človek, čigar ime se navaja v ljubljanskem pivovarstvu, se je torej pisal Miklavž Wirt. (Včasih so ga pisali tudi Wirth, VVierdt, Wirdt in Wuerth.) Kdo je bil ta človek? Odkod je prišel? Kakšna je bila njegova usoda? Na dan sv. Ane 1. 1569. se sicer imenuje med štirimi požarnimi nadzorniki (»Feuer Hey vnnd Stro Be- schauer«) na Novem trgu neki Jacob Wierdt (s. p. fol. 231), vendar nimamo nobenih podatkov o tem, ali je naš Miklavž Wirt z njim v kaki zvezi. Morda je to kak sorodnik, saj so tiste čase rokodelci mnogo potovali. Miklavž je po moji domnevi moral priti v Ljubljano s Koroškega, od koder so, kot bomo po¬ zneje videli, itak prihajali prvi pivovarnarji v Ljub¬ ljano. Le-ta je imela še v prvi polovici minulega sto¬ letja svoj pivovarniški cehovski sedež v Celovcu, kjer so bile včlanjene tudi pivovarne v Kranju, Tržiču, Kamniku, Kočevju in v Lukovici pri Podpeči. V ce¬ lovškem mestnem arhivu sem našel v zapisniku iz leta 1582. (»Protocoll gemainer Statt Clagenfurth sachen allain belangendt auf das funfzehnhundert zway vnd achzigist Jahr«) tole beležko s seje 20. marca pod naslovom »Niclass Wirts Abschidt«: »Niclass Wiert khombt jur vnnd begert Urlaubbrief seines Burgerrechts, dann er sich seiner uiolfart nach an andere orth zu ziehen vorha- bens. Ist ime bevvilligt, doch, dass er Jar vnnd Tag, wie gebreuchig, vmb alle hieryge ansprach red vnnd ant- wort zu geben schuldig sey, vergliibe.« Celovški meščan Miklavž Wirt je torej dobil dne 20. marca 1582 dovoljenje, da se čez leto dni lahko izseli iz Celovca in gre »v druge kraje za svojo srečo«. Kam je šel, ne vemo, tudi ne, s katero obrtjo se je pečal. Vsekakor pa se že 1. 1585. pojavlja ime Miklavž Wirt v raznih ljubljanskih zapiskih. Dne 3. septem¬ bra 1585 je protestantski predikant Špindler po¬ kopal njegovo hčer Marijo (»Maria Niclass wirts kind«) in ji napravil pogrebno pridigo (»Evang. Ma- trikenbuch« v Narodnem muzeju, fol. 319). V sodnem protokolu iz leta 1587. je na dan 31. julija med »štiri- indvajsetaki«, člani ljubljanskega občinskega sveta, zapisan tudi Niclass VVirdt. Wirt je prišel v občinski svet najbrž že prej, toda sodni zapisniki od 1. 1576. do 1586. so se poizgubili, prav tako tudi oni iz let 1589 do 1592. To leto že ni bil več štiriindvajsetak, marveč samo član srenje (»Einer Ersamen Gemein«), kakor je poročal magistrat vicedomu (v. a. 1/106). O Wirtu slišimo nato še večkrat. Zabeležka v novem¬ bru 1592 (k. i. fol. 32.) pove, da je mestni blagajnik izplačal Miklavžu Wierdtu, meščanu in trgovcu, 30 goldinarjev. L. 1594. prosi, da se mu pri davkih upo¬ števa 15 gld., ki jih je on založil kot darilo (»Frei- gabe«) strelski bratovščini še 1. 1593. Mestni svet je kronika 141 njegovi prošnji ustregel 19. febr. 1594 (pobotnice leta 1594.). L. 1598. je bil drugi strelski mojster v Ljub¬ ljani. Takole se glasi z vsemi pravopisnimi poseb¬ nostmi in napakami pobotnica, ki nam to pove: »Ich Augustin Khoberl Ich Nickhloss wierdt bed Burger Vnd Schiizenmaister alhir Z\v Laybach Beck- henen hiemit fiir Vnnss Vnnd an Stat aller schizen Vnnd Schiesgesslen Alhir, das wier Von dem Ehrnue- sten Furschichttigen Ersamen Vnnd vveisen Herrn Burgermaister Richter Vnd Rath, AIss ainem ganzen Ersamen Magistrat Alda die iyenigen ordinari Inholdt gegebnes Rothschlags am Rathauss Alhir den 15 May Ad: 98 Jarlichen becilligten Zivelff Hossthiiecher so auf 15 f Angeschlagen Vnnd Von disen 98:Jahr ge- fallen Vnnd gevvilligt worden, auss Handen des Er- nuesten Vnnd Phurnemen Hern Niciosen dulacher Ratthsburgern Vnd ober Stat Camrern alhir, an heudt dato Per eingenommen Vnd empfangen haben, dem- nach so geben wier obgemeldtte Schiizenmaister fur Vnns Vnd wie ob sthett, wolernenten ainen Er: Ma¬ gistrat, Vnd Hern ober Stat Camrern oder wen das ferner beriiert hiemit dise quidtung mit Vnser Jedes aigen Vndterzognen Handtschriefft Vnd Petschofft Verfertigt Actum Laybach den 6 tag October Im 98 Jshs: Jor. (Oba pečata.) Augustin Khoberl Nikhlas Wirtt.« Leta 1599. sta t5ko, v prejšnjih časih običajno, go¬ stobesedno in s tituli razsipajočo pobotnico napisala že druga dva meščana in »geordnete Schiizenmaister«, in sicer Hannss Wreckher (Janez Bregar?) in Gregor Lerch. L. 1597. sta bila strelska mojstra poznejši župan Janez Vodopivec in isti Janez Bregar. Leta 1599. je Miklavž Wirt, kot smo povedali, pro¬ sil, da se mu odkaže kaka jama ob mestnem zidu, kjer bo segreval kamenje za varjenje piva. L. 1600. beremo še v seznamu opekarskega mojstra Lenarta, da je 29. maja prodal Miklavžu Wirthu 500 zidakov za 1 gld. Nato se to ime docela izgubi iz ljubljanskih mestnih knjig. šele 1. 1616. čitamo v sodnem protokolu o njegovi hčeri (»Barbara Niclasen VVirths seel. Tochter«). Dne 19. sept. se je namreč javil na »Renkovem ekse¬ kucijskem dnevu« v Barbarinem imenu gospod Burk- hart Hizing s terjatvijo 423 gld. 27 kr. 2 v. Sodišče je njeno zahtevo v celoti priznalo. Kmalu se »Barbara, Weillandt Niclasen Wierths selligen nachgelassene Tochter« pismeno obrne na magistrat z zahtevo, da se 1 Hanns Renkh je bil sprejet za meščana 1. 1571. (s. p., fol. 77 in 143), od 1. 1575. je član zunanjega sveta, 19. ju¬ lija 1593. postane solicitator za vse mestne pravde (s. p., fol. 23). Hišo je imel na Mestnem trgu kot 26. obdavče- nec po vrsti (d. k. 1600—03). Kot je posneti iz mestnih davčnih knjig, je po Renkovi smrti (okoli 1. 1603.) prešla hiša najprej v roke neimenovanih dedičev. Notri sta bila 1. 1615. najemnika Jan. Henrik Widerkehr, zlatar, in Le¬ nart Ambschl, krojač. L. 1616. se vseli v hišo Jan. Schiff- linger, ki postane 1619. njen lastnik. Istotam je bival tr¬ govec Jurij Maisrembt, ki je plačeval znatno vsoto 50 gld. obrtnega davka. Maisrembl prevzame hišo po Schifflin- gerju 1. 1635. Deset let pozneje se že imenujejo njegovi čimprej objavi dražba Renkove hiše. * 1 Kako je bilo s to dražbo in kaj z VVirtovo hčerjo Barbaro, ki je bila glavna Renkova upnica, ne vem. Končno čitamo v mrliški knjigi stolne župnije sv. Nikolaja, da je 12. marca 1656. umrla neka »Uršula VVirtouka« v starosti 60 let. Pokopali so jo pri Sv. Petru. To je vse, kar sem mogel dognati o prvih varivcih piva v Ljubljani. Ali je prvi pivovar, ki se imenuje 1. 1592. istoveten z Miklavžem VVirtom? In kdo je tisti pivovar, ki je skrivaj pobegnil na Nemško leta 1601., v času najstrožje protireformacije? Wirt je vsekakor bil protestant kot velika večina ljubljanskih meščanov do zmage škofa Tomaža Hrena. Kot tak se je že naselil v Ljubljani, saj mu je hčerko Marijo pokopal predikant Špindler 1. 1585. Bil je član prote¬ stantskega občinskega sveta in ni izključeno, da je zapustil Ljubljano, ko protestantom tu ni bilo več obstanka. Wirt je vsekakor varil kameno pivo. Zdi pa se mi po vsem, da je začel z izdelavo piva šele 1. 1599. in da je bil tisti pivovar, ki se omenja 1. 1592., nekdo drugi. Mestni blagajnik bi bil trgovca in večletnega občinskega svetnika Wirta že bolj spoštljivo zabeležil v svojo knjigo, kot pa samo z nazivom »Pierproyer«. In kaj bi mu bilo treba šele I. 1599. prositi prostora za segrevanje kamenja, če bi bil že 7 let varil pivo? Pa analogiji z opisanimi razmerami na Koroškem, odkoder se je najbrž zaneslo pivovarstvo k nam, sme¬ mo sklepati, da se je tudi v Ljubljani najprej kuhalo kameno pivo in da je bil Miklavž Wirt drugi, morda celo tretji pivovar v Ljubljani. Prvi pivovar v Ljub¬ ljani in v deželi sploh pa ostane brezimen. Kdo je bil begunec iz 1. 1601., bi se morda dalo dognati kje v Tiibingenu. Pač pa vemo več o njegovem znancu Albrehtu Glimu, ki je bil gotovo bližnji sosed, morda celo hišni gospodar tega pivovarja ali pa celo njegov porok. Zakaj bi ga sicer zbrani občinski svet pestil, da pove, kam je izginil tako brez slovesa pivar? Kratice. Ljubljanski mestni arhiv = MAL Tamkajšnje knjige o prejemkih = k. p. Tamkajšnje knjige o izdatkih = k. i. Ljubljanski mestni sodnijski protokoli = s. p. Ljubljanske mestne davčne knjige = d. k. Ljubljanski mestni urbarji = m. u. Ljublj. mestni najemninski urbarij = n. u. Ljubljanski špitalski urbarji = š. u. Ljubljanski komendski urbarji = k. u. Kranjski vicedomski arhiv = v. a. Kranjski stanovski arhiv = s. a. dediči, katerih obrt je polagoma opešala. L. 1674. je last¬ nik Gabrijel Lukančič, od njegovih dedičev jo 1. 1688. dobi knjigovez Adam Skube, ki jo ohrani do 1. 1723. Od tedaj pa do 1752. sta vpisana kot lastnika Jožef Rubida in žena Helena, 1. 1761. pa lekarnar Wagner. L. 1771. se beleži ta hiša kot št. 4 na Mestnem trgu. To številko nosi tudi danes, ko je v njej Trnkoczgjeva lekarna. — O pro¬ testantskem mestnem pisarju Renku poroča Dimitz (»Ge- schichte Krains« III., str. 255). O njegovem protestantstvu priča tudi zapisek v »Evang. Matrikenbuch«; »Den 16. Au- gusti (1584) ist in S. Peters khiirchen begraben vvorden herrn Hansen Renken Sun Melchior, dem Ich Špindler die Leichenpredig gethan.« (Konec prihodnjič.) 142 KRONIKA FRANCESCO ROBBA 2 Arhivalna študija. ANTON VODNIK (Konec.) 8. Za hojo v gozd je bilo Robbi brez vsakega od¬ bitka po lastnoročni pobotnici posebej izplačanih 495 gld.; tozadevno ne more Robba zaradi potov sem in tja ničesar več zahtevati, ker je dolžnost vsakega stavbenika, da nadzoruje svoje delo. (Pri tej hoji v gozd je mišljeno bržkone Robbovo nadzorovanje dela pod Turnom, kjer je bil napravil kasone za vodo.) Kipar, ki gradi kak oltar, mora delo nadzorovati, do¬ kler ni izvršeno. Tu hočemo Robbo vprašati, koliko stokrat je moral iti pri gradnji oltarja v uršulinski in frančiškanski cerkvi tjakaj, ne da bi mu bila taka pota posebej plačana. Toda tudi, ko bi bile Robbove zahteve utemeljene, se mu je teh 973 gld., ki jih na novo zahteva, že zdav¬ naj izplačalo. Magistrat je Robbi za potopljeni marmor, ki ga je imel dobaviti za kipe, plačal po pobotnici 83 ceki¬ nov, 2013 kar znaša .... 352 gld 45 kr. Dalje je magistrat izplačal Robbi, ker se je bil marmor med¬ tem podražil, 22 cekinov,kar znaša.97 gld 6 kr. Tudi je dal magistrat Robbi ves za postavljanje vodnjaka potreb¬ ni materijal, ki ga je bil ta po po¬ godbi dolžan preskrbeti na lastne stroške — kakor apno, žeblje, že¬ lezne vezi, kovaška dela, svinec in različne vrste lesa ter toliko¬ krat spremenjene vsakovrstne odre; vse to znaša več kot 1000 gold., a magistrat hoče računati le polovico, to je. 524 gld. Oboje skupaj znaša . 973 gld. 51 kr. To, kar Robba zahteva, se mu je torej že izpla¬ čalo. 248 Na podlagi tega akta je razvidno, da je izvršil Robba za veliki oltar v bivši frančiškanski cerkvi v Ljub¬ ljani dve figuri iz belega marmorja, o katerih pa do danes ne vemo, kam sta izginili — ter oltar sv. R. T. z dvema angeloma v naravni velikosti v ljubljanski stolni cerkvi. Robbov je tudi pendant oltarja sv. R. T., oltar sv. Dizme, ki pa je brez angelov. Dimitz (»Ge- schichte Krains«, IV., p. 154) in za njim pl. Radics (»Letopis Matice Slovenske«, 1880, p. 45) poročata, da je stalo Robbovo delo v stolnici 3250 gld. — brez navedbe vira. Nastalo je skoraj gotovo med 1. 1740. do 1750. Dne 22. avg. 1752 so razsodniki odločili, da mora magistrat izplačati Robbi poleg tega, kar je bil že prejel, še 1848 gld. 20 kr., in sicer v naslednjih treh četrtletnih obrokih. 249 248 Letopis MS, 1. c.; J. Vrhovec, Die vvohlloebliche..., 249 G. P. 1752, p. 275 284; Letopis MS, 1. c.; J. Vrhovec, Die wohlIoebliche .... 1. c. Dne 23. avg. sta prosila magistrat in Robba raz¬ sodnike za priobčitev razsodniškega izreka. Razsodba je bila priobčena dne 25. avgusta. 230 Dne 28. avg. je naročil magistrat višjemu račun¬ skemu blagajniku Frančišku Jakobu Raniloviču, naj na podlagi razsodniškega izreka od 22. avg. izplača Robbi prvi obrok v znesku 616 gld., 6 kr., 2 vin. Za¬ pisnikarju Jožefu Nikolaju Niderbacherju pa naj se izplača nagrada v znesku 12 gld. 251 Medtem pa so že pritiskali na Robbo upniki. Aprila 1752 je tožil Robbo duhovnik Bernhard An¬ ton Canevali na plačilo dolga v znesku 100 gld., in sicer na podlagi zadolžnice z dne 31. dec. 1749. Robba je ugovarjal, da se odpoved ni izvršila v pravem času. Canevali se je branil, češ da je odpoved napravil ustno. Sodišče je na Robbov ugovor pristalo. Canevali je apeliral, apelacija se ni pripustila. 252 Dne 8. maja je vložil Canevali deželno-sodno od¬ redbo glede dolga 100 gld. s prošnjo, da se radi pri- občitve določi narok. Sodišče je določilo narok 9. ju¬ nija. 253 Dne 9. junija je prosil Canevali pri mestnem so¬ dišču za priobčitev deželno-sodne odredbe in za njen prepis. 254 Dne 9. sept. je Canevali ponovno tožil Robbo na plačilo dolga s 5% obrestmi v 14 dneh, če se hoče izogniti rubežni. 253 Dne 4. sept. pa je Robba prosil pri mestnem sodi¬ šču za narok radi tega, ker je bila Terezija Naller, prej vdova Zedlacher, dne 31. avg. istega leta pri so¬ dišču zahtevala od njega 11 gld. 13 kr., ki da jih je dolžan njenemu prvemu možu Matiji na kovaških delih. Sodišče je določilo narok 6. nov. 230 Dne 25. nov. je prosila Terezija Naller za obnovitveni narok v isti zadevi. Sodišče je določilo narok 11. dec. 257 Pri raz¬ pravi dne 11. dec. uveljavlja Robba, da je pomočnik pri podkovanju pokvaril konja . .. Sodišče ga obsodi na plačilo dolga v 14 dneh. 258 Dne 3. okt. 1752 je predlagal Frančišek Perr pri mestnem sodišču zaporo nad 1848 gld., ki jih je imel Robba prejeti od mestne blagajne, radi posojila v denarju in radi izdanega blaga v znesku 1647 gld. Prosi za narok radi razsodbe, računskim uradnikom pa naj se prepove izplačilo gornjega zneska pod kaz¬ nijo, da plačajo sicer iz svojega. Sodišče določi narok 4. nov. in izda računskim uradnikom tozadevni na¬ log. 259 ' G. P. 1752, 1. c. 230 1. c., p. 291—292. 257 1. c., 356. 258 1. c., p. 373—374. 259 I. c., p. 308 309. kronika 143 Dne 4. okt. je prosil Perr radi sodne poravnave dolžnega zneska za komisijo treh mož, dalje, da se določi narok radi razsodbe in da se povabi nasprot¬ nik. Sklep: za komisarje se določijo Jakob Dethamer, Anton Mariner in mestni registrator. Narok se določi na 30. okt . 260 Pri razpravi dne 4. nov. je Perr predlagal, naj se zaseže prvi obrok, ki ga ima Robba prejeti na račun vodnjaka, v korist njegove terjatve v znesku 1647 gld. 18 kr., od katerega je likviden zahtevek 998 gld. 27 kr. Pogoj za zasego je likvidnost in prezadolženost. -— Glede likvidnosti Robba ne ugovarja, pač pa glede prezadolženosti, češ da ima še vedno dvoje hiš, do- čim je tretjo prodal Perru. Perr izpodbija ta ugovor s tem, da je Robba navzlic lastništvu dveh hiš pre¬ zadolžen. Dokazati bi moral, da ni nikjer ničesar več dolžan. — Magistrat je nato dovolil zasego kljub te¬ mu, da je Robba ugovarjal, da ni nikoli obljubil Perru, da mu bo plačal iz te postavke. Prvi obrok zapade Perru . 281 Dne 6 . nov. 1752 je tožil Perr kot cesijonar Pri¬ moža Felicijana VVallandta, dediča po Ani Mariji Tropper, Robbo kot Mislejevega oskrbnika, zaradi dolga 200 gld. na podlagi zadolžnice z dne 17. jan. 1717, s 5% obrestmi od 17. junija 1749, dalje da plača v 14 dneh, ali pa pride k zaslišanju. Določil se je narok 27. nov . 282 Dne 11. nov. je Perr predlagal, naj se mu izplača iz prvega obroka proti pobotnici, kolikor ni že zase¬ ženega, in naj se o tem obvesti Robba. Sodišče sklene, da naj se Perru dne 16. nov. izplača iz prvega obroka toliko, kolikor bo ostalo preko zahtevka, ki ga je uve¬ ljavil duhovnik Canevali — v glavnici, obrestih in pravdnih stroških . 263 Dne 16. nov. 1752 je potrdil Robba izplačilo prvega obroka v znesku 616 gld. 6 kr . 264 Dne 17. nov. pa je Robba zahteval nov narok za določitev Perrove za¬ hteve z dne 11. nov. Določi se narok 15. dec . 265 Dne 20. nov. je prosil Canevali pri sodišču, da se mu dovoli od Robbovega zaseženega denarja na ma¬ gistratu dvigniti, kolikor znaša njegov zahtevek v ka¬ pitalu in obrestih. Za to določi magistrat 23. nov . 20 ' 1 Dne 27. nov. se je vršila razprava med Perrom, cesijonar jem P. F. Wallandta, in Mislejevim oskrb¬ nikom Robbo zaradi dolga 200 gld., ki jih je bila A. M. Tropper dne 17. junija 1717 posodila toženčevemu zapustniku Misleju. Perr predloži zadolžnico. Robba izvaja: Mislejeva hiša pri sv. Florijanu je bila v tako slabem stanju, da je zemljiška gosposka odredila, da se mora popraviti. Medtem pa je g. Perr zahteval ključe od hiše, si jo ogledal in dal ceniti, dal streho prekriti in obdržal star les zase; do tega tre¬ nutka ima ključe on. Vprašal ga je (namreč Perr Robbo), za koliko bi hišo prodal, in Robba je dejal, da ne pod 400 gld. Od tedaj je Perr sprejemal najem¬ nino in prosto razpolagal s hišo. Tudi mu je Perr 280 1. c., p. 310. 2111 1. c., p. 322-324. 202 1. c., p. 256. 283 1. c., p. 340—341. 204 Pobotnica v lj. mag. arh. 285 G. P. 1752, p. 347. 208 1. c., p. 351. dne 6 . okt. 1750 na račun kupnine plačal 130 gld. S tem je kup popolnoma dokazan in Robba predlaga, naj nasprotnik to prizna ali pa ugovarja. Perr izvaja: Glede nakupa hiše se je pač pogajal, ne pa sklenil kupne pogodbe. Glede zneska kupnine ni ničesar obljubil, ako pa je imel ključe, to še ne znači pogodbe. Kupnina med strankama ni bila do¬ govorjena. Stanovanjskih najemnikov ni sprejemal nikoli, tudi ni Robba nameraval hiše prodati. Pred¬ laga, naj se Robbove navedbe zavrnejo. Robba izvaja, da so izpolnjeni vsi pogoji za veljav¬ nost kupne pogodbe: blago, kupna cena in konsenz. Sklicuje se na pobotnico od 6 . okt. 1750. Hišo je mo¬ ral prodati, da jo obvaruje razpada. Perr vpraša, kdo je plačeval hišni davek in poudari, da nihče drug kot Robba sam. Onih 130 gld. je v nje¬ govi odsotnosti plačal njegov nastavljenec. Iz poznej¬ ših pobotnic ni razvidno, da bi na račun kupnine bilo kaj plačanega. Ugovarja tudi, da bi bil dal hišo ceniti, marveč je bil samo naprošen, da jo popravi. Iz sku- pička za hišo mora biti plačana najprej njegova ter¬ jatev. Robba prizna, da je bil prisiljen plačati davke, a se ni za to ponujal. Sodišče sklene: Ugotovljeno je, da se je Robba po¬ godil glede kupnine 400 gld. Naj redno ukrene, kar je treba . 267 Dne 13. dec. je prosil Robba pri sodišču, da se do¬ loči dan razprave zaradi hiše pri sv. Florijanu. Določi se 19. jan. 1753. 268 Istega dne je prosil Perr, da se določi narok zaradi 200 gld. Sodišče ga opozori na Robbovo vlogo . 269 Dne 15. dec. je tožil Robba Perra glede razveljav¬ ljenja od komisije likvidiranih Perrovih zahtev. Perr ugovarja, naj se odloči, ali je dolžan odgovarjati Rob¬ bovim solicitatorjein. Magistrat ju zavrne na deželno sodišče . 270 Istega dne je prosil Perr pri mestnem sodišču, da se mu izplača drugi Robbov obrok 616 gld. radi po¬ kritja postavk, ki mu jih je še dolžan. Magistrat na¬ roči blagajniku Jakobu Raniloviču, naj izplača Perru drugi obrok proti pobotnici. Določi se narok 22. dec . 271 Dne 22. dec. 1752 pa predlaga kipar Frančišek Rott- man s sointeresiranci zasego dveh obrokov, ki jih ima Robba še prejeti, zaradi dolžnih jim 198 gld. 26 kr. 2 vin., s prošnjo, da se določi narok radi razsodbe, medtem pa naj se ustavi izplačilo vsote, ki jo ima dvigniti Robba. Določi se narok 19. jan. 17 53 . 272 Dne 3. jan. 1753 prosi Perr za narok radi opore¬ kanja Robbovim ugovorom glede kupnine. Določi se 19. jan . 273 Ker sta zasego nad drugim Robbovim obrokom predlagala Perr in Rottman, je prosil slednji dne 4. jan. 1753 za narok, da se določi, komu pripada prednost. Določi se 19. jan . 274 267 1. c., p. 358—361. 268 I. c., p. 375. 289 1. c., p. 375- 376. 270 1. c., p. 379—380. 271 1. c., p. 381—382. 272 1. c., p. 390—392. 273 1. c., 1753, p. 4. 274 1. c., p. 5. 144 K R O N K A ARH. HERMAN HUS: ŠTUDIJA ZA ZAZIDAVO REGULIRANEGA MARIJINEGA TRGA P Dne 10. jan. toži Perr Robbo, naj vse svoje zahteve, ki jih ima proti njemu, uveljavi, če ne, naj se mu naloži silentium perpetuum. I Dne 19. jan. toži Rottman Robbo zavoljo razsodbe 1 zasege radi 198 gld. 26 kr. 2 vin. Perr prosi za pred¬ nost. Zasega se zamudno razsodi. 270 t Istega dne se je vršila tudi razprava med Perrom in Robbo glede kupnine za hišo pri sv. Florijanu. I Ostalo je pri dosedanjem. 277 Istega dne se je vršila dalje razprava, v kateri je Rottman s sointeresiranci uveljavljal nasproti Perru svojo prednostno pravico | glede drugega obroka, ki je bil Perru preodkazan. — Perr ugovarja, da je svoje terjatve nasproti Robbi ' izkazal ter utemeljil potrebo po zasegi, tako da mu je bila s sodbo dovoljena in je s tem drugi obrok postal njegova lastnina, da je 15. dec. 1752 dobil nakaznico na to vsoto, dalje, da bi se o prednosti moglo raz¬ pravljati šele tedaj, če bi bil Robba neplačevit. Tudi nima Rottman kake specialne pravice do tega, torej naj se odlok od 15. dec. 1752 na višjega blagajnika 1 vzdrži. — Rottman ugovarja: dejstvo, da je Perr za¬ hteval zasego denarja, dokazuje Robbovo takratno neplačevitost. Predlaga, naj se mu prizna prednost. — Magistrat sklene, da se mora Perr glede prednosti zagovarjati. 278 Na Perrovo zahtevo z dne 10. jan. prosi dne 29. jan. Robba pri mestnem sodišču, da se mu dovoli osem¬ tedenski rok za ugotovitev terjatev, ki jih ima na¬ sproti Perru. Dovoljeno. 279 Dne 31. jan. toži Perr Robbo, naj se mu z odlokom naloži silentium perpe¬ tuum glede vseh terjatev, katere bi bil moral v stav¬ ljenem roku ugotoviti in uveljaviti, pa tega ni storil. Tožitelj se opozori na vlogo nasprotnika od 29. jan. 280 Dne 5. febr. prosi Robba za narok glede Perru pro¬ dane hiše. Določi se 23. febr. 281 Anton Mariner, ki je že 1. 1751. tožil Robbo zaradi dolga v znesku 37 gld. 12 kr., 229 - 231 je 5. febr. 1753 predlagal zasego nad Robbovima obrokoma s prošnjo, da računski urad medtem ustavi izplačilo sub poena solvendi ex proprio. Določi se narok 23. febr., račun¬ skemu uradu se izstavi tozadevni nalog. 282 Dne 7. mar¬ ca prosi Mariner za obnovitveni narok glede justifi- kacije zasege. Določi se 30. marec. 283 Kasneje pred¬ laga Mariner, da se justificira predlagana zasega. Ma¬ gistrat njegovi prošnji ugodi. 284 Dne 19. febr. prosi Rottman za narok radi razprave o prednosti glede zasege drugega obroka. Določi se 26. febr. 285 Dne 21. febr. vloži Perr protidokaz glede kupnine za hišo in prosi za narok dne 23. febr. Dovoljeno. 280 Dne 23. febr. prosi Perr, ker je njegov zastopnik dr. Novak zadržan, da se razprava preloži. Strankama se določi narok 27. febr. sub poena contumaciae. 287 275 1. c., p. 11. 270 1. c., p. 23—24. 277 1. c., p. 24—26. 278 1. c., p. 26—28. 279 1. c., p. 32- 33. 280 1. c., p. 37. 281 1. c., p. 39. 282 1. c., p. 39—41. 283 1. c., p. 77. 284 1. c., p. 142. 285 1. c., p. 65. 280 1. c., p. 67—68. 387 1. c., p. 70 71. Dne 1. marca prosi Perr za obnovitveni narok radi razprave o prednosti in za obnovitveni narok radi zaslišanja dokaza in protidokaza glede Mislejeve hiše pri sv. Florijanu. Določi se narok 12. marca. 288 Dne 14. marca se je vršila razprava med Perrom in Robbo. Razpravljalo se je o tem, ali je prišlo med njima do sklenitve kupne pogodbe glede hiše. Robba se je skliceval predvsem na pobotnico 130 gld. ter na to, da ima Perr ključe od hiše. Ker je imela zasebna listina samo delno dokazno moč, je ponudil Robba za polni dokaz še dopolnilno prisego. Perr se je skliceval na to, da je bila dotična pobotnica napravljena brez njegove vednosti in odobritve ter da v drugih pobot¬ nicah, ki mu jih je bil Robba napisal, ni nikjer ozira na hišo. Da ima ključe od hiše, pa ne more značiti sklenitve pogodbe. Sodišče je sklenilo, da se bo po položitvi dopolnilne prisege vršila pravda naprej. 289 Dne 17. marca je prosil Robba za narok glede do¬ polnilne prisege. Določi se 22. marec. 290 Dne 29. marca pa je prosil za narok glede razsodbe po izvršitvi dopolnilne prisege. Določi se 2. april. 291 Dne 30. marca je prosil Robba, da se mu dovoli nov dvomesečni rok — ker mu je bil prvi že potekel — da izkaže zahteve, ki jih ima proti Perru, ker mora sedaj odpotovati v Benetke. Magistrat mu ga je dovolil. 292 Dne 31. marca je Robba vložil pri mestnem sodišču od deželnega sodišča dne 30. marca na magistrat iz¬ dani nalog, naj mu pri izplačilu pripadajočega ostan¬ ka obrokov ne dela težav. Sodišče je določilo narok 3. aprila in povabilo Perra. 293 Dne 3. aprila je potrdil Robba izplačilo 2. in 3. obroka v znesku 1232 gld. 14 kr. 294 Dne 2. aprila se po položitvi dopolnilne prisege pri¬ sodi Perru Mislejeva hiša za 400 gld., pri čemer se od kupnine odbije 200 gld., ki jih je Robba dolgoval Perru kot cesijonarju dedičev A. M. Tropper. 295 Dne 18. marca 1754 je prosil Perr pri mestnem so¬ dišču, da se mu na podlagi sklepa od 2. aprila 17 5 3 205 ex offo prisodi Mislejeva, prej Morizova hiša na Sta¬ rem trgu pri sv. Florijanu. Magistrat izda tozadevni odlok. 290 Robba je torej podedoval po Misleju tri hiše in sicer: hišo na Starem trgu pri sv. Florijanu, ki je stala med Tonitshevo in Rellovo hišo 290 in katero je 1. 1750. kupil Perr; bivšo Pernerjevo hišo, o kateri izvemo iz pravde med Robbo in Uršulo Stadlhueberin. Uršula Stadlhueberin je bila namreč lastnica sosed¬ nje Mugerlove hiše; med hišama je bila ulica. Med lastnikoma obeh hiš je bila 23. jan. 1665 podpisana razsodniška pogodba, da pripada ulica obema hišama, ne zadeva pa v bodoče sosede Uršule dolžnost po¬ pravljanja. Uršula Stadlhueberin je zato 1. 1750. to¬ žila Robbo na plačilo stroškov v znesku 8 gld. 21 kr., ki jih je imela s popravilom te ulice. Sodišče je skle¬ nilo, da Robba ni dolžan plačati, ker ni popravljal že 288 1. c., p. 74—75. 289 1. c., p. 93—95. 290 1. c., p. 103—105. 291 1. c., p. 123—124. 292 1. c., p. 135—136. 293 1. c., p. 136—137. 294 Pobotnica v lj. mag. arh 295 G. P. 1753, p. 140—141. 290 1. c., 1754, p. 110. K R o NIKA 145 30 let in en dan. 2 " 7 Nato je U. Stadlhueberin vložila priziv, češ da gre tu za onera perpetua. Robba je ugovarjal, da je bil vezan samo za enkrat, pri čemer se je skliceval na besedo »aniezo« v pogodbi. 2118 Konč¬ no je U. S. predložilo deželno-knežjo odredbo zaradi stroškov za neko sporno popravo, ki se je dostavila tožencu. 299 Tretja Robbova hiša je stala na Sv. Jakoba trgu štev. 3 (po novi štetvi). Po stari štetvi je bila 26. od čevljarskega mostu proti jezuitskemu vrtu, po 1. 1773. pa je nosila štev. 141. še pred Mislejem je stanoval v tej hiši kipar Mihael Cussa. V tej hiši je imel Robba svojo delavnico. Resneje je bila v njej gostilna »Prešernov hram«, dokler je niso 1. 1898. podrli. 300 Po magistratovi razsodbi z dne 2. aprila 1753 prav¬ da med Robbo in Perrom zaradi Mislejeve hiše pri sv. Florijanu še ni bila končana; zavlekla se je do konca maja 1755. 301 Robba in Perr sta imela namreč drug proti drugemu nekatere zahteve, ki jih nista hotela priznati. Po dvomesečnem roku, ki mu je bil dovoljen dne 30. marca 1753. 292 je Robba dne 1. julija 1753 pred¬ ložil spisek svojih zahtev s prošnjo, da se določijo trije komisarji, ki bodo odločili o njih obstoju. 302 Razprava se je vršila dne 18. jan. in 1. marca 1754. 303 Robba je zahteval med drugim, da se pravilno ugo¬ tovi odplačevanje obrokov kupnine v znesku 400 gld. ter da se mu plačajo 5% obresti od 1. sept. 1750, ker je bil Perr v avgustu istega leta že prevzel hišo. Perr je ugovarjal, da Robba ne navaja, koliko znaša osta¬ nek, nakar je Robba izjavil, da je bilo na račun kup¬ nine dne 3. aprila založenih pri sodišču 130 gld. na podlagi pobotnice z dne 6. okt. 1750, in poravnanih 200 gld., ki jih je dolgoval dedičem A. M. Tropper. Dalje je zahteval, da mu Perr povrne davek v znesku 6 gld. 17 kr., ki ga je bil plačeval za hišo od 1. sept. 1750 do konca 1. 1752., ter da naj se mu v ta namen dovoli dvigniti od Perra pri sodišču založenih 5 gld. 10 kr., kakor tudi prvi obrok kupnine v znesku 130 gld. Perr je ugovarjal, da je lastnik hiše šele od 1. 1753. in ne od 1. 1750., torej mu za nazaj ni treba plačati davka. Nasprotno pa je Perr zahteval med drugim, da mu mora Robba plačati 12 gld. obresti od kapitala 200 gld., in sicer od 17. junija 1750. Robba je ugo¬ varjal, da jih priznava samo za 2 meseca, to je od 17. junija do 17. avgusta 1750, v znesku 2 gld., nakar je Perr predložil Tropperino zadolžnico in cesijo, za katero je bil plačal 12 gld. obresti. Dalje je Perr za¬ hteval od Robbe obresti in obrestne obresti od kapi¬ tala 200 gld. v znesku 23 gld. 30 kr., in sicer od 17. ju¬ lija 1750 do 17. junija 1753. Sodišče je Perrovo za¬ htevo zavrnilo, ker je bil že 22. avg. 1. 1750. postal lastnik Robbove hiše. Omenili smo že, da je 27. julija 1754 zagrebški ka¬ pitelj tožil Robbo pri mestnem sodišču v Ljubljani, da mora najkasneje do konec avgusta istega leta priti 297 1. c.., 1750, p. 216 218. 298 1. c., p. 284 285. 299 1. c., p. 373. 300 DS, 1902, p. 736 sl. 301 G. P. 1755, p. 93. 302 1. c. 1753, p. 189. 303 1. c. 1754, p. 34- 36. 78 82. v Zagreb, da dovrši tam nedokončano delo. 97 Tedaj je bil Robba star že 56 let, bil že drugič vdovec, obu¬ božal je in najbrž prodal še ostali dve hiši. Po za¬ pisku v ljubljanskem škofijskem arhivu je namreč stanoval tedaj v Rabovi hiši. 307 L. 1755., vsaj do konec maja, je živel Robba še v Ljubljani, nakar je odšel v Zagreb, da dokonča že omenjeno delo, to je oltar sv. Gervazija in Protazija (posvečen leta 1759.), oltar sv. Trojice in sv. Emeriha. 305 Toda že 24. jan. 1757 ga je tu dohitela smrt, ko je bil star 59 let. Pokopan je v župni cerkvi Matere božje pri oltarju žalostne M. B. 30,i KRATICE DS = Dom in svet. ZUZ = Zbornik za umetnostno zgodovino. G. P. = Gemeiner Statt Laybach Gerichts Protocoll. NB. Vsi tukaj navedeni arhivi — razen tistih, ki so dru¬ gače označeni se hranijo v Ljubljani. LITERATURA Costa Heinrich: Reiseerinnerungen aus Krain, Laibach, 1848. D. A.: Zur Geschichte der Kunst und der Kunstler in Krain. — Blatter aus Krain, IX. Jahrg. 1865. Dzimski Gustav: Laibach und seine Umgebung. Laibach 1860. Dimitz August: Geschichte Krains, Laibach 1876, IV. Germonik L.: Der Venetianer Bildhauer Robba in Lai¬ bach. — Triglav 1865. Hoff Heinrich Georg: Historisch - statistisch - topographi- sches Gemalde vom Herzogthume Krain. Laibach 1808, I. Teil. Hoffiller Viktor, dr.: Radnje ljubljanskog kipara Franje Robbe u Zagrebu. — Vjesnik hrvatskoga arheološkoga društva, nove serije zv. XIV. 1915—1919, p. 205 235. Ilg Albert: Kunst-Notizen aus Laibach. — Mittheilungen der k. k. Central-Commission, X. Jahrg. N. F. Wien 1884, p. CXII. Ilg Albert: Kunstgeschichtliche Charakterbilder aus Oesterreich-Ungarn. Wien 1893. Jellouschek Anton: Beitrage zur Geschichte der vormali- gen Jesuiten-, dermal. St. Jacobi-Stadtpfarrkirche in Laibach. — Mittheilungen des historischen Vereines fur Krain. XIII. Jahrg. Laibach 1858. Jellouschek Anton: Die St. Johannes-Capelle und Statue bei der Savebriicke. — Blatter aus Krain, VII. Jahrg. Laibach 1864. Kukuljevič Ivan: Slovnik umetnika jugoslavenskih. Za¬ greb 1860. Orožen Fr.: Vojvodina Kranjska. Zgodovinski opis. Ljub¬ ljana 1902. Izdala »Matica Slovenska«. Iz zbirke Slo¬ venska zemlja, IV. del. Radics Peter pl.: Wissenschaftlicher Bericht iiber die von dem Gefertigten nach dem BeschluB des lobi. Ge- meinderathes vorgenommene Durehsicht und Ord- nung des Archives und der alteren Registratur der Stadt Laibach. — Mittheilungen des historischen Vereins fiir Krain. XXI. Jahrg. 1866. Radics Peter pl.: Umeteljnost in umetna obrt Slovencev. Letopis Matice Slovenske 1880. 307 ZUZ, 1922, p. 126. 305 Ivan Tkalčič v knjigi Prvostolna crkva zagrebačka nekoč i sada, Zagreb 1885, p. 94, poroča, da je oltar sv. Gervazija in Protazija posvetil dne 30. junija 1759 zagreb¬ ški škof Štefan Putz. Oltar da je bil iz raznobarvnega marmorja, na njem je stal na eni strani kip sv. Tomaža Akvinskega, na drugi sv. Dominika. 30,1 Hoffiller, 1. c., p. 207. 146 KRONIKA Stegenšek Avguštin: Dekanija Gornjegrajska, Maribor 1905. Steska Viktor: Franceseo Robba, ljubljanski meščan in kipar. Dom in svet 1902, p. 676—683, 730—737. Steska Viktor: O nekaterih ljubljanskih spomenikih. Zbornik za umetnostno zgodovino, 1921. Steska Viktor: Ljubljanski baročni kiparji. — Zbornik za umetnostno zgodovino, 1925. Strahi Eduard Ritter v.: Die Kunstzustande Krains in den vorigen Jahrhunderten. Eine Culturhistorische Stu¬ die. Separatabdruck aus dem Laibacher Wochenblatt. Graz 1884. Tietze-Conrat E.: Unbekannte Werke von G. R. Donner. — Jahrbuch der k. k. Zentral - Kommission, N. F. III. Bd., II. Teil, p. 228—241. Tietze-Conrat E.: Oesterreichische Barockplastik. Kunst- verlag Anton Schroll & Co. Wien 1920, p. 139. Vrhovec Ivan: Topografičen opis Ljubljane in zgodovina ljubljanskega mestnega zastopa v minulih stoletjih. Letopis Matice Slovenske za 1. 1885., p. 216 221. Vrhovec Ivan: Die wohlloebliche landesfurstliche Haupt- stadt Laibach. Laibach 1886, p. 97—108, 185, 210. Vrhovnik Ivan: Arhivski poberki o nekaterih slikarjih in kiparjih 15. do 18. stoletja. - Zbornik za umetnostno zgodovino, 1922. Vrhovec Ivan: Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih. Ljubljana, 1886. Wallner Julius: Beitrage zur Gešchichte der Laibacher Maler und Bildhauer im XVII. und XVIII. Jahrhun- derte. — Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain. III. Jahrg. Laibach 1890. VVurzbach Constant. dr. v.: Biographisches Lexikon des Tabernakelbaue, altere Beispiele.) Die osterreichisch - ungarische Monarchie in Wort und Bild. — Kiirnten und Krain. Wien 1891. Der Kirchenschmuck. Blatter des christl. Kunstvereines der Diocese Seckau. XVIII. Jahrg. Graz 1897. (Von alten Jesuitenkirchen und der Jesuitenkunst. — Vom Kaiserthums Oesterreich. Wien 1874. 26. Teil. MARIJIN TRG KONSERVATOR FRANCE STELE Med najbolj kočljive urbanistične in prometne teh¬ nične probleme v Ljubljani spada vprašanje arhitek¬ tonske zazidave in prometa ureditve Marijinega trga. Značaj tega trga je namreč med vsemi ljubljanskimi trgi in križišči prometa najbolj svojevrsten. Nastal pa je, tak kakor je, logično v zvezi z razvojem ljubljan¬ skega mesta in z zemljepisnimi pogoji ljubljanskih tal. Za njegovo sedanjo obliko in položaj pa sta bila merodajna predvsem špitalski (danes frančiškanski) most in cerkev, postavljena njemu nasproti na naj¬ višji točki brega, ki se tod na obeh straneh v večji ali manjši vzpetosti od severa in severozapada spušča h kolenu Ljubljanice, kjer se njena smer iz severne prav pod njegovim vplivom spremeni v vzhodno. Pred tem mostom se od srednjega veka sem križa dvoje glavnih ljubljanskih prometnih žil: V VVolfovi ulici podaljšana šentpetrska cesta in k Mestnemu trgu usmerjeni odcepek ceste, vodeče iz Gorenjske v Ljub¬ ljano. Potreba po kratki zvezi odtod na Mestni trg je rodila tudi most in ob njem eno važnejših utrdb stare Ljubljane, špitalska vrata. To dvosmerno križišče se je po novejšem razvoju mesta kompliciralo s pro¬ metno močno Miklošičevo cesto in z obrežno cesto ob Ljubljanici. Ob tem kompliciranem, pred vhodom na most zavezanem vozlu, je sama po sebi nastala se¬ danja zazidava: med obrežno cesto in Wolfovo ulico bivša Lasnikova hiša, med Wolfovo in Prešernovo šmalčeva in Fritscheva, kjer pa je prvotno stanje popravljeno s smerjo Fritscheve hiše, ki neusmiljeno reže iz telesa stare Ljubljane skupino hiš s šmalčevo na oglu. Med Prešernovo in Miklošičevo leži mogočni kompleks frančiškanskega samostana s cerkvijo; med Šentpetrsko in obrežjem pa zavarovalnica Sava. Ven¬ dar pa Ljubljanica kot zemljepisna meja ne omejuje Marijinega trga tudi arhitektonsko, ampak vršita to važno nalogo Šele na nasprotnem bregu dve ob vhod v Stritarjevo ulico postavljeni veliki, po graškem ar¬ hitektu Theuerju zasnovani stavbi, ki nista samo nov portal vhoda v staro mesto, ampak prav posebno tudi osnovnica za arhitektonski izraz Marijinega trga, Kresija in Filipov dvorec. V tlorisni osnovi se Marijin trg namreč razvija na nepravilnem peterokotniku, v katerega vrhu je ustje Prešernove ulice, arhitektonski vrh, cerkev Marijinega oznanjenja, pa je premaknjen z geometričnega vrha na desno gornjo stranico. Ta nepravilnost ima svoj neoporečen mik, obenem pa iz¬ podbija naravno ravnotežje trga in občutno otežuje posel snujoječa urbanista. V vsej ostrosti je stopil problem tega trga pred Ljubljano, ko je sklenil g. J. C. Mayer podreti bivšo Lasnikovo hišo in jo nadomestiti z moderno trgovsko hišo. Ne bom trdil, da je bil mestni gradbeni urad nepripravljen na ta problem, saj se je ves čas po vojni energično pečal s prometnim problemom tega trga. Saj mu je ustvaril nov člen v tromostju, s katerim je bila arhitektonsko premoščena tudi Ljubljanica in ploskev trga razširjena do njegove lepotne osnovnice, obeh hiš ob Stritarjevi ulici, in saj je bilo priprav¬ ljenih celo več idejnih osnutkov, kako rešiti problem zazidave na prostoru bivše Lasnikove hiše. V tem, da se je kljub temu problem sedaj tako ostro pojavil pred Ljubljano, je najboljši dokaz, kako težavna je arhitektonska naloga, zazidati ta trg, kjer je kljub nepravilnosti vendarle vse vezano drugo na drugo in noben urbanist ne bo mogel mimo vtisa, da gradi na izredno občutljivem prostoru, ki ima v celotnem or¬ ganizmu mesta prav poseben, ako ne celo odličen po¬ men. še nedavno utrjeno prepričanje, da prav tu leži bodoče središče Ljubljane, je sicer že premagano z dejstvi pred pošto in drugod in za problem celo niti ni posebno važno, kljub temu pa zidanje na tem trgu vzbuja zavest prav posebne odgovornosti. Troje vprašanj je bilo treba pri reševanju proble¬ ma nove Mayerjeve hiše predvsem upoštevati: 1. Ali je Marijin trg zaključen trg v smislu baročnih in re- nesanskih trgov in ali je tak sploh mogoč in pripo¬ ročljiv? 2. Ali ni Marijin trg predvsem križišče važnih žil in torej v tradicionalnem smislu sploh ne trg, ampak križišče, oziroma le prometni vozel, kakor mnogo monumentalnih trgov velikih mest, ki so na- kronika 147 stali v XIX. stoletju? 3. Koliko je za novo stavbo me¬ rodajen dani arhitektonski milje, posebno pa bližina starega mesta? Bivša Lasnikova hiša je bila spomeniško brezpo¬ membna stavba, kot sestavni del podedovanega arhi¬ tektonskega miljeja pa je z obrisom svoje gmote zelo dobro služila estesko urbanističnemu namenu, dokler je sodobni reklamni bes ni skoraj popolnoma uničil. Obnoviti enako gmoto v novi hiši pa bi bilo z ozirom na njen posebni, izrazito sodobni namen, nesmiselno. Treba je bilo najti tudi novo obliko, ki pa z ozirom na bližino starega mesta ne bi smela biti revolucio¬ narna. Se bolj kompliciral pa se je problem po prvih dveh vprašanjih. Arhitekti so imeli o tem najbolj naspro¬ tujoča si mnenja, čeprav se je večina nagibala k na- ziranju, da kolikor Marijin trg do danes ni zaključen trg v tradicionalnem smislu, toliko bolj je treba stre- miti, da se v bodoče čim bolj zapre in arhitektonsko zaokroži. Da bi položaj razčistil, je mestni gradbeni odbor zaprosil arhitektsko sekcijo Združenja inženirjev in arhitektov, naj priredi med svojimi člani anketo o tem vprašanju in naj mu rezultate tega študija spo¬ roči v obliki idejnih načrtov za ureditev in zazidavo trga, ter posebno za obliko Mayerjeve hiše. Te ankete se je udeležilo 12 ljubljanskih arhitektov, ki so pri¬ pravili deset idejnih osnutkov, nekateri celo v več variantah. Njihovi predlogi so v glavnem sledeči: Arh. Herman Hus, Študija tlorisne osnove reguliranega Marijinega trga Ing. Herman IIus: Marijin trg ni v smislu antič¬ nih forumov ali renesančnih in baročnih trgov za¬ ključen prostor, namenjen za zborovanja meščanov, javna zborovanja, slavnostne prireditve ali podobno, kar pomeni, da sploh ni trg v tradicionalnem smislu. Nasprotno temu predstavlja ta trg križišče prometne žile, vodeče skozi VVolfovo ulico iz južnih delov mesta na kolodvor, in prečne ceste, ki vodi v smeri Prešer¬ nova ulica—Mestni trg ter služi potrebam notranjega mesta. Tudi v preteklosti ta prostor ni bil drugega kakor izhodišče izpred utrjenih špitalskih vrat proti Sv. Petru. Ajdovščini, Tržaški cesti in Vicedomskim vratom. Ta značaj se do danes ni spremenil. Vedno je bilo tu razpotje, križišče. Na teh spoznanjih je Hus zasnoval svoj predlog: Tromostje, ki sega sicer globoko proti sredi trga, sc ohrani. Arhitektonska dominanta trga je frančiškan¬ ska cerkev s svojo mogočno, vzvišeno ležečo fasado, ki se ji mora ohraniti lepa perspektiva izpred Robbo¬ vega vodnjaka in čevljarskega mostu. Ker ima neza¬ dostno stopnišče, predlaga novo široko stopnišče s tremi izhodi na čelni strani. Da bo med stopniščem in prometnim otokom še dovolj prostora za pešce, je otok premaknil proti Ljubljanici. Razmaknil bi ga v ploščat oval, okrog katerega se vozilom ne bo treba drenjati in kopičiti. Dva obeliska bi poudarjala to središče trga, ob cestni železnici pa bi bila majhna čakalnica. Take majhne zgradbe, kandelabri, obeliski in slične drobnarije poživljajo trge in služijo za me¬ rilo. šele v primerjavi z obstoječimi zgradbami se spozna njih prava velikost, v vrsti stoječi kandelabri pa v perspektivični zaporednosti kažejo resnično raz¬ sežnost prostora. Na trgu se križajoče idice bi izpeljal v primernih lokih tako, da bi razgled ne ostal vozniku zaprt, ko bi vozil na trg. Ob ustjih ulic predlaga prometne upore, da bi bil vozač prisiljen približati se krožišču z zmanj¬ šano hitrostjo. To je posebno važno za dovoz s pro¬ metno nevarne Miklošičeve ceste. Glede zazidave Mayerjeve hiše predlaga spremembe po gradbenem odboru nameravane stavbne črte, tako, da bi bila črta Mayerjevc hiše vzporedna z zahodno stranjo VVolfove ulice, črta ob Ljubljanici pa z njo. Fasada proti Marijinemu trgu naj se pomakne štiri metre naprej in preko VVolfove ulice zveže s Pauschi- novo hišo. V pritličju si predstavlja novo hišo oprem¬ ljeno z nekakim hodnikom, ki bi služil pešcem. S tem bi se tudi omogočilo, da ostane za vozni promet med novo hišo in smrti zapisano hišo pri Belem volku vsaj še šest metrov, Mayerjeva zazidava pa bi se kljub temu lahko izvršila normalno. Fritschevo neugodno fasado bi zastavil z arhitek¬ tonskim spomenikom osvobojenja. Predstavljal bi nekak pendant frančiškanski cerkvi, preračunan bi bil za pogled iz daljave in bi ga videli že s Pogačar¬ jevega trga. Kot arhitektonski lik pa bi prenašal vi¬ šino frančiškanske cerkve na nižjo skupino v Wol- fovi ulici. Sv. Petra nasip naj bi se zaprl za vozni promet in se spremenil v mirno, sončno sprehajališče. Prešer¬ nov spomenik bi bilo treba prestaviti — mogoče v Tivolski park motil bi namreč harmonično zaokro¬ ženost reguliranega trga. Da bi dosegli enako višino napuščev hiš ob trgu, priporoča, da se tudi franči¬ škanski samostan dvigne za eno nadstropje. 148 KRONIKA a '-a r f nnrrrtm run ■ i »V* <>', ' , , , , - l frrrrrrnrrf mi mmm - rtr*L-"; •’ r r i. rr.Mr.rr/ if> | Ul •licr m ■i»«r '""V 1 «** •»» ?0 Arh. L. Kham, itudija za zazidavo Marijinega trga Ing. L. Kham predlaga glede Mayerjeve hiše pri¬ bližno zazidalno črto kakor jo je predpisal gradbeni odbor. Tudi on je za premostitev Wolfove ulice z zvezo nove hiše do Pauschinove. Smalčevo hišo in hišo pri Belem volku odstrani ter skuša arhitektonsko zaokro¬ žiti tako razširjeni trg do skrajnih mej pri vhodu v Stritarjevo ulico. To zaokroženost skuša poudariti z arhitektonskimi sredstvi, s stebrišči, postavljenimi od oglov Mayerjeve hiše in zavarovalnice Save preko Ljubljanice, katere obojestransko ustje bi obrobljali loki v obliki pravokotno zalomljenih podkev. Ob Ljubljanici ležeči ogclni del Mayerjeve stavbe naj bi bil za dve nadstropji višji od ostalih, na enotno višino z glavnim vencem cerkvene fasade zravnanih kapov hiš. Ing. Kobe predvideva z ozirom na vozni promet sle¬ deče: a) Razširitev Prešernove ulice, b) razširitev in usmeritev cestišča na mostu na širino Stritarjeve ulice, c) zaprtje nabrežja ob »Savi« za vozni promet. To obrežje in obrežje ob Maycrjevi hiši naj bi služilo za sprehajališče; d) radi preglednosti prometa v smeri Stritarjeva ulica — Miklošičeva cesta naj se premesti Prešernov spomenik. Z ozirom na osebni promet pa predlaga: a) novo stopnišče pred frančiškansko cerkvijo. Verniki bi prihajali iz cerkve na širok hodnik ob samostanskem poslopju, torej v smeri voznega prometa; b) odstra¬ nitev stranskega samostanskega stopnišča; dohod bi se uredil pod kolonadami novega samostanskega po¬ slopja; c) obe vrzeli v tromostju naj bi se prekrili. Radi ureditve arhitektonske oblike trga pa predlaga sledeče: a) vsi glavni venci blokov, ki gledajo na trg, dobe višino glavnega venca cerkvene fasade. Tako bi dobilo novo samostansko poslopje troje nadstropij, Fritscheva hiša bi ostala v dosedanji višini, Mayer- jeva pa bi imela štiri nadstropja: tri trgovska, eno stanovanjsko. Zavarovalnica Sava bi dobila tri nad¬ stropja in podstrešje, b) Ker cerkvena fasada prevla¬ duje na vsem trgu, naj bi bile fasade vseh blokov enotno obdelane: pritličje bi imelo odprtine z arhi- voltami, nadstropja odprtine s šambranami. c) Viso¬ ke strehe se opuste. d) Mayerjeva hiša ne potrebuje proti trgu nikake »glavne« fasade; ta se namreč enotno preliva po obrežju, Marijinem trgu in Wolfovi ulici, e) Prešernov spomenik se odstrani. Arh. Miro Kos: Radi ureditve prometa, ki se steka preko mosta v staro mesto, predlaga mesto tromostja dvomostje. Na Marijinem trgu, ki ga razširi z odstra¬ nitvijo šmalčeve hiše in hiše pri Belem volku, obli¬ kuje monumentalen prometni otok z vodnjakom in vodnim bazenom v sredi. Mayerjevo hišo projektira v okviru od odbora določenih stavbnih črt. KRONIKA 149 Arh. Kobč, Študija zazidave in prometne ureditve Marijinega trga Arhitekta Vlado in Marjan Mušič menita glede pro¬ metne ureditve trga, da je sedanja ureditev zadostna, ker se promet brez posebnega nadzorovanja nemoteno razvija. Ker je po njunem mnenju ta trg le dejansko križišče prometnih žil, je ta ureditev tudi popolnoma v skladu s položajem in najcenejša. Možna pa je tudi taka ureditev prometa, ki bo dopuščala boljše obliko¬ vanje trga kot celote, ker je sedaj razkosan na posa- Arh. Vlado in Marjan Mušič, študija tlorisne osnovo reguliranega Marijinega trga mezne dele. Zato bi odpadli robniki, ki sedaj usmer¬ jajo promet. Križišče bi bilo urejeno s svetlobnimi signali in prometnimi stražniki. Stroški za to pa bi bili večji, kljub temu pa bi varnost prometa nič ne pridobila. Zato zagovarjata sedanjo ureditev. Spre¬ membe bi se izvršile samo v povečanju srednjega otoka, v formalni izvedbi priključkov na dovodne žile od središča trga, v preureditvi cerkvenega stopnišča in v korekturi tromostja. Glede sedanje arhitektonske oblike trga menita, da ta trg z mogočno dominanto v fasadi frančiškan¬ ske cerkve ne učinkuje kot zaokrožena arhitektonska celota. Obsežni trg zahteva obkrožitve z zgradbami enake visokosti, ki bi z glavnimi venci dosegale glavni venec frančiškanske cerkvene fasade. S tem bi se do¬ segla splošna višina, kakor jo imajo doslej Kresija, Filipov dvorec in Fritscheva hiša (trinadstropne hi¬ še). Zato bi bilo v tem smislu popraviti regulacijski načrt, ki predvideva troje nadstropij z višino 17 m. Po¬ trebna je tudi korektura regulacijskih črt z ozirom na bodočo trgovsko hišo tvrdke J. C. Mayer. Ta hiša naj bi se pomaknila za 6 m proti središču, s čimer bi se razširilo pročelje od 16 na 18 m. Pri zviševanju fasad bi bilo treba poudariti vertikalno smer. »Sava« naj bi se po višini prilagodila Kresiji. Glede Mayerjeve hiše priporočata posebej verti¬ kalni poudarek v fasadi, v pritličju pa arkade, da se olajša dostop pešcev v zoženo ustje Wolfove ulice. Potrebna višina bi bila po njunem mnenju na tem mestu okrog 20 m. 150 KRONIKA Varianta predvideva preobokanje vhoda v VVolfovo ulico, kar pa imata projektanta za neugodno v pro¬ metnem oziru in tega ne priporočata. Arh. Nauinšek si je zamislil trg kot okrogel trg z obeliskom na sredi, nekak rimski trg pred cerkvijo sv. Petra, prikrojen za Ljubljano. Nabrežja naj bi se obojestransko zazidala do vode. V krogu okrog trga razvrščene stavbe bi imele stebrišča v pritličju. Ing. arh. Gustav Ogrin označuje Marijin trg v glav¬ nem kot križišče dveh cest, Wolfove—šentpetrske in Prešernove—Stritarjeve. Obe tečeta v loku. VVolfova— šentpetrska je vzporedna toku Ljubljanice in ima tako najbolj naravno obliko. Po Ogrinovem predlogu bi obdržala Wolfova ulica svoj lok do nameravane pasaže ob Kleinovi trgovini; odtod pa bi se leva stavbna črta lomila tako, da bi bila približno pravokotna stavbni črti frančiškan¬ skega samostana. Pravokotnica na lok Wolfove ulice od točke preloma k Ljubljanici bi pomenila stavbno črto bodoče Mayerjeve hiše. Wolfova ulica naj bi bila 14 m široka in desna stavbna črta vzporedna z levo. Od pasaže dalje bi se v loku razvijalo samo še cestišče. Drugače pa projektant ohranja sedanje stanje na trgu, le levo nabrežje Ljubljanice zapira za vozni promet. Do križišča naj bi bila cesta utesnjena na najpo¬ trebnejšo širino. Tako bi nastali pred cerkvijo, »Sa¬ vo«, Mayerjem in Fritschem štirje kompleksi ploč¬ nikov. Porabili bi jih lahko tudi za nasaditev drevja ali postavitev spomenikov. Oboje bi služilo zaokro¬ žitvi trga in ustvaritvi ugodnih pogledov iz ulic na trg, pa tudi s trga proti ulicam. REGULACIJA MARIJINEGA TRGA V LJUBLJANI Ing. arh. M. Kos, Študija tlorisne osnove reguliranega Marijinega trga KRONIKA 151 Arh. Navinšek, študija tlorisne osnove reguliranega Marijinega trga Ker se leva stavbna črta Wolfove ulice ob pasaži lomi, se odpre gledalcu najprej neugoden pogled na frančiškanski samostan. Prešernov spomenik, ki je prestavljen pravokotno na stavbno črto hiš med pa¬ sažo in Prešernovo ulico, naj bi obdan s primernimi nasadi ta pogled ublažil, obenem pa nakazal, da sc odpirajo na desno novi pogledi na trg. Kmalu za tem se gledalcu odpre pogled na fasado cerkve in na stop¬ nišče pred njo. To stopnišče naj bi se po Ogrinovem uredilo tako, da bi bila prostora med stranskimi in srednjimi stopnicami zasuta v obliki kaskad in pri¬ merno zasajena z zelenjem, kot simbol Marijine cer¬ kve »na gričku«, kakor jo imenujejo stari viri. Tik pred pasažo se gledalcu, ki prihaja iz Wolfovc ulice, odpre neugoden pogled na desno, ker je enot¬ nost trga pretrgana po strugi Ljubljanice. Ta pogled bi sc lahko ublažil z obeliskom in drevesnim nasa¬ dom pred Mayerjevo hišo. Obelisk naj bi stal na kri¬ žišču osi pasaže Mayerjeve hiše. Nasad ob obelisku bi ugodno učinkoval tudi za pogled od levega nabrežja proti frančiškanski cerkvi, ker bi nakazal med Majar¬ jevo hišo in cerkveno fasado razsežnost trga. Pešec, ki prihaja iz Prešernove ulice, ima ugoden pogled na obris stolnice, v spodnjem delu pa je ta ugodna slika raztrgana. Zavarovati bi jo bilo treba z nasadom na sedanjem mestu Prešernovega spome¬ nika. Ta nasad bi ugodno učinkoval tudi iz Mikloši¬ čeve ceste. Projektant misli, da bi pri izvedbi njegove ideje šmalčeva in Kleinova hiša lahko zaenkrat še ostali. Ing. arh. Jože Plalner smatra, da je s problemom Marijinega trga treba rešiti tudi zadevo Ljubljanice, ki je po njegovem ena najbolj bolečih točk Ljub¬ ljane. Tudi če bo enkrat končno regulirana, Ljublja¬ nica ne bo predstavljala lepotno zadovoljive enote. Arh. J. Platner, študija tlorisne osnove in zazidave reguliranega Marijinega trga 152 K n 0 N I K A Arh. Gustav Ogrin, študija tlorisne osnove reguliranega Marijinega trga S svojimi pustimi betonskimi obrežnimi zidovi bo ostala v lepotnem pogledu končno le samo odprta cloaca maxima. Z rešitvijo Marijinega trga se kar sam ponuja problem reševanja Ljubljanice ob tro- mostju. Ker se obrežje kakor nabrežje z vaškim licem ne bosta nikdar skrili, ju je treba enostavno prikriti očesu, da ju ne bi opazilo. Platner predlaga za ta na¬ men ob kraju mostov premostitev reke s traktoma, ki bosta vezana s poslopji ob vhodu v Stritarjevo uli¬ co. Tu bi bilo mogoče osredotočiti ves magistrat z njegovimi uradi. Oba trakta bi vezala nazidek nad vhodom v Stritarjevo ulico, ki bi arhitektonsko pred¬ stavljal neka vrata v staro mesto. Z urbanističnega vidika bi tako nastal trg, ki bi izgubil dosedanji dvo¬ smerni prehodni značaj, ker bi promet uredili na križišču ob tem trgu. To križišče bi popolnoma ustre¬ zalo, ker bi dajalo preglednost, kakršne trg doslej nima. Vozni promet bi bil urejen po načinu vozlišča brez karusela, ker bi stražnik sam lahko dirigiral promet. Na trgu si projektant misli prostor za spomenike, ki bi z obdajajočimi jih zelenimi tratami poživljali trg. Arhitektonsko lice nasproti novemu delu trga bi se rešilo s postavitvijo medpločniških arkad v višini napušča starega samostana, tako da bi harmoniralc z arkadami novega dela trga. Pešpot po obrežjih bi bila omogočena s pasažami. Ing. arh. Boris Počkar si predstavlja Marijin trg v obliki elipse, položene med vhodom v Stritarjevo ulico in frančiškansko cerkev. Njeno središče leži na levem bregu Ljubljanice, v središču vstopa na most. Majar¬ jevo hišo ima za osnovo idealne zazidave trga. Njeno širino si zamišlja 12'5 m. Zapirala naj bi Marijin trg od Ljubljanice do Prešernove ulice. Vstop v Wolfovo ulico naj bi bil skozi pasažo. Višina nove zgradbe naj bo enaka višini Fritscheve hiše. Počkar, ki, kakor se iz povedanega vidi, radikalno prezira dana dejstva in lastništva, je napravil dva osnutka, ki sta si v bistvu sorodna. Pri prvem osnut¬ ku se je držal pravokotnega sistema nasprotne strani trga. Predlaga pa razširitev nabrežja in nov franči¬ škanski most brez opore v sredi. V drugem načrtu pa vpeljuje v sistem regulacijskih črt smer od spodnje strani nove stavbe do glavnega ogla cerkve in se odloči za okroglo obliko. To ga vodi do ustvaritve 25 m širokega okroglega, od Mayerjevc stavbe objetega trga na koncu VVolfove ulice pred prehodom na Marijin trg. Ceste bi šle proti sredini trga. Po Wolfovi ulici, Hribarjevem nabrežju, Sv. Petra cesti in po nabrežju ob »Savi« naj bi bil promet enosmeren. Arh. E. Ravnikar in M. Sever izhajata od naziranja, da Marijin trg ni trg v urbanističnem smislu, ampak le križišče ulic. Za današnje razmere, ko imamo dve glavni smeri, Wolfova—šentpetrska in Prešernova (Miklošičeva)—Stritarjeva ulica in obratno, je kri¬ žišče s krogom zadovoljivo. V formalnem oziru pa je radi ureditve bodočega lica trga treba podreti šmalčevo hišo s skupino za njo. Višino hiš je treba zravnati z glavnim vencem frančiškanske cerkvene fasade. Zato je treba zvišati »Savo« in frančiškanski samostan, ter tej višini pod¬ rediti bodočo Majarjevo hišo. Proti Marijinemu trgu naj bi imela čim širšo fasado. Z obojestransko kolo- nado na mostu naj bi se zakril nelepi pogled na Ing. arh. Boris Počkar, študija za zazidavo reguliranega Marijinega trga K H 0 N I K A 153 obrežja Ljubljanice. Ohraniti pa je treba z vseh na¬ brežij poglede na cerkev. Priporočata tudi odstranitev nemirnih kupol na Unionu, Urbančevi hiši, Kresiji in Filipovem dvorcu. Pri študiju problema Marijinega trga sta projek¬ tanta zadela na vprašanje novega Mestnega trga in magistrata. Po njuni zamisli naj bi se Stritarjeva ulica razširila na 50 m in se spremenila v novi Mestni trg. Levo in desno bi stala magistratna poslopja; prehod na stari Mestni trg bi zapirala kolonada, ki bi ohra¬ njevala njegovo značilno dosedanjo črto. Za izvedbo tega načrta bi bilo treba podreti vse hiše med Ljub¬ ljanico in starim Mestnim trgom do Souvanove na eni in škofijske palače na drugi strani. V vsej širini trga naj bi se Ljubljanica prekrila, tako da bi nastal iz Marijinega in novega Mestnega trga enoten pro¬ stor. To zvezo bi podčrtavala tudi kolonada na obeh straneh prekrite Ljubljanice. Ta prostorni trg bi bil zbirališče meščanov ob svečanih prilikah; tu naj bi Ljubljana sprejemala svoje goste. Magistrat na tem mestu bi bil nekako organsko zvezan s starim ma¬ gistratom. Izdelala sta dva načrta, enega za pravokotni, dru¬ gega za okrogli trg. Mestni gradbeni odbor je te predloge na več sejah preštudiral, končno stilizacijo rezultata pa je poveril posebnemu odboru in nazadnje g. Mayerju sporočil sledeče navodilo za njegov projekt: 1. Glede višine novega poslopja je v principu merodajna višina glav¬ nega venca frančiškanske cerkve. 2. Odklanjajo se vse rešitve nove hiše, ki predlagajo koničasto obliko na oglu Wolfove ulice. Moment, ki je vodil mnoge projektante k povečanju stavbišča, da sc s tem pri¬ bližajo podaljšku ustja pasaže v smeri Knafljeve ulice, ni zadostno opravičilo za to spremembo zazi¬ dalnega načrta. 3. Večina projektov se strinja v pred- Ing. arh. Boris PoSkar, Študija tlorisne osnove reguliranega Marijinega trga 154 KRONIKA logu za nadzidavo Wolfove ulice. Dopušča se ta mož¬ nost, vendar pod pogojem, da bo premostitev izvr¬ šena tako, da ne bodo oškodovane najnujnejše zahte¬ ve sodobnega prometa. 4. Regulacijske črte za Majar¬ jevo hišo ostanejo, kakor so bile že sprejete v mest¬ nem svetu v zvezi z regulacijo dela mesta med Zvezdo, \Volfovo ulico, Schellenburgovo ulico in Prešernovo ulico. 5. Osvaja se naziranje večine projektantov, da je treba zunanjščino nove stavbe podrediti celotnemu značaju bodočega trga. V izdatni meri naj bi se po¬ rabil kamen. Z ozirom na ožino prednje fasade bi bila bolj ugodna horicontalna delitev gmot kakor iz¬ razito vertikalna. Z ozirom na večjo monumentalnost zgradbe ne bi priporočali minimalno dimenzioniranih nosilcev pritličnih lop, ampak se priporoča izvršitev v dimenzijah, ki ustrezajo nosilnosti kamna. Načrte, po katerih se sedaj stavba izvršuje, je iz¬ delal ing. arh. Stanislav Rohrman. Končni rezultat tega dolgotrajnega in vsestranskega, kakor ste videli, prav široko zajetega študija problema Majarjeve hiše kot bistvenega dela celote Marijinega trga stremi za izravnavo višine stavbnih gmot, ki obdajajo trg, s pri¬ znanjem prvenstva frančiškanske fasade. Z izjemo naprej štrleče skupine s šmalčevo hišo je za bližnjo bodočnost sankcionirano dano stanje na tem trgu in tudi pri reševanju Majarjeve fasade dopuščeni indi¬ vidualni izraz. Računati je namreč treba z danimi dejstvi; težnja po radikalni korekturi bi bila nedvom¬ na utopija. O uspehu ali neuspehu vseh teh priza¬ devanj pa bo mogoče soditi šele, ko bo Majarjeva hiša dograjena. Arh. E. Ravnikar in arh. M. Sever, študija za zazidavo reguliranega Marijinega trga Arh. E. Ravnikar in arh. M. Sever, študija tlorisne osnove reguliranega Marijinega trga KRONIK A 155 neikaj prispevkov k zgodovini LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA DO LETA 1790. (OPOMBE K DR. WOLLMANNOVI KNJIGI: SLOVlNSK* DRAMA BRATISLAVA 1027) CIRIL DEBEVEC Pričujoči članek je zadnji odlomek iz daljšega poročila, ki sem ga ob izidu dr. IVollmannove knjige napisal v obliki seminarske naloge, v kateri sem obravnaval prvo poglavje tega dela, segajoče do Linhartovega nastopa v slovenski dramatiki. Ker je omenjena knjiga vsakemu, ki se zanjo zanima, lahko dostopna, menim, da navajanje vsebine obravnavanega poglavja lahko brez vsake škode odpade. Za pretresanje virov, ki prihajajo za navedeno dobo v poštev, sem se posluževal in opiral izključno le na podatke, ki jih je objavil prof. dr. Kidrič v svoji raz¬ pravi »Dramatične predstave v Ljubljani do 1. 1790.« (izšla v ČJKZ, V., str. 108 120). Zato mislim, da se lahko omejim in priobčim samo tretji del svojega poročila, to je tistega, ki pre¬ tresa vprašanje, koliko od teh znanih virov je v knjigi uporabljenih in pa kako ter s kakšnim uspehom se je to uporabljanje izvršilo. Zaradi lažjega razumevanja sem dal poročilu name¬ noma nekoliko širše primerjalno ozadje, sicer pa ga objavljam tako, kakor je bilo napisano, z nespremenjenim besedilom. Upam, da je vmes vsaj nekaj doneskov, ki bodo, četudi v zelo skromni meri, pa vendarle prispevali k osvetljevanju gledališkega življenja v Ljubljani v predlinhartski dobi. Dr. VVollmann začenja svojo zgodovino s prote¬ stantskimi oz. jezuitskimi predstavami. Krščanskega srednjega veka sploh ne obravnava. Gradivo za to dobo je namreč skrajno nezadostno. Ušeničnik je v BV 1924 sicer razpravljal o »Obredniku oglejske cerkve v ljublj. škofiji«, ki vsebuje določbe o litur¬ gičnih dramatičnih prizorih, in tudi Fr. Kotnik govori v oceni Štrekljeve zbirke narodnih pesmi o raznih pesemskih tekstih (ocena Čas 1924/25), ki bi mogle biti ev. v zvezi s podobnimi predstavami, toda vsi ti teksti so po prof. Kidričevem mnenju nedvomno mlajši in ne spadajo v to dobo (ČJKZ V, 110). Vendar pa poroča Trstenjak o nekakšnih igrah na reki Ljub¬ ljanici, ki bi naj bile brez dvojbe podobne igram v rimski areni, v katerih so se predstavljale pomorske bitke (Trst. Slov. gled., 7). Tako vsaj si on razlaga Dolničarjevo notico v »Epitome chronologica«, ki pravi: Ann. 1097 solennes ludi navales super flu- vium Labacum aestate instituti, copiosos spectan- tium oculos festivali laetitia replerunt.« O igrah piše tudi Keesbacher v svoji knjigi »Die philharm. Gesell- schaft in Laibach« na str. 9/10: »wir finden bereits ein Schiffsrennen im Jahre 1092, sowie ein Wasser- fest, eine Art Schifferstechen im Jahre 1210 ver- zeichnet« ... Wollmann govori v zvezi s srednjim vekom samo o drami »Darovanje Izaka«, ki so jo igrali jezuiti leta 1598. in ki bi naj bila ona »sacra rappresentazione«, ki so jo igrali že v srednjem veku (1448) v Italiji (Florenca) in ki se je potem razši¬ rila na vse svetovne narodne literature. Tudi protestantskim šolskim igram je odmerjeno malo prostora. Kljub temu, da se je izreklo o tem razmeroma mnogo pisateljev, je ostala podoba še skoro popolnoma nejasna. Pripomniti bi bilo kvečje¬ mu, da imamo razen o Frischlinovih komedijah (Wallner 1888) poročila tudi o tako zvanih dialogih »Castellioni« (Rechfeld MHVK 1848, Richter MHVK 1854, Dimitz), ki so jih gojili v protestantski šoli kot predmet III. razreda in pa da so v IV. razredu razlagali, memorirali in gledališko obravnavali Te- rencija (Rechfeld 1848). V kakšnem jeziku so se te predstave vršile, še ni dognano, precej gotovo pa je, da ne v slovenskem (prim. Kidrič, Slovenske knjige v prot. stan. šolah, ČJKZ, IV, 138). Zelo pregleden in nazoren v celoti je naslednji od¬ stavek, ki razpravlja o ljublj. jezuitskih predstavah. V podrobnostih pogrešam samo nekaterih podatkov, ki se mi zdijo za oznako jezuitskih predstav precej važni ali značilni. Tako n. pr. bi bilo v jezuitskem repertoirju omeniti poleg liturgičnih, velikonočnih in pasionskih iger, alegorij, prigodnic, mitologičnih in historičnih komadov tudi veseloigro, o kateri po¬ roča Dimitz (Gesch. III.), in ki se je imenovala » Oeco- nomus, sen male adminislrans oeconomiam« in ki jo ima v mislih gotovo tudi Trstenjak, ko piše: »Si¬ cer je tudi bila zastopana veseloigra« (Slov. gled. 9). Dalje govori Dimitz še o velikem številu polscenič- nih akcij, deklamacij, dialogov etc. (daneben eine Masse »halbscenischer Aktionen«, Deklamationen, Dialogen etc. [Gesch. III, 4641). O jezuitskih nemških predstavah nam niso znane samo pasionske igre, marveč javlja že Neč5sek v svoji »Statistik d. Laib. Gymn. 1651—53 (MHVK 1857), da so uprizarjali dijaki nemško komedijo »Winter und Sommer« januarja 1. 1651. javno pred hišami, radi hrupa, ki je radi tega nastal, pa so bili od kolegija kaznovani. Iz Dolničarjeve kronike (Steska IMK, 1901) vemo tudi za plese, ki so jih prirejali jezuiti (mes. febr. 1695!). Radics pa nam tudi sporoča, da pri igranju teh jezuitskih šolskih dram »se tudi ni pogrešalo ,prav lepe prijetne muzike (gar schone liebliche Mu- sik)‘ v začetku in sklepu zborov, nastopov in plesov« etc. (Radics, T. Chron LMS, 1878). Zanimivo bi bilo tudi naznačiti, v čem je obstojala velika privlačnost in priljubljenost jezuitskih pred¬ stav. Ker so jih pisali večinoma učitelji jezuiti sami ali pa jih na hitro prelagali, ne moremo pričakovati, da bi bile te igre — vsaj pretežno — vsebinsko tako visoko literarne ali vsaj dramatične. Glavna privlačna sila je obstojala marveč v zunanji bogati opremi in razkošni uprizoritvi. Radics n. pr. piše o tem sledeče: »Dragoceni kostumi, čarobni v pravem pomenu be¬ sede, v katerih so vršili svoje igre, prekrasne deko¬ racije, mnogovrstna mehanika, efekti razsvetljave, 156 K n O N I K A ogromni broj osobstva, plesi (baleti), ljudi in živali predstavljajoči igralci, poleg tega še izvrstne igre do¬ mačih pisateljev ali naglo dovršeni prevodi kakih iger, ki so imele velik uspeh na dunajskem, umetnost ljubečem dvoru, vse to je bilo gotovo najlepši povod, da je gledališču jezuitov iz vseh stanov ljudstva pri¬ hajalo vedno več čestiteljev in prijateljev.« (Rad., T. Chron LMS, 1878.) Mimogrede omenjam zanimivo dejstvo, da so bile ženske pripuščene v gledališče le k posebno slavnost¬ nim predstavam, kakor je n. pr. zabeleženo za dramo »Das Leben des Alex. Bertius« za avgust I. 1635., da je bilo le »speciali adulti« dovoljeno tudi damam pri¬ sostvovali uprizoritvi. (Rad. Entw. 1912.) Da so vzpodbujali dijake in igralce k čim večji marljivosti, pa so jim delili škof, dež. glavar in razni prelati dragocene nagrade, ki so bile pogosto »naj¬ dražja učenjaška dela« (Rad. LMS, 1878). Razen tega se je vrinilo v ta sestavek tudi nekaj nejasnosti ali pomot, ev. tiskovnih napak. Po Trstenjaku ima Wollmann za prihod jezuitov v Ljubljano leto 1596. To letnico ima tudi Dimitz, vendar Dimitz obenem opominja na beležko v »Liber archivi Colegii Labacensis S. J.« na Dunaju, ki pravi, da so prišli 21. jan. 1597 v Ljubljano trije jezuiti. Tudi Grafenauer ima 1597. — Schonlebnovo dvodelno dramo »Haeresis fulminata etc.« imenuje Wollmann komedijo, dočim jo imenuje Radics izrecno »eine groBe lateinische Tragodie« (Rad., MMVK, 1894). Jezuitska komedija iz leta 1727. se ne imenuje »Ar- tabusius«, temveč »Artaburius« (str. 9 VVollmann) in igre o Fadingerjevem kmečkem uporu (1. 1659., spisal najbrž Zelenič, Radics, Der Soldat) ni objavil Radics v Zagrebu 1. 1865., marveč leži še danes kot rokopis v Auerspergovi biblioteki v Losensteinleitnu na Avstrijskem (prim. Rad. Entw. 16 in Kidrič ČJKZ V, 118). Poglavje o slovenskem prevodu »George Daudin« je zelo točno in dovolj izčrpno podano po omenjeni Matičevi razpravi v AfslPh 1907. Pri nas je opozoril na ta prevod prvi prof. Kidrič v »Opombah k proti¬ reformaciji na Slovenskem« ČJKZ III, 74. Manj točno in mestoma pomanjkljivo je spet na¬ slednje poglavje, ki govori o nemških potujočih igral¬ skih družinah. Na str. 11. trdi VVollmann, da so bile jezuitske šol¬ ske predstave že od druge tretjine XVII. stol. »pod pfimym vlivem t. zv. nčmeckych komediantfl« in da se ta vpliv posebno pozna v historični igri jezuitov. Ta trditev se mi zdi nekoliko dvomljiva. Prvič je malo verjetno, da bi prihajali nemški komedijantje v Ljubljano že v drugi tretjini XVII. stol., ker so hodile še leta 1608. po Grazu na štajerskem družbe angleških komedijantov (Leixner 167), ena najsta¬ rejših nemških družb (takozv. »Treusche Bande«) pa je nastopila prvikrat v Berlinu šele leta 1622. Raz¬ dalja med zadnjimi angleškimi in prvimi nemškimi družbami je časovno ravno primerna (čas preorien- tacije!) Komaj je torej mogoče, da bi po prvem zna¬ nem nastopu nemških komedijantov v Nemčiji bili komedijanti 10 ali 15 let pozneje že v Ljubljani, posebno če pomislimo, da je to nemirna doba tri¬ desetletne vojne, ter potovanje na daleč ni bilo naj¬ bolj ugodno. Nemška gled. zgodovina tudi omenja, da se je prvič šele leta 1669. posrečilo dvoru v Dresdnu angažirati stalno gledališčno družbo. V naših poročilih so podatki o prvem prihodu nemških komedijantov v Ljubljano nekoliko zmedeni. Trstenjak navaja v Slov. Gled. (str. 20) letnico 1633 (brez navedbe vira) in od tega jo je prevzel najbrž tudi Wollmann. Iskal sem, odkod bi mogla ta letnica izvirati in sem jo našel pri Radicsu v uvodu v njegovo izdajo nemške komedije »Der verirrte Soldat« (Zagreb 1865), kjer stoji: »Im Jahre 1633 begegnen \vir das erste mal in den Proto- kollen der krainischen Landtage, AusschuB- und Ver- ordnetensessionen eine Ausgabe von 45 fl. 50 kr. ,de- nen hochdeutschen Komodianten auf Anschaffung*«. (Zanimivo pa je, da je že v tem primerku, ki sem ga imel jaz (eksempl, Stud. knjiž.), popravljena številka z roko v 1653! To letnico, torej 1653, navaja tudi prof. Kidrič, ko piše: »V aifabetskem indeksu k po¬ sameznim zvezkom registraturnega protokola (1509 do 1782) je le enkrat navedena značnica »Comoe- dianten« (1653 p. 37. Kidrič, ČJKZ V., 114). Sicer pa velja večini za nastopno letnico leto 1662. To letnico ima Radics (v Entw.), ki čudno ne ponavlja niti več samega sebe iz leta 1865., marveč piše: »Den Reigen derselben (der Wandertruppen) eroffneten bei uns die ,innspruckerischen‘ Komodianten (1662)«; potem Dimitz (Gesch. Kr., IV., 110) in Thalnitscher (Chronica). Ti komedijantje so bili najbrž tisti raz¬ puščeni komedijantje iz Innsbrucka, ki so bili po smrti nadvojvode Karla Tirolskega 1. 1662. z italijan¬ sko družbo vred brez kruha in so se napotili na poto¬ vanje za zaslužkom (prim. Rob. Hessen, Theater und Schauspielkunst 1912). Vplivov nemških komedijantov na jezuitske pred¬ stave torej že zaradi časovnega nesoglasja (prvi ko¬ medijantje 1653, potem šele 1662), najbrž ne bo; prav tako težko je zaznamovati ta vpliv v jezuitskih histo¬ ričnih igrah, kajti prvič so jezuiti pričeli s historič¬ nimi igrami že 1. 163&. (»Antonius ab caedem Caesaris furens«) in drugič bo pojav historičnih motivov pri¬ pisovati bolj vplivom Ludvika Schonlebna in Valva¬ sorja. (To potrjuje tudi Radics: »Der neuervvachte Sinn fiir Geschichte war die ganz natiirliche Folge der dreissig Jahre, in denen man soviel Geschichte ge- macht hatte« (Uvod, Der verirrte Soldat, 1865); po¬ dobno piše tudi Dimitz. Dalje omenja Wollmann (str. 11), da so nemški komedijantje postavili Ljubljani tudi prvo javno gle¬ dališče v mestni hiši in navaja za to leto 1709. 1 Leto 1709. in ustanovitev stalnega odra v mestni hiši pa nista v nobeni zvezi. Zavedel ga je tu najbrž spet Tr¬ stenjak, ki piše na str. 22 (Slov. Gled.): »Takozvani .visokonemški igralci* prihajali so že zgodaj v Ljub¬ ljano in so si napravili gledališki oder v mestni hiši«. Takoj nato pa sledi stavek: »Znano nam je, da je bilo leta 1709. gledališče v mestni hiši.« Odkod je Tr¬ stenjaku to znano, za zdaj še nisem mogel zaslediti, znano mi je samo, kar poroča o tem Radics na pod¬ lagi magistratnih knjig. (Leta 1689. je prišel v Ljub¬ ljano principal Andreas Ellensohn (Disident zname¬ nitega Velthena, prim. Devrient, 1905, 178) in prosil magistrat za podporo. In tako stoji v knjigi izdatkov z dne 17. julija 1689, fol. 40/b zabeležena tudi opomba: 1 Prim. Iz Dolničarjeve Kronike (Steska): 26. dec. 1701 je prišlo nekaj saških igralcev, ki so danes prvič igrali v mestni hiši, in sicer zadaj v veliki dvorani. KRONIKA 157 »denen teutschen Comodianten die Ihnen von einem ehrsamen Magistrat an die gebrauchten Gehiilz nach- gesehenen 10 fl«.) Leto 1726-/27. zaznamuje namreč prvo redno sezono teh komedijantov (igrali so 54 krat od 13. nov. 1726 do 27. jan. 1727). Ker pa so se sezone začele od tega leta dalje precej redno ponavljati, je začel misliti magistrat na ustanovitev stalnega gle¬ dališča. Posebno marljivo je prihajala od leta 1730. naprej v Ljubljano družba principala Karla Josefa Nachtigala, ki je bila tudi prva, ki je nastopila v novo ustanovljenem gledališču. Magistrat ga je namreč po¬ stavil in otvoril leta 1736., in sicer v poslopju magi¬ strata samega. [Vhod v gledališče se pozna še danes v srednjem magistratnem poslopju v II. nadstropju, kjer vodijo v velika vrata kamenite stopnice.] Za »pr¬ vo javno gledališče v mestni hiši«, ki ga ima Woll- mann v mislih, more priti torej le to gledališče iz leta 1736. dejansko v poštev. (Rabili so to dvorano tudi za plese in druge take prireditve.) Med repertoarjem teh komedijantov bi bilo morda umestno navesti vsaj nemško, grofu Auerspergu po¬ svečeno (dedicirano) komedijo: »Der verirrte Soldat oder Des Gliickes Probirstein«, ki so jo igrali v Ljub¬ ljani najbrž leta 1671. (objavil Radics v Zagrebu 1865, rokopis v štud. knjižnici.) Avtorja tega dela sta kranjska rojaka Martin Handler in Melchior Harrer, oba člana potujoče družbe. Ta komedija je uživala veliko popularnost in so jo igrali potem še v Dresdenu (1673), v Torgau (1690 Velthen!), v Kolnu (1710), v Kopenhagnu (1719), v Stockholmu (1720), v Ham¬ burgu (1724) itd. Zanimivo je tudi, da se imenuje v tej dobi Slovenec, član nemške potujoče družbe Franz Jožef Gogola, 1 učenec znanega dunajskega Hansvvur- sta Stranitzkega (poročilo Alex pl. Weilena Radicsu). Ta Gogola je spisal tudi nemško dramo »Die Tiirken- schlacht bei Radkersburg 1418«, ki so jo igrali tudi na Dunaju. Ti nemški komedijanti so prihajali v naše kraje po večini iz južne Nemčije (Cur-pfalz, Sachsen) iz Innsbrucka, Salzburga, Graza, Celovca itd. Tvorili so jo (seveda z izjemami) po večini študenti, gotovo pa ni bilo tako hudo, kakor si odgovarja Trstenjak, da so bili igralci »zvečina propadli služabniki, brivci, na¬ takarji, pisarji in dijaki«, ker bi bilo sicer malo ver¬ jetno, da bi moralno tako propadlo sodrgo ljubljan¬ sko plemstvo (posebno Auersperg) tako vneto pod¬ piralo. Tudi nemški zgodovinarji pišejo, da so bili to z večine študenti. Leixner, ki ga imam slučajno pri roki, pravi: »Es ist nicht zu vervvundern, daB sich die erregbare Jugend von den Spielen anregen lieB, daB sich verschiedene Studenten zusammenschlossen um eine Bande zu bilden und von Ort zu Ort zu ziehen oder irgend einer Truppe beitreten« (Leixner, 225). Kakor \Vollmann v enem stavku izrečno naglaša, da se cerkvene procesije, čeprav so sorodne s pasi¬ jonskimi igrami, vendar od njih razlikujejo, tako dela njegova stilizacija in razporedba snovi vtis, kakor da teh dveh pojmov strogo ne loči, ozir. jih pogosto celo zamenjuje. Isto delata v našem slovstvu n. pr. tudi 1 Gogola (roj. 1644 v Ljubljani) je bil z nemškimi dvor¬ nimi komedijanti 1724 v Miinchnu, 1726 v Augsburgu, umrl v Augsburgu, star 84 let, 1728. (Weilen, Gesch. d. Wiener Theat. I. 137.) še Trstenjak in pa Koblar (v IMK 1892), dočim pa je nasprotno Costa že leta 1857. v MHVK opozoril, da so imele procesije velikega petka čisto drug izvor in drugo tendenco, kakor pa pasijonske predstave (»die ersten sollten durch die dramatische Vorstellung auf einem Platze das Volk .erbauen und riihren*, die anderen boten Anfanglich Gelegenheit im offentlichen Umzug BuBe zu tun.«) V tem bi bila tudi glavna raz¬ lika, namreč, da so pasijonske igre predstavljali igralci na enem mestu, dočim se je procesija pre¬ mikala, na mestu stoječi gledalec pa je imel priliko posamezne prizore tega sprevoda od začetka do konca opazovati. če bi hotel govoriti o postanku teh dveh oblik du¬ hovnih prireditev, bi moral seči seveda precej nazaj in še ne vem, če bi se mi posrečilo jasno pokazati mejo, kjer sta se oba ta značilna pojava ločila in sa¬ mostojno razvila. 2 Izvor bo treba najbrž obema iskati v srednjeveških liturgičnih spevih, izvajanih na veli¬ konočno nedeljo za praznovanje Vstajenja, kakor tudi za Veliki petek v obredu Kristusovega (križa) pola¬ ganja v grob. Istočasno so se pojavljali tudi drugi nazorni prikazi iz novega testamenta, kakor n. pr. postavljanje božičnih jasli, božične igre, igre sv. Treh kraljev, preroške igre, posebno pa so se razširile in odlikovale od začetka 13. stol. naprej procesije sv. Reš- njega telesa. Ker je videla namreč duhovna gosposka ravno v teh spočetka čisto cerkvenih prireditvah močno privlačno silo za ljudstvo, kakor tudi učinko¬ vito sredstvo v konkurenci proti nedostojnim in po- hujšljivim igram potujočih igralcev (histrioni, scenici, mimici, ioculatores itd.), jim je začela, vzpodbujena po uspehu, posvečati čim večjo pažnjo in jih vse¬ binsko, kakor tudi opremno razširjati. Ta obogatitev pa je že sama po sebi prinesla v čisto duhovno vse¬ bino mnogo posvetnih elementov in tako je duhovna oblast (deloma tudi pod vplivom potujočih igralcev in radi izpodrivanja latinščine po domačem jeziku) začutila potrebo, da v varstvo svojega dostojanstva spravi te igre iz cerkve in jim odkaže prostor na trgu ali pa dvorišču pred cerkvijo. Po ohranitvi prvotnih oblik ali pa po privzemanju novih pa so se morale te duhovne prireditve v natančno težko določljivem času ločiti v procesije in pa v pasijonske igre. Od pro¬ cesij so cvetele, kakor rečeno, zlasti procesije sv. Reš- njega telesa (ustan. 1264) in tudi pri teh imamo, kakor piše Creizenach (Gesch. I.) več primerov, »daB Prozessionen mit dramatischen Szenen verbunden vvurden, z. B. die Holienfahrt Christi und Marie Ver- kiindigung« (I, 170). Te procesije so se končno raz¬ vile tako, da so že bile v njih skupine, ki so pred¬ stavljale v alegorijah vso zgodovino sveta od stvar¬ jenja pa do sodnega dne. Te procesije so se vršile po vsej zapadni Evropi in so se ohranile rudimentarno skoro povsod prav do današnjega časa. Inscenacija teh procesij je bila od 14. stol. dalje najobičajneje tista, ki se je takrat pojavila v Angliji. Tam so namreč posamezne igralske skupine stale na odrih, ki so bili pritrjeni na kolesih. Procesija je imela določena postajališča, na katerih so se potem te skupine na odrih zaporedno ustavljale in druga za 2 »Ein grundsiitzlicher Unterschied zvvischen Passions- spielen und Osterspielen ist ineiner Ansicht nach nicht anzunehmen« (Creizenach I, 91). 158 KRONIKA r drugo odigrale svoje prizore, kar je potem vsaka skupina ponovila tolikokrat, kolikor postajališč je imela, dočim je nepremični gledalec na enem mestu opazoval vso prireditev, oz. sprevod. (Zato so morali r imeti seveda več Kristusov, več Pilatov itd.) Obstojal pa je tudi še drug način inscenacije, običajen zlasti pri tako zvanih angleških Towneley - Mysterijah, pri katerih so igralci v določenih presledkih postavili I odre, v določenih presledkih ponavljali svoje prizore, | gledalec pa je obšel vse te odre od početka do konca. I Creizenach tudi ta način šteje že med procesije. [ Te procesije so prevzeli in gojili v veliki meri se- [ veda tudi Nemci in od teh smo jih Slovenci v začetku 17. stol. (torej razmeroma pozno) tudi prevzeli. Pri- i rej ali so te igre navadno redovniki. Pri nas so to službo opravljali kapucini, pa tudi jezuiti (ki jih Wollmann ne omenja). Kapucini, ki so 24. marca 1617 s pomočjo bratovščine »Redemptoris mundi« in ustanove trgovca Troppenaua začeli s tako pasijonsko procesijo tudi v Ljubljani (šla iz cerkve kapucinov ob Vicedomskih vratih, ustan. Chron. 1607, posv. 1608), so morali radi raznih nedostojnosti in tozadevnih pri¬ tožb (s strani jezuitov in škofa Herbersteina) za vlade Marije Terezije prenehati. O ukinjenju teh procesij vladajo po naši literaturi spet zmedena mnenja. Costa poroča 1. 1857. (MHVK), da so bile te procesije (na veliki petek) z dekretom 27. dec. 1782 omejene (ver- mindert), z dekretom z dne 3. jan. 1783 pa ukinjene | (eingestellt). Vrhovec piše v Zvonu 1886, da je izdala Marija Terezija proti tem sprevodom ukaz, magistrat pa je I. 1773. prosil za odgoditev. Herberstein pa je prepovedal vse sprevode razen sprevoda z božjim gro¬ bom po trgu iz Šenklavža in nazaj. 27. dec. 1882 pa je Jožef II. prepovedal sploh vse sprevode v državi in takrat so prenehali tudi na Kranjskem. Tako ima tudi Koblar (IMK 1892) in Vrhovnik (Danica 1903, Zatrte cerkve v Ljubljani), Trstenjak pa piše o tem tako, da je Marija Terezija 22. oktobra 1773 sprevode prepovedala, vlada pa prepoved l. 1778. izvršila. Tako je prepisal iz Trstenjaka tudi Wollmann. Dejansko je stvar torej taka, da so bile procesije na Kranjskem ukinjene 22. oktobra 1773; da pa so kljub temu na varnejših krajih še uhajale (kakor poroča Instanz- kalender 13. aprila 1781, CharfreitagrPassionspro- zession. Costa MHVK 1807!), ter da jih je končno- veljavno ustavil Jožefov ukaz z dne 27. dec. 1782, ki je obenem veljal za vso državo. Omenil sem že zgoraj, da so se vršile na Kranj¬ skem tudi druge procesije, o katerih Wollmann ne poroča ničesar. Prelesnik n. pr. poroča, da je leta 1595. stiški opat Lorene sporočil oglejskemu patri¬ arhu, da je bil dal napraviti po Ljubljani procesijo, pri kateri so katoličani glasno klicali ime Jezusovo (KO 1901, XI., 695). Tudi Valvasor poroča o dveh rednih jezuitskih procesijah, »eine am griinen Don- nerstage, bey welcher ... das Leiden Christi vorge- stellet wird«, in drugo »am ersten Sonntage nach dem Fronleichnamstage vormittags«; eno procesijo navaja tudi iz šenklavške cerkve na dan sv. Rešnjega telesa (opis procesije: skoro kakor danes!), nadalje pa po¬ roča Valvasor, da prirejajo razne bratovščine posebne sprevode »und zwar so offt, daB sonderlich den Sommer durch selten ein Sonntag oder Jahrmarkt hinstreicht, an welchem nicht ein Wallfahrt ge- schicht.« Dimitz posnema po Diarium Praefecturae za 1681—1718 o raznih procesijah na Rožnik, k bo¬ žjemu grobu pri Ljubljani, na Fužine, o božjih potih na veliki teden in praznike velikih svetnikov (Schutz- patronen). Vrhovec navaja po Instanzkalendru 1781 tudi procesije do vseh drugih ljubljanskih cerkva, do cerkve na Rebri, do sv. Rozalije, k sv. Roku v Drav¬ ljah in pa da so šle procesije sv. Rešnjega telesa do 16. nedelje po binkoštih iz šenklavža vsako nedeljo. Tudi Hrenovi koledarski zapiski iz leta 1601. (v mu¬ zeju, delno objavil Prelesnik KO 1901) pričajo o pro¬ cesijah Rešnjega telesa in o jezuitskih procesijah. Te procesije je duhovščina prvotno podpirala (n. pr. 1. 1623. dajo stanovi za procesijo 1000 gld. Land- tagspost. XV., 209), pozneje pa jim je bila nasprotna (Herberstein). Wollman piše tudi, da so kapucini tekmovali z je¬ zuiti tudi v prirejanju predstav. Verjetno je, toda meni se za to trditev ni posrečilo dobiti dokazov. Najobširnejše je pri VVollmannu poglavje o pasi¬ jonskih igrah. Pasijonske igre so se razcvetele posebno v 14. in 15. stoletju in so nastale najbrž na ta način, da so prizorom vstajenja (torej velikonočnim igram) pridruževali vedno več prizorov tudi iz prejšnjega Kri¬ stusovega življenja in ne samo iz zadnjega tedna pred smrtjo. Seveda so se v teku časa razrasle in za¬ vzele v nekaterih primerih naravnost velikanske ob¬ sege (tako n. pr. francoska »La grande Passion« iz 14. stoletja, ki je imela 174 aktov!), tako da so jih končno delili na dneve (nem. Tagwerke) in ne na akte. Daljše izmed njih so trajale po 2 do 3, včasih tudi po 7 dni. Priljubile so se v mestih in na deželi. Verske oz. biblijske in legendarne snovi so bile v poznem srednjem veku silno aktualne. In take duhovne igre nastopajo konec srednjega veka povsod, seveda pod različnimi imeni in razmeram oz. okusu naroda pri¬ krojene, n. pr. v Franciji (Passions et Mysteres) 1 , v Italiji (Rappresentazioni, Passioni, Martiri, Misterii), v Španiji (Autos sacramentales, pozneje Comedias divinas, pr. Lope, Calderon!) in v Angliji (Miracle- Plays) itd. (Na Nizozemskem so se začele pojavljati Moralitete.) Tudi take pasijonske oz. sploh duhovne igre so pri¬ šle k nam razmeroma pozno, namreč šele v drugi po¬ lovici XVI. stoletja (latinske in nemške), v sloven¬ skem jeziku pa celo šele prav pod konec XVII. stol., če moremo verjeti, da so v Rušah igrali za časa žup¬ nika Jamnika slovenske pasijonske igre. Poglavje o Markaviču je seveda celo v toliko napačno, v kolikor temelji na podatkih Radicsevega članka »Slovensko gledališče leta 1735.« v Slovanu 1904/5. Ker je prof. dr. Kidrič v članku » Tomaž Markavitsch, J oh. Ernst Philippi, Cristian Ludioig Liscoiv ter ilirsko gleda¬ lišče 1705—1735 oz. Ljublj. 1735 « (ČJZK, V.) po¬ jasnil zagonetno zadevo, dokazal na podlagi origi¬ nalne pseudo-Markavičeve knjige in falzifikata, ne¬ točnost Radicsevih podatkov in opozoril ob sklepu tudi na napake v VVollmannovi razpravi »Počatky slovinske dramatiky« (českoslov. div. III.), ki pa je v pozneje izišlem delu »Slov. drama« samo prepisana, se v podrobnosti ne bom spuščal, marveč se bom omejil samo na najvažnejše izsledke, ki pridejo tukaj v poštev. Pojav predmetne knjige si je razlagati takole: v tistem času si je Gottsched v Leipzigu prizadeval, da s pomočjo Neuberjeve gledališke družbe reformira kronika 159 nemško gledališče v smislu novega programa (od¬ prava Hanswursta, nam. Haupt- und Staatsaktionen pravilno franc, tragedijo). Gottschedove prevratne ideje pa so naletele marsikje na odpor in tako se je vnela polemika tudi med profesorjem retorike v Halle Phillippijem in pa juristom in domačim učiteljem v Liibecku Liscoivom. Gottsched pa Phillippija, kate¬ remu je zavidal tudi profesuro, radi njegovega pedan- tizma in domišljavosti, pa tudi radi nasprotnega sve¬ tovnega nazora (Wolff) ni mogel trpeti in zato je na¬ govoril satirično talentiranega Liscowa, da je spustil nad Phillippija ploho satiričnih spisov (od 1732 do 1735), ki so halskega profesorja moralično kmalu po¬ polnoma ubile. Liscovv je s svojimi spisi nadaljeval in eden od njih je tudi naša knjiga: »Gliickauf! Dem Herrn D. Johann Ernst Phillippi, gewesenen vierjahrigen ausserordent- lichen Lehrer der deutschen Beredsamkeit zu Halle (natančen naslov gl. ČJKZ V.) abgefasset von Tho¬ mas Markavitsch, Carniolana.« Vsebina dela je v glavnem taka, kakor jo navaja tudi Wollmann. Po¬ manjkljiva oz. napačna je pa v toliko, v kolikor sloni na Radicsu, ki pa je pozabil ali morda namenoma prezrl ime Janeza Dalmatina (ki naj bi prav za prav gledališče v Iliriji reformiral), to gledališko reformo pa je prikrojil tako, kakor da je v tem smislu ravnal Markavitsch sam. V resnici naj bi namreč Dalmatin uredil v Iliriji na srbohrvaškem teritoriju med leti 1705.—1735. slovensko gledališče in mu dal vse po¬ trebne pogoje za prospeh. Prof. dr. Kidrič pa je v citirani razpravi ravno dokazal, da Markavitschu ne moremo verovati in da je to poročilo le uspela falzi- fikacija: »da v kritičnem času nista živela niti Janez Dalmatin niti Tomaž Markavitsch, oziroma da Tomaž Markavitsch ni avtor naše knjige; da je knjigo na¬ pisal Phillippijev stari sovražnik Liscow, ki je hotel prisoliti nasprotniku še en udarec, skušal v isti zvezi podpreti tudi Gottschedovo in Neuberjevo akcijo za reformo gledališču ter si v označeni namen izmislil tudi bajko »o ilirskem* reformiranem gledališču, češ, ako so se mogli povzpeti do takega gledališča »ilir¬ ski« divjaki, se lahko oklenejo tudi Nemci iste ideje; da si je premeteni Liscovv na neki način sicer pre¬ skrbel nekaj slov. tekstov, ki se do l. 1735. menda niso natisnili, a da potoval po Slovenskem vsaj leta 1735. ni, temveč da je topografske in zgodovinske beležke o Kranjski posnel točno po Valvasorju, sem ter tja pa pomešal tudi med te posnetke plodove svoje bujne fantazije (dr. Kidrič, ČJKZ V., 147). Ta dokaz seveda že sam na sebi razveljavlja vse tozadevne stavke Wollmanovega mišljenja. Prvi del knjige (Wollmannove) se v naslednjem odstavku že zaključuje in omenja italijanske ope- riste, kakor tudi nemško stanovsko gledališče le mi¬ mogrede. Ne vem, iz kakšnih vzrokov je WolImann to storil, saj je vendar vloga italijanskih operistov in nemškega stanovskega gledališča za razvoj sloven¬ skega gledališča oz. dramatike najmanj ravno toliko važna, kolikor jezuitske predstave ali predstave nem¬ ških komedijantov. Tudi tukaj, pri pojavih italijanske opere pogrešam za svoje mnenje kratkega orisa ozadja, iz katerega se je opera sploh in posebej na slov. ozemlju izvila, kdaj so se v naših krajih prvič pojavljale in kakšen pomen imajo z ozirom na našo gledališko literarno zgodo¬ vino. Pojmi vsakega kulturnega, pa najsi bo že filo¬ zofskega ali umetnostnega gibanja, so nam mnogo lažje razumljivi, če so nam vsaj približno znani za¬ četki in pa razvojni postopki pokreta v sosednih de¬ želah. Ne mislim, da bi morala biti taka razlaga po¬ drobna ali povsod ob vsaki priliki nujna, toda v ce¬ lotnem prikazovanju zgodovine slovenske ali kakršne koli drame se mi zdi umestno tudi te momente na¬ rahlo označiti, posebno, kadar gre, kakor v našem primeru, za umetnostno gibanje, ki ni na naše gleda¬ liščno življenje vplivalo v prav nič manjši meri, kakor drugi, spredaj obširneje in podrobneje popisani. Čudno je to tem bolj, ker bi lahko VVollmann vsaj glavne podatke o italijanski operi črpal iz Radicsa, h kateremu se sicer vedno hvaležno zateka. In tudi za površno osvetljavo nemškega gledališča bi dobil tam¬ kaj zadostnih podatkov. Prve operne družbe se v rednih presledkih in v ne- pretegani liniji pojavijo pri nas pod konec prve po¬ lovice 18. stol., torej okoli leta 1740. Prihajale so te družbe, kakor pove že ime, iz Italije, kjer se je opera konec 16. stol. tudi rodila. Kali za to muzikalno vrsto najdemo že v raznih intermezzih in interludijih sred¬ njeveških (posebno jezuitskih) iger, ki so se počasi izvijale iz objema drame in dobivale čedalje samo¬ stojnejšo obliko. Prvo opero imamo v Italiji 1. 1594., in sicer je to opera »Dafne« od komponista Jacopa Perija v Florenci. Sledilo je nato v kratkem še nekaj opernih poskusov Caccinija, Cavalierija in Montever¬ dija, toda slava florentinske opere je kmalu zatemnela in težišče se je preselilo v Benetke (prva opera iz Rima 1637), v Rim in pozneje tudi v Napolj. Snovi, ki jih je opera uporabljala, so bile spočetka vzete predvsem iz antike, iz mitologije in pastirske poe¬ zije. Veliko vlogo je igral tudi balet. Opera je v začetku 17. stoletja skoro istočasno pro¬ drla v Nemčijo in Francijo, malo pozneje tudi v An¬ glijo. V Italiji so se hitro formirale pevske družbe, ki so posebno v Benetkah prirejale redne predstave, obenem pa gostovale tudi po sosednih državah in prišle na svojem potovanju skoro v vsa večja mesta srednje Evrope. Tako je n. pr. kardinal Mazarin že leta 1665. povabil italijansko operno družbo v Pariz, tej so sledile druge družbe in tako so imeli Parižani že v 60. letih priliko, poslušati najlepša dela kompo¬ nista Cavallija. S tem bi bila ovržena tudi trdovratno in s posebnim ponosom ponavljana trditev o naši literaturi (ki jo ima tudi VVollmann, najbrž po Radicsu!), da smo imeli v Ljubljani 10 let prej opero nego v Parizu, namreč leta 1660., dočim so jo dobili Parižani šele leta 1670. Prvič se nanaša ta prvotno Churelichova beležka o »Comedia in Musiča Italiana« (Breve e soccinto raconto del viaggio 1660, pozneje pa po Val¬ vasorju in Dimitzu posneta) na prireditev deželnih uradnikov o priliki obiska Leopolda I. (mislim, da sem prav razumel »der Landschaftsbedienten«) in nam ni jasno, ali so bili to diletanti iz Ljubljane ali pa je bila to prava poklicna italijanska družba (kar je malo verjetno); drugič pa so imeli Francozi itali¬ janske operne družbe prej nego mi in je mogel Ra¬ dicsa zavesti le podatek, da so igrali leta 1671. (torej tudi ne 1670.1) v Parizu prvo francosko opero, in sicer »Pomone«, ki jo je spisal Pcrrin in skomponiral 160 KRONIKA ARH. NAVINŠEK: ŠTUDIJA 7.A ZAZIDAVO REGULIRANEGA MARIJINEGA TRGA Cambert (bil je to nekakšen poskus nacionalne opere, ki se je pa ponesrečil!). — Nemčijo (kjer je leta 1627. dresdenski Hoftheater sicer uprizoril v M. Opitzovem prevodu in Schiitzovi glasbi Rinuccinijevo »Dafne«), posebno južno (Miin- chen) in Avstrijo (Dunaj) pa so te italijanske družbe zlasti v drugi polovici 18. stol. naravnost preplavile. Imele so te opere to dobro lastnost, da so dale po¬ budo za postavljanje stalnih gledaliških poslopij. Gle¬ dališča so namreč v tem času začela rasti kakor gobe po dežju (pr. Dresden 1666 itd.). Današnja gledališča so zidana še vsa po vzorcu tedanjih italijanskih oper¬ nih gledališč. Na drugi strani pa so bile skrajno škodljive, ker so mogočno zaustavljale razvoj domače igralske umetnosti in domače dramske literature. Ve¬ likanska in sijajna oprema, razen tega pa še prijetna godba in plitka vsebina je kmalu izpodrinila marljiva prizadevanja n. pr. kakšnega Gotscheda, ki opero v svojem »Versuch einer kritischen Dichtkunst« (1730) tudi pošteno ozmerja: »Die Opera ist das ungereim- teste Werk, so der menschliche Verstand jemals er- funden.« (V Angliji se opera ni obnesla in ni rodila razen v istem času (17. stol.) nobenih sadov, nasprotno pa sta se Francija in Nemčija italijanskih družb kmalu otresli.) — Pri nas Slovencih je povzročil nastop italijanskih operistov prav za prav ravno nasprotno kakor pri drugih narodih. Dočim je pri drugih že razvitejših narodih prospeh domače kulture zaviral, jo je pri nas šele dobro pospešil. Kakor poroča Radics in kakor se da sklepati tudi po primerjanju s poročili avstrijske gledališke zgo¬ dovine, so se pojav«le prve italijanske družbe pri nas okoli leta 1740. (morda tudi prej, 1736 je Mignotti že v Grazu, pr. Nagl-Zeidler!). Bile so to prvotno bene- čanske družbe pod 'odstvom Angela in Pietra Mignot- tija, pozneje Bustellija, Pecija, Bartolinija in dru¬ gih. Nastopali so navadno v Auerspergovem dvorcu, od leta 1765. pa v novem stanovskem gledališču. Iz¬ NAJSTAREJŠI NAČRT Kranjska je bila od nekdaj ne le zanimiva, ampak tudi zelo važna dežela in glavno mesto Ljubljana je imelo ponovno odločilno vlogo, ne samo za deželno, temveč za svetovno zgodovino. Pa vzemimo bajno dobo Argonavtov, ali vojno Drusa Germanika pa do ljubljanskega kongresa, vedno in vedno se dviga ta dežela, četudi le za kratek čas, iz zgodovinske teme. In tej njeni važnosti se ima zahvaliti tudi najstarejši, do sedaj znani in točno ter strokovno risani načrt. Kaj je bil povod, da so delali te risbe? Na iztoku ob Ogr¬ ski deželi, na Erdeljskem, so se vršile nad sto let trajajoče homatije za knežji (vojvodski) prestol Er- deljske. Začele so se l. 1526., ko je nastopil vojvoda Ivan Zapolya zoper cesarja Ferdinanda kot protikralj za Ogrsko. Ker je bil sam prešibek, je poklical sul¬ vajali so po največ opere komponistov Galuppija, Ru- sta, Piccinija, Paisiella, Salierija in drugih. Nekaj opernih tekstov iz te dobe se nam je ohranilo (v štud. knjižnici, v Nar. muzeju in na Lazzarinijevem gradu VVeissenstein), velik del pa se je razgubil, to posebno iz Zoisove zbirke, ki je štela 192 italijanskih opernih tekstov (gl. Kidrič, ČJKZ V.). Kakor je znano iz Ko¬ pitarjevih pisem Š&fafiku in Dobrovskemu, je pre¬ vajal v tistem času Zois kuplete in pesmice na sloven¬ ski jezik in jih dajal italijanskim pevcem, da so jih med predstavo slovensko zapeli. To so tiste pesmice, o katerih nam poroča Kopitar, »da jim je v parterju in po ložah donel vesel hrup in plosk, da ni moči po¬ pisati«. Na žalost pa nam za zdaj manjkajo skoro še vsi pripomočki, na podlagi katerih bi mogli dokazati, kdaj se je to vlaganje in prepevanje slovenskih pesmi vršilo. Zoisovi prevodi se nam razen enega (Veda 271, I.) niso ohranili, časopisi v tem času so po¬ manjkljivi, Kopitar v pismih ne navaja nobenega da¬ tuma, drugih zanesljivih podatkov pa nimamo. Tr¬ stenjak sicer omenja za to dobo desetletje med 1770 do 1780, toda za to ne navaja nobenih dokazov in tudi ne vem, odkod bi to letnico mogel imeti. To vpra¬ šanje bo moralo pač tako dolgo, dokler se nam ne posreči najti točnejših odgovorov, ostati še nerešeno. Vendar je že dejstvo samo dokaz, kako velikega pomena so za našo literaturo ti Zoisovi vložki in po¬ sredno torej nastopi italijanskih opernih pevcev. (O tem vprašanju več pri Linhartu.) K Wollmannovi beležki, da so postavili stanovi gledališče leta 1765. na čast prihoda cesarja Jožefa II., bi popravil samo to, da tega leta sploh noben cesar v Ljubljano prišel ni in da je bil cesar, ki je bil v Ljubljano namenjen, cesar Franc I., ki pa je med potjo v Innsbrucku 1. 1765. umrl, cesarica Marija Te¬ rezija pa se je sama vrnila nazaj na Dunaj. O tem stanovskem gledališču piše Wollmann zelo malo in navaja samo vire Trstenjaka, Dimitza in Radicsa. LJUBLJANE J O S. MANTUANI tana Suleimana na pomoč ter na ta način res zavzel večji del Ogrske 1. 1529. — Njegovi nasledniki so imeli vsi bolj ali manj težavno stališče, ker so na eni strani erdeljski stanovi volili kneza po svoji volji, na drugi pa so se Turki vmešavali in postavljali erdelj- ske kneze, ki so bili njim všečni, a na tretji strani so ravnali knezi sem pa tam zelo samovoljno s plem¬ stvom in stanovi, da so bili tudi v lastni deželi oso¬ vraženi in niso varno sedeli na prestolu. Tako je pla¬ čal Gabriel Bathory svoje ravnanje z življenjem leta 1613. Naslednik mu je bil Gabriel Bethlen, ki je pa umrl že 1. 1626. Izposloval je pa pred smrtjo izvolitev svoje soproge Katarine Brandenburške za naslednico, a za soupravitelja Erdeljske svojega nečaka Štefana Bethlena. Katarina je pa morala odložiti vladanje, KRONIKA 161 ker je vladala po svojem odlikovancu Csakyju in ker je dalje vzbudila sumnjo, da je prestopila h katoliški veri. Razmerje med njo in Bethlenom je bilo skrajno slabo. Na njeno mesto je bil izvoljen 1. 1631. Jurij Rakoczy I. Ta se je pa 1. 1644. zvezal s Francijo in Švedijo zoper cesarja, ki je od njega odkupil mir s tem, da mu je prepustil velike dele dežele. L. 1648. mu je sledil na erdeljskem prestolu sin Jurij Rak6- czy II., ki se je moral boriti zoper razne tekmece, med katerimi je bil tudi Ahacij Barcsai. Te tekmece so deloma podpirali Turki. Prišlo je do vojne in R5- koczy II. je bil poražen pri Klužu (Kolosv&r) in po¬ tem umrl 9. junija 1660. leta na dobljenih ranah. Odnošaji so bili torej skrajno slabi na Erdeljskem in Turki so imeli vedno več vpliva v deželi in na Ogr¬ skem. Ni čuda, da so na Dunaju s skrbjo zasledovali ta razvoj. A cesar je pogrešal pripomočkov: niti vo¬ jakov ni imel, niti denarja. Razen lega je svarilo Leo¬ polda I. pred vojno s Turki še dejstvo, da so mesta južnih pokrajin, posebno slovanskih dežel, premalo utrjena in bi turške čete šle skoraj brez ovire na zapad, kamor bi se zljubilo osmanskim vojskovodjem. Turki so imeli naokoli že itak vrsto pašalikov, vse na osvojeni zemlji. Prodrli so bili v Moldavijo in preko črnovcev do Dnjestra, Vlaška in Bulgarska sta bila v njihovih rokah. Srbijo, Bosno s Hercegovino, večinoma tudi Ogrsko, velik del Slavonije in Hrvaške so imeli v oblasti, ki je segala na zapadu do izliva Kolpe v Savo, Mure v Dravo in Vaga v Donavo; a ob levem bregu Vaga še okoli 250 km dalje proti severu. Kneževina Erdeljska ni bila sicer njihova, a je stala močno pod njihovim vplivom. Najbližji paša na za¬ padu je stoloval v Budi, tako nekako pred vrati du¬ najskega obzidja. Cesar, oz. njegovi svetovalci in uradi so morali mi¬ sliti na odpomoč, ako niso hoteli prepustiti Turku avstrijskega ozemlja. Predsednik dvornega vojnega sveta je bil tedaj knez Vaclav Lobkovic, mož, ki je — vsaj glede življenjskega naziranja — simpatiziral s Francozi. Obrnil se je torej na »porensko zvezo« (Confederation du Rhin), ustanovljeno I. 1658. zoper cesarja Leopolda L, ker je bila ta od turške strani prav tako ogrožena, kakor dedne avstrijske dežele. A 1 Mimogrede omenjam, da je deželnoknežji inženir in stavbenik Salluslio Peruzzi potoval že 1. 1570. po teh kra¬ jih, da prouči obmejne utrdbe. — Prim. Dr. II. Pircheg- ger v: Sudsteiermark. Herausgegeb. von F. Hausmann. Graz, 1925. Str. 372. 2 Martin Slier je bil rojen 1. 1630. Služil je sprva v četi avstrijske vojske, 1. 1651. je pa prestopil k tehniški stroki kot inženir. L. 1654. je risal samostojno utrdbe mesta Heba (ČSR); nato so ga poslali pregledovat notranje¬ avstrijske pokrajine; 1. 1658. je prejel za to delo 200 gld. odpravnine. L. 1660. je deloval na Dunaju, 1662. 1. postal višji inženir, a 1. 1668. 1. je proučaval utrdbe mesta Prage. Umrl je 1. 1669. na Dunaju. — Prim. D. E. Nischer, čster- reichische Kartographen. Wien, 1925, str. 25 nsl. Go¬ spodu pisatelju te knjige dolgujem za ljubezniva poročila in pojasnila, ki mi jih je dal pismenim potom, najvda- nejšo zahvalo. 3 Rokopisi vojnega arhiva so bili svoj čas last vojnega maršala, kneza Raimunda Montecucullija, iz čigar zapu¬ ščine so prišli v sedanje zbirke. To so: 1. Vierzig Z\vey saubere Abrisse verschiedener Griinz Festungen, Schlosser und Stiidte in Hungarn« ... (Označba: G I a 3.) 2. Be- schreibungen und Abrisse verschiedener Granz Festun¬ gen, Schlosser und Stiidte in Croatien. Izvirni naslov se gospodje porenske zveze se niso preveč žurili s svo¬ jimi odloki in Turki so izvršili svoj pohod na Erdelj- sko prej nego je prišla erdeljska pomoč. Položaj je bil kritičen. Z Dunaja so poslali že leta 1658. strokovno komisijo v južno-zapadne pokrajine; 1 osobito štajerska, Kranjska, Hrvaška in Primorje so bile predmet njene posebne pozornosti. Proučevala je lego, utrdbe in medsebojne odnošaje mest ter stavila primerne predloge. Tej komisiji je načeloval ces. in¬ ženir Martin Stier , 2 ki je pismeno poročal cesarju o tem, kar je dognala komisija. — To poročilo je ob¬ širen popis teh krajev, opremljen z zemljevidi, tlorisi mest in utrdb, deloma tudi s posameznimi prerezi. Največ teh njegovih del hrani na Dunaju Narodna (prej dvorna) knjižnica v peterih rokopisih, krasno opremljenih, ker so bili cesarju izročeni kot poklonilo M. Stiera. Nekaj del in študij hrani vojni arhiv na Dunaju 3 in kopija enega rokopisa je tudi v Gradcu (8608). — Na tem mestu omenjam samo rokopise dunajske Narodne knjižnice, ker so naj popolnejši; o drugih morebiti pri drugi priliki. Prvi rokopis (Cod. 8332) vsebuje zemljevide vseh meja proti Turkom, od Jadrana do Erdeljske z vsemi gradišči, braniki in utrjenimi mesti; izgotovljen je bil 1661. leta. — Drugi (Cod. 8607) nudi 40 tlorisov mest, trgov, utrdb; tudi v tem imamo tloris Ljub¬ ljane, Gradca ter ogrska, hrvaška in dalmatinska me¬ sta. — Tretji rokopis, ki ponovno opisuje Ljubljano poleg drugih mest (Cod. 8608), je med temi rokopisi pač najvažnejši, in s tem se bomo nekoliko pobavili. četrti rokopis (Cod. 8609) se bavi z mejami Ogr¬ ske in z njo združenih dežel. Dodani so načrti in risbe utrdb, gradov in naselbin, to pa takih točk, ki so jih bili Turki v raznih dobah bodisi le oblegali, bodisi zavzeli. — Peti rokopis (Cod. 9225) podaja zemlje¬ vide in tlorise z opisi in pojasnili. — Ti rokopisi niso neznani, 4 pač pa jako malo uvaževani in še manj izrabljeni. Ker mi je v tejle beležki glavna točka najstarejši, točno in zanesljivo črtani tloris slovenske prestolnice iz 1. 1658., naj se pobavim pobliže s tretjim rokopisom (Cod. 8608), dasi to ne bo izčrpno. Besedilo podajam v diploinatično natančnem prepisu v izvirni skladnji glasi od začetka: »Abrisse iiber die VVindische, Petriani- sclie vnnd Banatische Granitz Platze gegen den Turcki- schen Confinen ligent...« (Oznaka: G I a 3—1.) — 3. Be- schreibungen u. Abrisse verschiedener Grenz-Festungen, Schlosser und Stiidte in Steyermark, Crain und Istrien. Izvirni naslov pa zveni: »AbriBc liber die Ertzliertzogliche Residentz Statt Griitz, Nebenst denen gegen die Turckhi- schen Confinen gelegen Steirerischen Granitz Statten«, itd. — (Oznaka K VII b 1.) — Ker imajo rokopisi ali samo modernejše‘naslove (št. 1.), ali pa po dva, od ka¬ terih je drugi izvirne oblike, je gotovo, da imamo pred seboj kopije Stierovih del v vojnem arhivu na Dunaju. Razen rokopisnih del pa hrani isti arhiv tudi zemljevid, ki sestoja iz 12 listov in nosi naslov: »Landkarten des Konigreichs Ungarn und dennen andern angrantzenten Konigreichen, Furstenthumern und Landschafften« etc. Martin Stier, Kay. Ober Ingen. delineavit. — M. Lang sculpsit. Viennae. 1664.« — (Zemljevid je torej v baker rezan.) 4 Bavil se je z njimi že Chmel Jos. Handschriften der k. k. Hofbibliothek in Wien im Interesse der Geschichte, besonders der oesterreichischen, verzeichnet und excer- piert. — Wien, 1840- 1841. 2 zv. (Te rokopise obravnava v 1. zvezku, CXLIX, CI.X.) 162 KRONIKA in Stierovem »pravopisu« z vsemi neokretnostmi in pogreški. Rokopis ima troje naslovov. Prvi zveni — pisan je v gotici — tako: »AbriBe, vnnd Relationen Vber die Hertzogliche Residenz Statt Gratz, nebenB denen ge- gen den Tiirckhischen Cofinen gelegen Steuerischen Granitz Statten, vvie sich solche anietzo befinden, vor eineB FeindeB gnwalt, in etwaB verboBert, vnnd dann Realiter Konten Fortificirt werden, mit der dariiber formirten Landt Kartten, vnndt angehenckhter Tabe¬ len, deB in Jeden Orth verhandenen geschiitzeB, Mu- nition, alB andern Zeugs Requifiten, auch waB Zu AuBstehung einer Drey Monatlichen Belagerung noch darinen Zuuerschaffen Vonnothen.« Ta naslov stoji na prvi strani 3. lista (fol. 3 a). Drugi naslov (fol. 31 *) stoji na čelu druge skupine. Prvih pet besed soglaša s prvim naslovom, potem pa nadaljuje: »Windische, vnd Banatische Granitzen, wie sich solche anietzo befinden« itd., ostalo kakor v prvem naslovu, samo z malimi različki v pravopisu. Tretji naslov (fol. 61 a ) velja hrvaškim in primor¬ skim granicam ter utrdbam ob njih. Prvih pet besed soglaša z onimi v prvem naslovu in se nadaljuje: »Croatische vnnd Moer Granitzen, alB denen Camme- ralischen Statten«; vse ostalo kakor v prvem naslovu. Za topografijo južnega in srednjega štajerja, za Kranjsko in Primorje, pa tudi za Hrvaško 17. stoletja je ta zvezek — kakor tudi vsi ostali Stierovi rokopisi — velike važnosti. Samo v rokopisu Cod. 8608 se omenja 88 točk: mest, vasi, gradov, utrdb, pristanišč; poleg teh pa tudi že podrte naselbine, gradove, samo¬ stane, vasi, utrdbe in Stražišča (»Tschartacken«), do¬ loča njihovo lego in navaja razdalje posameznih točk v italijanskih in nemških miljah. Tem potom bo do¬ ločiti marsikako selišče, ki se omenja v starejših spi¬ sih, a ga ni več, ker je bilo podrto za turških bojev in pohodov. Na tem mestu se žal ne morem za enkrat podrobneje baviti s posameznostmi vsebine, ker je moj smoter samo ta, da opozorim na te važne roko¬ pise in da priobčim tlorise tiste Ljubljane, ki jo je videl še Valvasor in ki je nudila še staro vnanjost deloma 15., deloma pa 16. in 17. stoletja. Glavna stvar so seveda risbe, ki nam podajajo obliko mesta, velikost, utrdbe, trge, ceste in ulice; ne ozirajo pa se na male presledke med posameznimi hišami (kapniške žlebe), kakršnih nahajamo še da¬ nes več; služili so tudi za silo kot prehodi. Poleg risb pojasnjuje opis stanje mesta —- seve v prvi vrsti z vojaškega vidika. — O Ljubljani piše cesarski inženir Stier (Cod. 8608, str. 144 nsl.): »Re- lation vnndt Bericht vber die Stadtt vnndt daB SchloB Labach, Wie sich EineB vnndt AnderB anietzt befin- dett, vnndt mehrerB verbessert werden khonnte. 1. Erstlichen Ist Solche von den FlueB Laubach, So mitten durch die Stadt flieBen Thuett, in Zwey Thiiill gethaillet, von \velchem daB kleine Theill, so in gestalt einer Ablangen fiehrung vnndt gantz in dcr Ebne lieget, mitt einer nicht gar Zue starkhen Mau- ren Vmbfangen, An dem Einem Eckh gegen den Cappucinern ist solches mit einem Bollvverckh Ver- sehen An dem andern aber hat es einen Rundten Thurn Vnndt obvvollen noch Zwey kleine Thiirne dar- zwischen stehen, so haben noch die Cortinen wegen Ihrer kleine eine schlechte Bestreichung daraus, das andere vnndt grostc Thiiill Betreffendt, Liegt solches Lengst dem flues, auch in der Eben, Vnndt ist linck- her Handt mitt einer Mauren vor der Bruckhen A. im ersten AbrieB BiB an den Rundten Thurn B. Be- schioBen, Von dannen Ziehen sich die Mauren die hohe hinauff BiB an das schloB, Rechter Handt Von Bemelter Bruckhen den flus hinauff ist anders keine Vervvahrung, als die Mauren der HaiiBer, So BiB an den groBen Rundten Thurn C. gehen. Von dar aber erstreckhett sich ferners die Mauren, so von gutter starckhe den Berg hinauff BiB an den Thuern D. 2. DaB SchloB Betreffendt, So ligt solches auf Ei¬ nem ablanglichen Berg, der gantz frey Von den an¬ dern Abgesondert ist, Von Zimblichen gutten Mauren, Vnndt Thurnen, deren Theils Rundt, Theils Vier- eckhicht nach der alten Manier aufferbauet, Wie es dann aus dem grundtrieB mehrers Zue ersehen ist, Die Eine seiten gegen das Landt ist mit einer Mauren vnndt zweyen Thurn E. vnndt F. verwahret, Vnndt an den groBen Thurn D. angeschloBen Vor Welchem ein Werckh mit Lit. G. gezaichnet doch gantz auBer Defension, Vnndt mehr Zum schadten als Nutzen stehet, auch daran Bey H. vnndt J. Zwey stuckh der Mauren eingangen. DieBe Stadt ligt zwar weith genug Von den Gra¬ nitzen in dem Landte, das sie also keiner solchen groBen gefahr, als die andern Vntervvorffen ist, Wei- len aber sonsten in dem gantzen Landte kein anderer haltbahrer Pošto Vorhandten, dann dieBer, Worinnen sich das Landtuolckh Bey einer feindtes gefahr re- tiriren vnndt das ihrige in saluo Bringen khonnen, Als vvurdte nicht Vntauglichen fallen, Wann mann denselben in BeBere Defension setzen Thette, Wel- ches auch auf nachfolgendte weiBe ins werckh zu richten wehre. AlB Erstlichen khonte das Hornvverckh im ander- ten AbrieB mit Lit. K. gezaichnet deBen Eine Lini Bey dem Thurn F. angefangen vnndt Vollendts an- derseiths der Maur Rey L. angeschloBen, gemacht werdten, da dann Von dem alten Werckh G. die Eine Lini M. gutten Thails an statt der Cortinen Zue Nu- zen khame, Voraus aber des Reuelin N. legen vnndt einen graben mit der Strada coperta fiihren, vvormit das alte vverckh G. als ein Canallier daran stehen Verbliebe. DieBes \vehre mit Mauenverckh aufzu- fiihren vnnd wurde in sich halten 1400 geuierte Claf- tern, deBen eine Zue 12 fl iiberschlagen Tregt an geldt 16.800 fl aus. Nach Verfertigung deBen khonte mann die andere seithen, gegen das Landt mitt Zwey im Anderten AbriB mit Lit. O. vnndt P. gezaichnet als ein gantzes Vnndt halbes Bollvverckh Von Erden, auffiihren Vnndt in die Vervvahrung Bringen. 3. Weillen Bey dem schloB vvegen der hohen Mau¬ ren khein standt vorhandten, daB geschitz darauf Zue gebrauchen, als vvehre das vverckh in solcher Form Von dem Letzten mit P. notiert Zue Conti- nuiren, Wie es der Ander AbrieB mit Lit. Q. Zeiget, Voruon Zwar die Zwey Bolhverckhs Puncten R. vnndt S. etvvas tieff in den Abhang des Bergs fallen, vnndt Von Erden aufgefiihret mieBen vverden, So vvurde sehr Thiienlichen fallen, wann mann den Ab¬ hang des Voraus ligenden Berges gleich es die Punc- tierte mit gelb Vnterstrichene Lini im Profili Zeiget, abtriige das Erdtreich durch Karn, so von einem Pferdt gezogen vverden, in das schlos einfuhrte vnndt darmitt die Beyde Bemelte Bollvverckh anschitten, KRONIKA 163 Vnndt wehre nachmals der Berg desto BeBer aus dem Hornwerckh vnndt Vorligenden Rauellin Zue Be- streichen, Wie auch einem feindt darmitt die gele- genheit Benehmen, das Er an selbigen Orth keine Baterien setzen khonte. DieBe Hohe ist vor dieBem mit Zwey runden schantzen, wie es im ersten abrieB zu sehen verwahrt worden. Auf solche weis wehre das schloB in eine Bestandige vnndt gutte Defension gebracht. 4. DieBes Thaill der Stadt Betreffendt ist solches mit den ietzt stehenden Thiirmen vnndt Mauren ge- niigsamb verwahrt. Absonderlichen aber wurde die Verstarckung mehrers gegeben, wann mann das an- dere vnndt Kleinere Thaill mit den Zweyen gantzen vnndt ein halben Bolhverckh im Anderten AbrieB mit Lit. T. V. vnndt W. von Mauervverckh auffuhrte, vnndt die Flanquen an die Haubtmaur anschlieBe, auch das eine stuckh Cortin, so von X. Bis Z. auf eine Clafter hoch Beraiths gemacht Vollendts er- hochte, vnndt das negste Bollvverckh T. fiihrte Be- melte werckhe werden zuesamben, an Maurvverckh in sich halten, 2800 geuierte Claftern deren eine gleich Vorigen Zue 12 fl gerechnet, Tregt an geldt aus 33.600 fl. 5. Fiinfftens ist im ersten Abries mit der Punctier- ten vnndt gelb Vnterstrichenen Lini zue sehen, Wel- cher gestalten die Vorstandt einzuschlieBen, vnndt eine Retirada zur Zeit eines Befiirchtlichen einfalls des Tiirckhen Vor des meiste Landtuolckh zue ma- chen vnndt Zue gleich durch ihre Handt robath ins vverckh zue setzen wehre, Vnndt khonte in deBen Graben die kleine Labach gefiihrt, vnndt die mehrere Versicherung dardurch gegeben \verdten. WaB das anietzt Befundliche geschiitz vnndt an- deren Zeiigs Requisiten Belanget, Wie auch was mann Bey einer Befiirchtlichen Belegerung vveiters Vonnethen ist solches in die Tabellen gesetzt, die Be- notigte Besatzung in der Stadt vnndt auf dem Schlos wirdt zue einer feindtes gefahr 1500 Mann zue fues vnndt 200 zue Pferdt erfordert.« To poročilo je bilo pisano 1. 1660. Ker je bilo po¬ klonjeno cesarju, ki je posetil Ljubljano osebno vprav v tem letu, je moralo biti skrbno urejeno, lepo pisano in risbe so morale biti točne. — Priprave so bile pa gotove prej, žal, da jih Stier ni datiral. Kakor sem že omenil zgoraj, so bile narejene te risbe v prvi vrsti z vojaških vidikov in fortifikato- ričnega stališča. Zato se je risar omejil samo na tak obseg, ki se je dal utrditi, opirajoč se na stare utrdbe. Vse, kar mu ni bilo moč izrabiti s tega vidika, je iz¬ ločil. Zato pogrešamo oddaljenejših mestnih delov, ki so bili takrat pač samo odrastki pravega mesta, pri¬ veski predmestij (n. pr. Krakovo, Trnovo, Glince, Vič, šiška, Selo, Moste, Hradeckega vas) — izvzemši Sv. Petra predmestje, ki ga sicer pogrešamo, a razu¬ mevamo izključitev, ako pogledamo tloris: utrdbe razširiti tako daleč ni bilo mogoče, ker ni bilo de¬ lavcev, gradiva in denarja na razpolago. Obod onih mestnih delov, ki so prišli nekoliko pod varstvo utrdb, objemajo — ako govorimo moderno-termino- loško — nastopne ceste: Bleiweisova -— Aleksan¬ drova — Tyrševa do bosonogih avguštincev (po¬ zneje deželne bolnice) — Sv. Petra cesta — Vidov¬ danska — Poljanska (do Lichtenthurničnega siro- tišča) — Cesta na grad — Karlovška — Vožarska — Gradaščica — Emonska — Rimska, ki se sklene z Bleiweisovo. Zanimivo je zasledovati, kako krčevito se drži v starem delu mesta porazdelba v prejšnjih dobah za¬ snovanih komunikacij, osobito ulic, cest in drugih potov; mostov je pa imela Ljubljana 1. 1660. preko Ljubljanice samo troje: frančiškanskega, pod trančo (čevljarskega) in sv. Petra most; poslednji se ne vidi več na risbi. Preko Gradaščice je vodil en sam most: današnja »brv«, oz. zveza s krakovsko in trnovsko stranjo na mestu današnje brvi, dočim ni bilo še zve¬ ze niti s krakovskim nasipom in trnovskim prista¬ nom niti Emonske ceste s trnovsko stranjo. Zaradi lažega pregleda sem opremil na sniinku št. I. posamezne ceste in trge z arabskimi številkami. V starih delih mesta je ostala do danes pretežna ve¬ čina cest, ulic in trgov precej v isti smeri, kakor jih je narisal Stier. Nekatere ozke ulice so izginile, dve sta prišli na novo (Krojaška ulica in Resljeva ce¬ sta). V nastopnih vrstah podajam številke, s katerimi so opremljene na snimku načrta ceste itd. in ob vsaki številki moderno ime zadevne komunikacije. 164 KRONIKA 48. Erjavčeva u. 49. Igriška u. 50. Gregorčičeva u. 51. Bleivveisova c. 52. Emonska c. 53. Wolfova u. 54. Marijin trg. 55. Prešernova u. 56. Aleksandrova c. 57. Tyrševa c. 58. Miklošičeva c. 59. Frančiškanska u. 60. Sv. Petra c. 61. Kolodvorska u. 62. Prečna u. 63. Dalmatinova c. 64. Tavčarjeva u. 65. Vidovdanska c. 66. Obrežna u. 67. Za čreslom. 68. Resljeva c. 69. Znamenjska u. 70. Strojarska u. 71. Gosposvetska c. 72. Je ni več. 73. Krakovska u. 74. Kladezna u. 74 a. Rečna u. 75. Krakovski nasip. Cerkve, vkolikor jih je Stier vrisal v ta načrt. I. Stolnica. II. Bivša frančiškanska. III. Sv. Jakob. IV. Frančiškanska (bivša avguštinska). V. Kapucinska (bivša). VI. Klarisinjska (bivša). VII. Diskalceatska (bosih avguštincev, bivša). Cerkve, v kolikor jih je Stier vrisal v ta načrt: Ta Ljubljana je bila z ozirom na tedanje nazore nekoliko zavarovana ali utrjena —- pa le polovičarsko. V obzidju je bil najstarejši del mesta, in tudi to ob¬ zidje so postavili v raznih dobah. Okoli 1. 1658. je segalo obzidje nekako od Kopitarjeve ulice in pote¬ kalo ob Ljubljanici navzgor do Pod tranče. Od tod so tvorila sklenjena hišna pročelja zaeno tudi obram- beno zidovje, nekako do današnje Trubarjeve ulice. Od tod dalje je bil pač spet sklenjen zid do »vodnega stolpa« ob vodnih vratih (C), a le kot zastenje malih hiš. Od tod je potekal del obzidja ob sedanjem Vo- žarskem potu preko Karlovških vrat in čez grajsko pobočje do čveterooglatega stolpa na grajskem pla- nišču. Drugi del zidu je šel z mestnega trga po po¬ bočju hriba do grajskega obzidja (od tega zidu, ki je bil svoj čas v zvezi s prekopom, franc, tranchče, ima še danes ulica pred Hradeckega mostom ime: »Pod trančo«). Tretji del prečnega zidu je šel od današnje Kopitarjeve ulice (točka B v tlorisu) preko Kreko¬ vega trga do grajskega obzidja. Grad sam je bil dobro zavarovan na vse plati. Ostali del mesta na desnem bregu Ljubljanice, proti barju, je bil pa brez vseh varnostnih odredb. — Na levem bregu je dobil samo manjši del hišnih skupin, onih, kjer je bivalo plem¬ stvo in stari patricijat, obzidje, četudi ne bog ve kako Moderniziranje obstoječih utrdb Detajlna itudlja utrdb odporno. Ta del so oklepale te-le ceste in ulice: Breg in židovska ulica (od iztočnega vogla Cojzove ceste do dvorskega trga), od dvorskega trga do srede Kon¬ gresnega trga, od todi v smeri Vegove ulice do zapad- nega vogala Cojzove ceste; ves ostali zapadni del na levem bregu Ljubljanice ni bil zavarovan z obzidjem. — Tukaj je zastavil M. Stier ter zamislil utrdbe tudi za ta nezavarovani del mesta na levem bregu Ljub¬ ljanice, tako da bi bili vključeni vsi deli mesta, od Gradaščice na jugu pa do Tavčarjeve ulice na severu, od Ljubljanice na vzhodu do Bleiweisove ceste na za- padu. To je vnesel v tloris s pikčasto črto. Te utrdbe si je mislil večinoma kot prstene nasipe z naperki, ki naj bi jih zgradili s pomočjo kmečkih tlačanov. — Teh utrdb naše mesto ni dobilo nikdar. V drugi risbi kaže Stier, kako si misli moderni¬ ziranje obstoječih utrdb. Na desnem bregu Ljublja¬ nice, v odseku: vodna vrata — Karlovška cesta po¬ stavi na sredo močan pomol (bastion) in ojači nasip (kurtino) in pomol s pobočjem. To imenuje izrečno »Neueswerk«. Slično predlaga za prečno utrdbo na grajskem planišču: nasip se ojači in mu doda na¬ stavek (fleche). — Na levem bregu Ljubljanice pusti stare utrdbe, a jih ojači z pobočnimi nasipi. Na štirih mestih (pri črkah N, T, V in W) pa projektira po¬ mole z lunetami (N, V, W) in na sredi kurtine z bastionom (T). V svrho večjega odpora naj se obda utrdba z rovom, vanj pa naj se napelje »mala Ljub¬ ljanica«, t. j. Gradaščica. Vidimo torej, da je veljala prva pomoč in pozornost tudi v oni splošni nevar¬ nosti, ogrožajoči vse dežele in plasti, v prvi vrsti pri¬ vilegiranim stanovom. Tudi ta načrt so položili — mislim tako v Ljubljani, kakor tudi na Dunaju — ad acta, to tem prej, ker splošnega napada od strani Turkov ni bilo več. Zadnja risba v Stierovem rokopisu, ki se peča z Ljubljano, je detajlna študija utrdb, v kolikor so obstajale 1. 1658. Te risbe ni delal Stier lastnoročno, ampak drug risar iz italijanske šole. Skica se ni po¬ srečila in je v merilih in orientaciji pogrešna. To je moral nekdo pozneje dodati Stierovemu poročilu. — A kdo? Težavno vprašanje. Znabiti — in to izrekam z vso rezervo — se je vtikal v to zadevo njegov tek¬ mec, polkovnik Priami, ki je bil s Stierom nekaj KRONIKA 165 navzkriž. Dolžil ga je 1. 1668., da je posnel »Dissegno der Fortification von Prag« po njegovih risbah. A če sodimo po dejstvih, ta obdolžitev ni mogla biti točna; kajti meseca julija istega leta so Stieru naro¬ čili v drugo, da naj pregleda utrdbe v Pragi in naj popravi pogreške v načrtih; to bi ne bilo mogoče, ako bi bil zakrivil plagiat in bi se mu bilo to dokazalo: pri vojaštvu je bil ta postopek mogoč. Daši je ta risba od tuje roke pogrešna, ima pa vendar tudi to dobro stran, da nam kaže stanje mestnega obzidja ob Ljubljanici od Pod tranče do Vožarskega pota jasneje, nego Stierova risba. Tu vidimo jasno presledek, za¬ čenši takoj za trančo pa do Trubarjeve ulice, a od tod do vodnega stolpa zopet obzidje. — Utrjeni ma¬ siv na levem bregu Ljubljanice: Breg, židovska ulica, Dvorski trg, Kongresni trg do srede, Vegova ulica in DESET LET METEOROI NA ŠMARNI GORI Zavod za meteorologijo in geodinamiko na uni¬ verzi v Ljubljani je ustanovil meteorološko postajo na šmarni gori 1. januarja 1927. Postaja je postav¬ ljena tik gostilne pri cerkvi v nadmorski višini 667 m. Opazovanja je prevzel tamkajšnji gostilničar Hočevar Franc. Opazuje pa tudi vsa njegova družina. Od vseh vremenskih elementov se opazuje samo temperatura zraka in padavine. Za merjenje tempe¬ rature so v posebni leseni hišici postavljeni 1 navaden termometer, 1 minimum in 1 maksiinum-termometer. Poleg teh pa nepretrgoma beleži temperaturo zraka tudi termograf, pri katerem se izmenjajo diagrami vsak ponedeljek. Padavine se opazujejo z dvema ombrometroma vedno ob sedmi uri zjutraj. Letos je bilo navršeno deseto leto opazovanja in moremo že s precejšnjo točnostjo opisati tempera¬ turne in padavinske razmere na šmarni gori. V ta¬ beli 1. so podane najnižje in najvišje temperature (minimum in maksimum-temperature) v vsakem me¬ secu za vseh deset let, od 1927 do 1936. S tem nam je dan pregled, v kakih mejah se zračna temperatura giblje. Najnižjo temperaturo so zabeležili v znani ostri zimi 1928/29, in sicer 4. februarja —24,0°, naj¬ višjo pa 33,5° zaporedoma v dneh 16. in 17. julija 1928. Zelo visoko temperaturo so zaznamovali tudi 28. junija 1935, in sicer 33,4°. V Ljubljani je zna¬ šala takrat 38,0°. Najnižja temperatura v Ljubljani pa je bila do sedaj —25,6 °, in sicer tudi v tisti ostri zimi kakor na šmarni gori, samo en dan prej, to je 3. februarja 1929. Absolutno kolebanje temperature na šmarni gori se giblje tedaj v mejah med —24,0 0 in 33,5 °. Absolutna amplituda znaša torej 57,5 °. V Ljubljani pa se giblje med —26,0 0 in 38,0 °, ampli¬ tuda znaša tedaj 64 °. Dnevna kakor letna amplituda temperature se navadno manjša z večajočo se nad¬ morsko višino. Iz tabele 1. je dalje razvidno, da se prve tempe¬ rature pod ničlo javljajo v oktobru. Leta 1928. se je pojavila prvič 17. oktobra, leta 1931. šele 28. in je Cojzova cesta je v risbi tuje roke zelo zverižen: do- čim imamo v risbi št. III. jugozapadni kot s 53°, a severozapadni s 111°, ima pri Stieru — pravilno — jugozapadni kot 80 °, severozapadni kot s 53 °. Prav tako je razmerje posameznih ulic sila diskrepantno na risbi št. III., kar je seveda upoštevati. Opozarjam dalje na gorostasnosti, kakršne so n. pr. študentov¬ ska ulica, Reber, Ulica na grad in obris grajskega hri¬ ba na omenjeni risbi; to opominja, da je treba gledati pri starih risbah vselej kritičnih oči in ne vsega spre¬ jemati za veljavno, kar nam pride v roke in osobito ne izvajati iz pogrešnih risb dalekosežnih posledic in trditev. — S tem sem opozoril na te rokopise, ki so važni za našo zgodovinsko topografijo. O drugih podam po¬ zneje morebiti še podobne beležke. iOŠKEGA OPAZOVANJA D 11. O S K A H li E Y A bila nato pod ničlo vsak dan do konca meseca. Leta 1934. se je pojavila že 16. oktobra, pa je tega dne dosegla komaj —0,4° in je vrednost —1,8° dosegla šele 19. Leta 1936. se je pojavila zelo zgodaj, to je že 6. oktobra, vendar samo za malenkost pod ničlo, —0,2°. Vrednost —1,2° iz tabele je bila zabeležena 13. oktobra. Spomladi morejo biti temperature pod ničlo zabe¬ ležene še v maju. V desetih letih pa se je to zgodilo samo enkrat in to 2. maja 1935. V drugih letih pa se najnižje temperature v maju le malo razlikujejo od ničle, često samo za 1 °. Po dosedanjih opazovanjih moreta tedaj slana pa tudi pozeba nastopati od 6. okto¬ bra do 2. maja. Zanimivo je primerjati potek temperature med šmarno goro in spodnjim ljubljanskim poljem. To nam kaže tabela 2., ki predstavlja najnižje in naj¬ višje temperature v letu 1936., in sicer za Ljubljano in šmarno goro. Za Ljubljano so podatki vzeti z vrta ljubljanske porodnišnice. Navadno velja pravilo, da se temperatura zraka z višino manjša, in sicer na vsakih 100 m vzpona za pol stopinje. Višinska dife¬ renca med vrtom porodnišnice in šmarno goro znaša 379 m (667—288). Temperature na Šmarni gori mo¬ rajo biti tedaj nižje za 1,9° (3,79 X 0,5). V tabeli 2. pa vidimo, da ni vedno tako. Opazimo celo, da so temperature v Ljubljani nižje kot na šmarni gori, zlasti pa temperature pod ničlo. Tako je bila tempe¬ ratura v decembru v Ljubljani nižja za 3,4°. To je zanimiv pojav, ki ga imenujemo temperaturni obrat. Temperaturni obrat nastane pri nočnem, zlasti zimskem ohlajevanju zraka. Ko sonce zaide, tedaj se prične ohlajevati najprej zemeljsko tlo. Ohlaje¬ vanje se vrši tako, da odhaja toplota skozi zrak v vsemirje. Ko se tlo ohladi pod temperaturo zraka, oddaja zrak svojo toploto tlu. To se dogaja na ravnem tlu ljubljanskega polja in na okolnih pobočjih, ki ljubljansko kotlino obkrožajo. Hladen zrak pa je težji kot topel, zato se na pobočjih zaradi povečane 166 KRONIKA teže zvali na dno kotline. Na njegovo mesto pa priteče toplejši zrak iz proste atmosfere nad kotlino. Na dnu kotline se torej nabira jezero hladnega zraka, ob po¬ bočjih pa toplejši zrak. Tako nastane temperaturni obrat. Če je zrak na dnu kotline tako ohlajen, da pade temperatura do rosišča, nastane megla. Seveda sega megla do določene višine, ki zavisi od množine vlage v zraku in od ohladitve zraka samega, čim več vlage ima zrak in čim bolj se ohladi, tem gostejša je megla. Zato so megle najdebelejše v jeseni, ko ima zrak še izdatne množine vlage in se prilično zelo ohladi. Na¬ vadno je v ljubljanski kotlini megleni sloj debel 100 do 200 m. če se nahajamo nad njim, recimo na šmarni gori, se razprostira pod nami bajno megleno morje. Ako traja lepo vreme dalj časa, more megla po¬ krivati ljubljansko polje nepretržno po več tednov. Ravno v preteklem letu 1936. se je to dogajalo. V Ljubljani smo bili zaviti v meglo skoraj nepretržno od 16. decembra do 6. januarja 1937, torej skozi 22 dni. Odtod tudi izvira velika temperaturna razlika med Ljubljano in šmarno goro, in sicer v obratnem smislu v decembru leta 1926. Najnižja temperatura —9,0° je bila v Ljubljani opazovana 29. decembra. Minimum —5,6 0 na šmarni gori pa pade na 23. de¬ cember. 29. decembra je znašal minimum na šmarni gori samo —-1,4 °. Za primerjanje temperatur pa mo¬ ramo vzeti samo istočasna opazovanja. Istega dne je ob 7. uri zjutraj znašala temperatura na šmarni gori točno 0,0°, v Ljubljani pa —8,6°, torej je bila spodaj temperatura nižja za celih 8,6 °. Iz priloženega dia¬ grama spodaj na sliki 1. vidimo, da je temperaturni obrat trajal ne samo 29. decembra ves dan, temveč skoraj ves teden. Le zadnjega, 31. decembra, in na novega leta dan je ljubljanska krivulja za malenkost preskočila šmarnogorsko. Nekaj čisto drugega pa vidimo v času najvišjih temperatur poleti. Rekli smo, da bi morale biti tem¬ perature na šmarni gori normalno za 1,9° nižje. Če pa primerjamo julijsko najvišjo temperaturo, vidimo, da je maksimum na šmarni gori za celih 4,4° (32,2° do 27,8°) nižji. Oba julijska maksima, ljubljanski in šmarnogorski, padeta na isti čas, to je na 28. julija. Ob 2. uri popoldne je znašala istočasna temperatura spodaj 32.0 °, zgoraj 27,1 °, torej razlika 4,9 °. Če to razliko razdelimo z višinsko razliko (4,9 : 3,8), vi¬ dimo, da se temperatura niža za 1,3 0 na vsakih 100 m. To veliko razliko povzroči zelo močno segrevanje tal. 28. julija je bilo ves dan jasno. Sončni žarki so ne¬ ovirano lahko prišli skozi zrak do zemeljskega tla. Kadar gredo žarki skozi zrak, se pri tem zrak prav nič ne segreje. Segreva se šele pri dotiku z zemljo. Zemlja podeli svojo toploto najprej neposrednim zračnim delcem, ki leže na njej. Ti postanejo lažji in se dvignejo navzgor. Na njih mesto pa pridejo hladnejši zračni delci od zgoraj. To izmenjavanje zraka prav dobro opazimo poleti, predvsem nad zelo segretim prodnatim ali kamenitim tlom, recimo ob Ljubljano In Šmarno goro kronika 167 bregovih Save. V času najhujše vročine vidimo, kako zrak migota nad segretimi kamni. To močno izme¬ njavanje povzroča tudi rahel šum, ki se ga prav dobro sliši. Na tak način nastanejo vzponski toki. Ko se segreti zrak dvigne navzgor, nosi tudi vse¬ bovane nevidne vodne hlape s seboj. V določeni višini se zrak ohladi, da pade njegova temperatura do ro- sišča. Hlapovi se zgostijo in nastane lep bel oblak kopičaste oblike, ki mu pravimo kumulus. Kumuli so tedaj znak močnega segrevanja zraka pri tlu, med¬ tem ko je megla znak njegovega ohlajevanja. Ni pa nujno, da mora pri ohlajevanju nastati vedno megla. Na diagramih zgoraj vidimo prav lepo prekorače¬ vanje ljubljanske krivulje nad šmarnogorsko in na¬ robe. V noči od 27. na 28. julija je bil pričetek tem¬ peraturnega obrata oh 8. uri zvečer in je trajal do nekako 9. ure naslednjega dne. Največja razlika je nastopila v času najnižje temperature ob sončnem vzhodu. Minimum je bil tega dne v Ljubljani 16,8°. Tega dne megle na ljubljanskem polju ni bilo, ker temperatura pač ni dosegla rosišča. Na šmarni gori je istega dne znašal minimum 21,3°. Ob 9. uri do¬ poldne je ljubljanska krivulja prekoračila šmarno¬ gorsko in je vztrajala nad njo nekako do 7. zvečer. Najvišje je bila nad njo nekako ob 3. popoldne, to je v času popoldanskega maksima. Približno ob 7. uri zvečer je zopet nastopil temperaturni obrat, ki je trajal do krog 8. ure zjutraj naslednjega dne 29. ju¬ lija. Tudi tega dne sta imeli obe krivulji sličen potek kakor prejšnje dni. 30. julija pa je bil temperaturni obrat porušen, ker se je nebo pooblačilo in je na¬ stopil dež. Visoki oblaki namreč preprečujejo pre¬ močno ohlajevanje in segrevanje zraka. Zato pa je padanje temperature vsaj do njihovih višin nor¬ malno. Maksimi temperature so 30. julija znašali v Ljubljani 24,0 °, na šmarni gori 22,0 °, torej pravilno znižanje za 2°, kar je zelo blizu normale 1,9°. Morda bi kdo oporekal, da se zrak na Šmarni gori ravno tako segreva od tal kakor spodaj na ravnini. Do neke mere je to res, vendar pa je vrh gore, ki ima stožčasto obliko, zelo vetroven in zračen. Zrak se gori hitro izmenjava, tako da lahko rečemo, da dviga sre¬ bro v termometru predvsem tisti zrak, ki je zaradi vzponskih tokov prispel iznad podnožja gore. Glavne temperaturne karakteristike šmarne gore bi bile torej: V vročih poletnih dneh izdatno nižje tem¬ perature kot na ljubljanskem polju, pozimi pa zaradi temperaturnega obrata precej višje. To povzroči majhno dnevno kolebanje. S tega stališča se klima šmarne gore zelo približuje obmorskim razmeram. Tabela 3. nam predstavlja mesečne množine pada¬ vin za leta 1931. do 1936. Dodal pa sem tudi še vred¬ nosti iz leta 1937., da bi tako prišel do boljših re¬ zultatov. Kajti padavine so začeli na šmarni gori opa¬ zovati šele s 13. septembrom 1930. Vendar nam pa doba 6 let že lahko nudi dovolj verjetne povprečne padavinske razmere. Te vidimo v spodnji vrsti tabele. Povprečne mesečne vsote so podane tudi grafično na sliki 2. v obliki pokončnih stolpcev. Vidimo, da je najbolj deževen mesec oktober s 173,5 mm padavin. Takoj za njim sledita mesec maj s 147,4 mm in junij s 141,3 mm, nato marec s 134,2 mm. V teku leta opa¬ zimo tedaj tri maksime padavin, in sicer jesenskega kot glavnega, nato zgodnje-poletnega in končno spo¬ mladanskega. Februar je s svojimi 62,0 mm najbolj reven na padavinah v teku vsega leta. Ni tu mesta, da bi razlagal vzrok takemu letnemu razporedu pa¬ davin. O tem sem izčrpno poročal v svoji razpravi »Letni tok padavin na Slovenskem« v Geografskem vestniku, letnik V.—VI., 1929—1910. Omenim le na kratko, da povzročajo naše močno jesensko deževje barometrične depresije, ki potujejo ravno v prehodnih letnih časih najraje preko slovenskega ozemlja. Zgod- nje-poletni maksimum padavin pa povzročajo zlasti popoldanske nevihte, ki se razvijajo najraje ob naj¬ višjem sončnem stanju v juniju. Za ta maksimum sc vedno kosata maj in junij. Saj so bile v dobi 1931 do 1937 padavine štirikrat višje v juniju kot v maju. Povprečna letna vsota padavin znaša na šmarni gori v omenjeni dobi 1519 mm. Dolgoletna vrednost (35 let) za Ljubljano znaša 1410 mm. Izgleda tedaj, da pade na šmarni gori v teku vsega leta povprečno Tabela 4. Pojave prvega in zadnjega snega 168 KRONIKA za krog 100 mm več padavin kot v Ljubljani. Naj¬ večja vsota padavin v enem dnevu je padla 22. sep¬ tembra 1933 in je znašala 98,2 mm. Deževalo je tega dne ves dan. Druga visoka dnevna vsota je padla 13. julija 1934 in znaša 92,2 mm. Tega dne je sicer deževalo po malem ves dan, toda med 2. in 2.30 uro popoldne se je pojavila močna nevihta. Zelo je zanimiva primerjava prvega in zadnjega snega med šmarno goro in Ljubljano. To primerjavo nam prikazuje tabela 4. V splošnem opazimo, da se sneg na šmarni gori poslovi bolj pozno pomladi in da se pojavi bolj zgodaj jeseni kot v Ljubljani. Zgodi se celo večkrat, da na Šmarni gori sneži, medtem ko spodaj še dežuje. Tako se je na pr. leta 1931. sneg prvič pojavil na Šmarni gori že 21. septembra. Snežilo je dalje zgoraj tudi 26.—29. oktobra, medtem ko je v Ljubljani še padal dež. Tega leta je v Ljubljani pr¬ vič snežilo šele 28. novembra. Takoj naslednjega leta 1932. je v Ljubljani zadnjič snežilo 29. marca, na šmarni gori pa šele 19. aprila. V dobi od leta 1930. do 1937. se je sneg na šmarni gori najbolj pozno po¬ javil še 1. maja 1935 in najbolj zgodaj pa že 21. sep¬ tembra 1931. V Ljubljani pa smo imeli v tej dobi najbolj pozen sneg še 21. aprila 1933, najbolj zgodaj pa 7. oktobra 1936. Da se sneg na šmarni gori bolj zgodaj in bolj pozno pojavlja, povzroča nižanje tem¬ perature z višino, kar smo pa že pri temperaturnih razmerah obravnavali. IZ ZGODOVINE LJUBLJANSKIH BANK , DRAGO POTOČNIK DOBA DEPRESIJE PO 1ETD 1873. Leto 1873. je pomenilo v gospodarski zgodovini pre¬ teklega stoletja zelo važen mejnik. S tem letom se je doba le malokdaj prekinjenega dviganja avstrijskega gospodarstva ustavila in nastopila je depresija, ki je trajala v bolj ali manj izraziti obliki skoro do konca 19. stoletja. Nauk o konjunkturi pozna to dobo kot »dolgi val konjunkture«. V nasprotju z običajnimi va¬ lovanji konjunkture traja dolgi val okoli 20 let. Pe¬ riodični nastop gospodarskih kriz se začenja po Tu- ganu Baranovskem z angleško krizo leta 1825., čeprav bi se dalo poseči v tem oziru tudi nazaj v 18. stoletje, v prve razvojne dobe kapitalizma. Od 1825 do 1850 sta bili še dve krizi, v splošnem pa imajo to dobo kot prvi dolgi val konjunkture. Drugi dolgi val konjunk¬ ture datirajo večinoma z letom 1850. Vkljub krizam v tej dobi je bila vendar splošna razvojna linija vsega gospodarstva usmerjena navzgor. Ta val je bil za¬ ključen leta 1873., ko smo stopili v nov val, katerega glavna označba je stalna depresija. V tej dobi je po¬ sebno evropsko kmetijstvo preživljalo hudo krizo, kar je dalo posebno obeležje gospodarski depresiji. Proti koncu 19. stoletja pa so začele cene kmetijskih pri¬ delkov zopet rasti, industrija je zavzela nov razmah in za mejnik lahko postavimo leto 1894. Od tedaj naprej datira stalen vzgon gospodarstva, katerega je končala svetovna vojna. Zaradi svetovne vojne je teže presojati povojne konjunkture z ozirom na dolge va¬ love. Dokazuje nam pa velika kriza od leta 1930. dalje, združena s kmetijsko krizo v odlični meri, da imamo tudi po vojni dolgi val, ki je vkljub prvim po¬ vojnim letom označen z daljšo depresijo. Leto 1873. je prineslo svetovno krizo v velikem ob¬ segu, ki je zajela zlasti vse industrijske države in po¬ sredno tudi ostale. Po dobi stalnega napredka, usta¬ novitvah novih industrij in podjetij, naraščajočih borznih tečajev itd. je prišel maja 1873 polom na du¬ najski borzi, junija je sledil Berlin, septembra Ne\v York in novembra je prišel na vrsto London. S krizo se je začel velik padec cen, kar je imelo v kratkem za posledico padce številnih podjetij, ustavitev pro¬ dukcije in veliko povečanje brezposelnosti. O obsegu spekulacije na dunajski borzi v tedanjih časih so zanimivi naslednji podatki: leta 1867. je ho¬ dilo na borzo okoli 900 do 1000 obiskovalcev, julija leta 1873. pa je bilo še vedno registriranih nad 3000. Posli so dnevno že leta 1872. presegali 100.000 za¬ ključkov v vrednosti 400—500 milijonov goldinarjev. Reporti so bili izredno visoki, povprečno leta 1872. 18—24 %, pa tudi 50—60 %. Prva kriza se je poja¬ vila že sredi decembra 1872, dne 1. maja 1873 pa je bila odprta na Dunaju velika svetovna razstava, ki je še bolj razmahnila spekulacijo, toda le nekaj dni po tem je prišlo do poloma. Tako poročajo že dne 8. maja o desetinah insolvenc, katerim se je 9. maja pridružila še ena velika insolvenca, kar je povzročilo paniko, ki se ni mogla nikakor ustaviti. Kakšen je bil obseg nazadovanja tečajev na dunajski borzi, se vidi iz tega, da je znašala dne 31. marca 1873 tečajna vrednost vseh notiranih papirjev 7605 milijonov gol¬ dinarjev ter se je ta vrednost znižala do 28. oktobra 1873 na 6236 milijonov goldinarjev, torej za 1369 mi¬ lijonov ali 18 %. Najmanj so trpeli tečaji papirjev s stalno obrestno mero, ki so se znižali le za 4 %, na¬ zadovale pa so delnice železniških družb za 20 %, in¬ dustrijske vrednote za 49 %, tečaji bančnih delnic za 58.4 %, najbolj pa tečaji stavbnih družb, in sicer za 74 %. 0 samih bankah navaja Felix Somary l zanimive podatke. Tečaji delnic bank so dosegli svoj višek ko¬ nec leta 1871. z 215 (za 100 vplačanih goldinarjev je znašal tečaj 215). To visoko stanje ni bilo doseženo tudi v letu 1873. ne. Maja, ko je bilo stanje tečajev najvišje, je znašal indeks samo 190, kasneje pa je indeks še bolj padel in je dosegel n. pr. najnižje sta¬ nje konec leta 1876. z 62 (na 100 vplačane glavnice). Pregled o dividendah kaže, da je znašala n. pr. naj¬ višja dividenda bank 80 %, plačal jo je Wiener Bank- verein za leto 1872., pa je v naslednjih letih stal skoro 1 Die Aktiengesellschaften in Osterreich, Dunaj 1902. KRONIKA 169 pred konkurzom. Anglobanka je nadalje plačala leta 1868. 76 2 /3 % dividende, nato pa šele Bodencredit- anstalt s 26 Vs %. Dividende bank so bile v tedanjih časih najvišje. Kako je ta kriza vplivala na naše banke? Pri hra¬ nilnicah je bil položaj boljši. Upoštevati pa je treba, da smo imeli tedaj na Kranjskem samo Kranjsko hranilnico. O krizi leta 1873. pravi poročilo, da je pustila zavod popolnoma ob strani. Le za nekaj časa je zvišala obrestno mero za vloge od 4 na 5 % in pri¬ merno tudi obrestno mero za hipotekarna posojila. V kratkem pa je obrestna mera za vloge prišla nazaj v normalno stanje, kasneje pa tudi obrestna mera za hipotekarna posojila. Glede gibanja vlog je zani¬ mivo, da so se hranilne vloge povečale leta 1871. za 773.199 gold., od tega so znašale kapitalizirane obre¬ sti 271.533 goldinarjev. Leta 1872. pa je konkurenca bank in spekulacija, ki je obetala ljudem večje za¬ služke drugje, povzročila, da so bili dvigi vlog večji kot nove vloge in če ne bi bilo pripisanih obresti, bi se stanje vlog celo znižalo na koncu leta. Kajti vlogam 1,683.749 gold. je stalo nasproti 1,917.017 gold. dvi¬ gov, tako da so se vloge zmanjšale za 233.358 gold., pripisane obresti so znašale 283.979 gold., tako da so per saldo vloge narasle za 50.621 gold. V letu 1873. pa je bil položaj zopet drugačen. Dotok vlog se je skoro podvojil na 3,058.534 gold., dvigi pa so le ma¬ lenkostno narasli na 1,946.590 gold., tako da so se vloge skupno povečale za 1,111.944 gold. S pripisa¬ nimi obrestmi vred pa so vloge narasle za 1,486.240 gold., kar je bila za tedanje čase izredna vsota. Tudi v naslednjih dveh letih je bil prirastek vlog še zna¬ ten: 0.77 in 0.9 milijona goldinarjev. Na aktivni strani bilance Kranjske hranilnice je med večjimi iz- premembami teh let omeniti, da je morala hranilnica za dvige vlog odprodati leta 1872. državne in druge vrednostne papirje. Značilno je tudi, da so menična posojila narasla od leta 1872. na 1873. od 17.906 na 166.708 in 1874. na 227.750 gold. Blagajna je imela leta 1872. gotovine 137.220, 1873. 409.197, 1874. pa samo še 225.591 gold. V tej dobi je začela tudi znatno naraščati realitetna posest. Na Kranjskem smo dobili leta 1872. tudi drugo re- gulativno hranilnico v Zagorju, ki pa ni obstojala dolgo. Zbrala je komaj okoli 30.000 gold. vlog. Tudi obrtno pomožno društvo ni igralo znatne vloge in so bile izpremembe pri tem društvu v teh razgi¬ banih letih prav majhne. Večji vpliv pa je imela kriza leta 1873. na podružnico Avstrijske nacionalne banke v Ljubljani. Eskompt menic je pri podružnici zelo narasel: na koncu let 1870—1875 je bilo stanje eskomptnih, lombardnih in hipotekarnih posojil: 31.12.1870 31.12.1871 31.12.1872 31.12.1873 31.12.1874 31.12.1875 eskomptna lombardna hipotek, v goldinarjih 691.964 84.800 91.511 727.106 58.900 89.423 990.073 79.200 87.204 1,350.338 171.500 84.846 1,014.446 194.100 83.611 859.620 155.800 74.838 Zahteve do podružnice so torej v krizi znatno na¬ rasle, kar se je poznalo že leta 1872., še bolj pa leta 1873. pri meničnih posojilih. Slično velja tudi za lombardna posojila, dočim je bil hipotekarni trg od krize skoro nedotaknjen. O samih bankah v Avstriji pa daje uradna avstrij¬ ska statistika že od začetka modernih bank točne sta¬ tistike računskih zaključkov, ki segajo do leta 1915., ko je izšla zadnja tozadevna statistika. Iz teh statistik posnemamo za leto krize nekaj najbolj značilnih po¬ datkov: število obstoječih delniških bank je padlo od 1. 1872. na 1873. od 125 na 95, leto kasneje na 68 in leta 1877. je bilo samo še 47 delniških bank. Za leto 1872. upošteva statistika 83 računskih zaključkov, za leto 1873. 72, 1874. 63. K temu pa je treba prišteti še 8 bank brez delniške glavnice (deželne banke). V statistiki je upoštevana tudi avstrijska nacionalna banka. Bilančna vsota vseh bank je znašala leta 1872. 3.908.7 milijonov kron, leto dni kasneje pa samo še 3.908.7 milijonov. Med aktivi so se najbolj zmanjšali dolžniki od 1872 in 1873, in sicer od 1.655.1 na 1.118.0, predujmi na blago in vrednostne papirje od 333.64 na 202.8 milij. Narasla pa so znatno hipotekarna po¬ sojila: od 603.7 na 690.8 ter realitete od 21.67 na 63.5 milij. kron. Gotovina je znašala na koncu 1. 1872. 77.5, na koncu 1873. pa samo še 54.76 milij. kron. Med pasivi se je zvišala delniška glavnica še od 794.55 na 903.26 milij., toda od 1873 na 1874 sc je zmanjšala na 660.24 milij. kron. Rezerve so narasle od 61.4 na 105.8, zastavni listi v obtoku od 588.86 na 680.1, zmanjšale pa so se hranilne vloge od 285.34 na 217.5, žiro in akcepti od 200.75 na 197.4 in upniki od 1.118.86 na 563.6 milij. kron. Zmanjšanje poslov je še razvidno tudi iz nadaljnjih številk za 1874 in so n. pr. nadalje do konca leta 1877. upniki avstrijskih bank padli na 246.8 milij. kron, ali slabo četrtino najvišjega stanja. Iz računa izgube in dobička je raz¬ vidno, da so znašali 1872 dohodki 266.5, izdatki 88.76, čisti dobiček torej 177.75 milij. kron. V letu 1873. pa so dohodki padli na 202.7, izdatki pa se povečali na 280.9 milij. kron, tako da je bila izkazana izguba v znesku 78.2 milij. kron. Velik dvig izdatkov je pripi¬ sovati velikim odpisom: leta 1872. so znašali odpisi komaj 6.9, leta 1873. so pa narasli na 202.34, leta 1874. so znašali še 30.0, 1875. 25.5, 1876. 28.86, šele leta 1877. so se normalizirali na 7.9 milij. kron. Vi¬ šina odpisov iz leta 1873. je izredno velika, kar nam dokazuje primera z vsemi odpisi avstrijskih bank od 1870—1901. V tej dobi so znašali vsi odpisi 362.1 milij., samo leta 1873. pa 202.34 milij. kron. V naših krajih je obstojala tedaj samo ena samo¬ stojna banka: Marburger Escomptbank, ustanov¬ ljena leta 1872., dočim je imela Ljubljana samo po¬ družnico štajerske eskomptne banke. O poslovanju te podružnice nam daje poročilo ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice za 1875 več številk, ki kažejo ob¬ seg dela od 1872 do 1875. Iz teh podatkov posnemamo naslednjo tabelo v goldinarjih: 170 KRONIKA Višina razpoložljivega kredita pri Crcditvereinu jc znašala leta 1872. 272.700 gld., 1873. 275.000, 1874. 369.100 in 1875. 480.700 gld. V letu 1872. je podružnica uspešno poslovala, saj je zbrala že v prvem letu svojega obstoja skoro 1 mi¬ lijon goldinarjev vlog, toda kriza leta 1873. je zni¬ žala vloge na 350.000 gold., v letu 1875. pa so vloge celo narasle. Vendar je podružnica imela premalo sredstev na razpolago in centrala jo je, kot sem že napisal, leta 1876. likvidirala. Za leto 1876. nimamo na razpolago več podatkov o njenem delu. Ker je Ljubljana ostala brez delniške banke in ker je bilo pričakovati, da bo tako ustanovo potrebovala, so ljubljanski trgovci začeli misliti na osnovanje nove banke na delniški podlagi. Čeprav smo bili še v pol¬ nem razmahu depresije, je vendar bil v Ljubljani tolik trgovski promet, da se jc ustanovitev poslovanja takega zavoda izplačala. Tako smo dobili v Ljubljani novo delniško banko, ki je obstojala skoro 10 let: KRAINISCHE ESCOMPTGESELLSCHAFT Ko je bilo na občnem zboru štajerske eskomptne banke dne 25. marca 1876 sporočeno, da je določena likvidacija ljubljanske podružnice za konec leta 1876., je bilo že znano, da se snuje v Ljubljani nova banka, o kateri ima prvo sporočilo Laibacher Zeitung z dne 13. marca. Ustanovni občni zbor banke je bil v so¬ boto, dne 17. junija 1876. Tedaj je bilo na njem 23 delničarjev in je predsedoval zboru Martin Hozhevar. Sklenjeno je bilo prevzeti podružnico štajerske eskomptne banke in čez dva dni je že izšla objava, da preneha s svojim poslovanjem podružnica. Ta ob¬ java je bila pa datirana že s 15. junijem iz Gradca. Določen jc bil za zatvoritev termin 30. junija, ko je začela poslovati nova banka, ki je bila vpisana v tr¬ govski register dne 25. junija 1876. Prvi upravni svet banke so tvorili: Martin Hozhevar, Krško, Peter Ko- sler, Valentin Zeschko, Josip Kordin, Joh. Janesch, Lukas Tuntscher, Josip Krisper, vsi trgovci v Ljub¬ ljani. Osnovna glavnica je znašala 150.000 goldinar¬ jev, razdeljena v 750 delnic po 200 goldinarjev imen¬ ske vrednosti. O poslovanju banke posnemamo iz avstrijske sta¬ tistike bank te-le najznačilnejše podatke: Te tabele, ki so podane v izvlečku, kažejo, da je bil razvoj zavoda razmeroma ugoden. Tuja sredstva so se stalno dvigala in dosegla do najboljšega leta 1882. vsoto nad 1,364.000 goldinarjev, kar bi dalo izraženo v kronah na 2.7 milijona kron, kar je bilo za tedanje čase veliko. Pozna pa se v dotoku tujih sredstev zad¬ nja leta vpliv novih kriz v Avstriji. To je bilo leta 1882. tako zvana Bontouxova kriza. Leta 1878. je pod¬ jetni bankir Bontoux (nekdaj glavni ravnatelj družbe Južne železnice) ustanovil bančno družbo Union ge¬ nerale, ki se je bavila zlasti s finančnimi posli v Av¬ striji in Srbiji. Union generale je ustanovila Lander- banko, sodelovala pri ustvaritvi največje težke indu¬ strije v Avstriji Alpine Montangesellschaft. Toda že leta 1882. je prišlo do poloma in Union generale je že 30. januarja 1882 ustavila izplačila. To je imelo ne¬ ugodne posledice za vse avstrijsko gospodarsko živ¬ ljenje, posebno pa je bilo zopet omajano zaupanje v banke in kar se vidi iz tega, da so vloge tedaj celo padle pri velikem številu bank in tudi pri Kranjski eskomptni družbi bi se znižale, če ne bi bilo pripisanih obresti. Toda ta kriza ni v veliki meri škodovala razvoju banke, usodna je bila zanjo kriza leta 1884. To leto je bilo sploh zelo razgibano leto in kdor čita tedanje dnevnike in druge liste, vidi, kako zelo so bile tedaj že razmere razrvane. Pri nas v naših krajih smo imeli začetke delavskega gibanja. Bil je velik socialistični proces — tedaj so imenovali socialiste še anarhiste — kriza kmetijstev je pritiskala z vso silo. Bil je čas za črne bukve kmečkega stanu, razpravljali smo o bodoč¬ nosti naših denarnih zavodov itd. Deželni zbor je uve¬ del anketo o položaju kmetijstva pri nas, kajti beda je vedno bolj pritiskala na naše kmetsko ljudstvo, ki se je začelo v trumah izseljevati v druge pokrajine države, pa tudi v Ameriko. O samem izseljevanju ni vodila Avstrija statistike, pomagala si je avstrijska statistika s tem, da je sestavljala podatke iz emigra¬ cijskih držav in po podatkih pristaniških uprav, skozi katera pristanišča so šli avstrijski državljani. Največ dotoka je beležila tedaj severna Amerika, posebno Ze- KRONIKA 171 dinjene države. Zato posnemamo iz ameriške statistike nekaj podatkov o tem. 1 1841-1851 1861-1870 1881 1890 1901-1910 1851-1860 1871-1880 1891-1900 1911-1920 MadJarska/ - 7.800 72.969 353.819 592.797 2,145.266 če navedemo še podatke za nekatere druge važne vseljeniške države, dobimo tole zanimivo sliko v ti¬ sočih doseljencev: Iz te primerjave je razvidno, da je izseljevanje v Avstriji zavzelo večji obseg vprav v 80. letih preteklega stoletja in je potem od leta do leta napredovalo. Pri Slovencih je bil problem še težavnejši, ker so imeli že itak odseljevanje v druge avstrijske pokrajine, po¬ sebno na Zgornje štajersko in v Trst, pa tudi v hr¬ vaške kraje. To je povzročilo tudi, da je bil odstotek Slovencev v Avstriji vedno manjši, pa tudi ponemče¬ vanje je vzelo mnogo ljudi našemu narodu. Doba depresije je bila tedaj prav posebno občutna v železarski industriji, ki je vedno bolj propadala in se nazadnje ohranila komaj v nekaj podjetjih. Tudi druge industrije v naših krajih tedaj ni bilo. Naza¬ dovanje beleži v tej dobi tudi premogovna industrija, kar se vidi iz bilanc Trboveljske premogokopne dru¬ žbe, največjega industrijskega podjetja na naših tleh. Leto 1884. je v avstrijskem gospodarstvu prineslo veliko krizo, ki je bila posebno občutna v sladkorni industriji, kar je imelo svoj vpliv tudi na Kranjsko eskomptno družbo. Tega leta je nastopil velik padec cen sladkorja. 2 Leta 1883. je znašala povprečna letna cena surovega sladkorja 62.40 kron (za 100 kg), leta 1884. pa je znašala povprečna cena 48.98 kron za 100 kg. V Ljubljani je imela sladkorna kriza vpliv na znano činkelnovo tvrdko. Tvrdka, ki je imela pod¬ jetja tudi na češkem, je imela v Ljubljani tvornico kavnih surogatov, ki je po podatkih Trgovske in obrtniške zbornice za 1. 1880. producirala letno okoli 580.000 kg kavnih surogatov, zaposlovala pa je tedaj okoli 60 delavcev. Prve dni decembra 1884 se je raz¬ vedelo, da je firma Avg. Tschinkelna sinovi zelo za¬ dolžena in da znašajo skupni dolgovi okoli 5 mili¬ jonov goldinarjev in da tvrdki grozi polom. Največji upnik je bila Landerbanka, nadalje je imela terjatev po prvih vesteh pri Činkelnu tudi Kranjska eskomptna družba za okoli 250.000 goldinarjev, kar pa je bilo vknjiženo na posestvih tvrdke. Sledili so poskusi re¬ šiti tvrdko, ki pa niso privedli tvrdke drugam kot do 1 Statistical Abstract of United States 1936, Washing- ton 1936. 2 Statistische Riickblicke aus čsterreich, Dunaj 1913. — konkurza. To je imelo za posledico, da so vlaga¬ telji navalili na Kranjsko eskomptno družbo, ki jc morala izplačati velike vsote vlog. V to atmosfero pa so začele prihajati še bolj alarmantne vesti. Na Du¬ naju je izginil ravnatelj tamošnje Eskomptne banke Luka Jauner in izkazalo se je, da je mož poneveril velike vsote. Sledile so vesti v nadaljnjih poneverbah in samomorih, kar je vse še bolj vznemirilo vlaga¬ telje, katerim je ljubljanska banka dotlej vse izpla¬ čevala. Dne 25. decembra 1884 je bila tudi Kranjska eskomptna banka primorana ustaviti izplačila. Za tem pa se je pripetilo še hujše. Dne 27. decembra tega leta se je ustrelil ravnatelj banke Jožef Zenari. Iz¬ kazalo se je, da je bil ta samomor v zvezi s ponever¬ bami pri banki. Tako banki ni preostajalo nič dru¬ gega kot da sklene likvidacijo, ker ji Kranjska hra¬ nilnica, na katero je apelirala, ni pomagala v oni meri, kot je želela. Prvotno je upravni svet banke sklenil predlagati konkurz, toda kasneje se je izka¬ zalo, da položaj banke le ni tako slab in je banka samo zaprosila upnike, ki so ji še preostali, za mora¬ torij. Večina upnikov je po tedanjih poročilih dnev¬ nikov pristala na ta moratorij do konca leta 1885. Tako je bil dne 12. januarja izredni občni zbor del¬ ničarjev banke, na katerem je bila sklenjena samo likvidacija banke. Iz poročil, podanih na tem občnem zboru, je bilo razvidno, da je do tedaj pristalo na moratorij 454 upnikov s terjatvami 574.495 gold., ni pa pristalo na moratorij 134 upnikov za 144.860 gold. Po poneverbi povzročena škoda je dosegla skupno 105.77F48 gold. Nadalje je utrpela družba pri fužini tvrdke Neuss izgubo 34.792 32 gold., tako da je zna¬ šala skupna izguba 130.563'80 gold. Za kritje izgube so bile najprej porabljene rezerve v znesku 89.303 gold. in še neki drug znesek 263 99 gold., tako da je znašala skupna izguba, katero je bilo treba kriti del¬ ničarjem, samo še 40.996 81 gold. Od te izgube pa je treba še odšteti čisti dobiček banke za 1884 v znesku 19.577'91 gold., tako da je ostalo nekrite izgube samo 21.419 goldinarjev, kar je pomenilo komaj 14 % del¬ niške glavnice. Na občnem zboru so bili tudi izvoljeni likvidatorji banke: Emmerich Mayer, Josip Luckmann, Matej Treun, Josip Kušar, Vašo Petričič, Josip Kordin, F. M. Schmitt, Josip Krisper in Janez Janesch. Likvida¬ cija je bila zaznamovana v trgovinskem registru dne 15. junija 1885, izbrisana pa je bila tvrdka po kon¬ čani likvidaciji dne 15. decembra 1888. Pripominja¬ mo še, da je bil sedež banke v sedanji hiši št. 9 na Mestnem trgu. S tem je prenehala zadnja samostojna banka v Ljubljani in v vsej dolgi dobi tja do konca stoletja nismo imeli samostojne delniške banke v Ljubljani, šele z ustanovitvijo Ljubljanske kreditne banke, ki je prva slovenska banka, v letu 1900. je začela nova doba slovenskih bank v Ljubljani, kar pa spada že v našo neposredno dobo, v kateri živimo. 172 KRONIKA STAROSTNA RAZDELITEV PREBIVALSTVA PO LJUDSKEM ŠTETJU Z DNE 31. DECEMBRA 1890 LOJZE P I P P Naslov tega popisa je bil še vedno zakon z dne 29. marca 1869 (R. G. BI. št. 67), ki je podrobno pred¬ pisoval postopek pri popisovanju prebivalstva, vendar zaradi napredka tehnike pri popisovanju prebivalstva ter zahtev takratne uradne statistike in znanosti ni več odgovarjal, že pri popisu z dne 31. decembra 1880 se je pokazala potreba dopolnil, katere so priporočali mednarodni statistični kongresi. Tako predvsem po¬ datke o materinskem jeziku, poklicne strukture pre¬ bivalstva itd. Vprašanje glede materinskega jezika je takratna avstrijska vlada izmaličila v vprašanje o »občevalnem jeziku« (gl. naredbo ministrstva za notranje zadeve z dne 6. avgusta 1880 — R. G. BI. št. 103), ki je zlasti pri neslovanskih narodih bivše Avstrije dvignilo mno¬ go prahu in upravičene kritike. Glede tega vprašanja je zanimiv dopis takratne de¬ želne vlade mestnemu magistratu v Ljubljani z dne 4. decembra 1888, Z. 12.611, kjer prosi deželna vlada za predloge oziroma dopolnila omenjene ministrialne uredbe z dne 6. avgusta 1880. Vprašanje se je nana¬ šalo na vsebino popisnih pol, katerih izpremembe bi se mogle izvršiti le v okviru omenjene naredbe z dne 6. avgusta 1880 (gl. spis v mestni registraturi XIV/2 št. 20.273/1888). V svojem odgovoru z dne 16. febru¬ arja 1889 zahteva mestni magistrat na prvem mestu izpremembo določil glede vprašanja po občevalnem jeziku ter predlaga mesto tega vprašanja po materin¬ skem jeziku: (»Am nothwendigsten erscheint mir die Anderung der Rubrik IX des Formulares I [Anzeige- zettelj. In dieser Rubrik ist meines Erachtens die An- gabe der ,Muttersprache‘ statt der ,Umgangssprache‘ zu verlangen, weil sich erstere in jedem Falle mit aller Bestimmtheit, die .Umgangssprache* dagegen sehr oft nur schvver richtig festellen lasst. Da nach den Daten dieser Rubrik gerne die Nationalitat der Bevolkerung resp. das nummerische Verhaltnis verschiedener Na- tionalitaten untereinander in der Gemeinde, im Be- zirke und im Lande beurtheilt wird, bedarf es keines Bevveises, dass man es diesfalls bisher mit ganz iluso- rischen falschen Ziffern zu thun hat.«) Koncept tega poročila, ki je prav tako priložen zgoraj navedenemu spisu, se pa glasi takole: »... Precej velik nedostatek pokazal se je z rubriko .občevalni jezik*, to pa zatega¬ delj, ker se številke tega oddelka nikakor ne ujemajo s faktičnimi razmerami. Dognana stvar je, da je .ma¬ terin jezik* kazal veliko istinitejše razmere. Skušnja uči tudi, da je v mnogih slučajih .občevalni jezik* te¬ žavno precizno omejiti. Dosti ljudij je, ki jednako mnogo občujejo v več jezikih, napisati smejo pa ven- der le jednega. Pri .materinem jeziku* ni teh težkoč, materin jezik se da v vsakem slučaju natanko dolo¬ čiti ...« Desetletje novega dela in raziskovanja na področju statistike in popisov prebivalstva je sicer zahtevalo novih potov, katerih pa zakon iz 1. 1869. ni dopustil. Zakona pa zaradi političnih razmer in takratne oko¬ relosti zakonodajnega aparata ni bilo mogoče izpre- meniti, ozir. dopolniti. Prav zaradi tega je morala ostati namera po prvih individualnih popisnicah in stremljenje po popolnejšem, ozir. sodobnejšem štetju in popisu podjetij in obratovalnic neizpolnjena, dasi je popis prebivalstva sicer odgovarjal potrebam in zahtevam znanosti. Iz istega vzroka je moral izostati poseben popis do¬ mače živine, za katerega 31. december ni bil prikladen datum. Vkljub vsem oviram se je pa vendar posrečilo do¬ seči smotrnejšo izgraditev vprašalnih pol zlasti za popis poklicev, popis stanovanj, zemljiške in hišne posesti, krajevnih pregledov ter točnejšo določitev in opredelitev posameznih pojmov in pojavov, ki se po¬ javljajo pri popisih prebivalstva. Vse to je dopuščalo povsem nova dela na področju demografske in go¬ spodarske statistike, ki je vedno bolj pridobivala na pomenu in vrednosti. S točnejšimi vprašanji o posa¬ meznih osebah, kakor tudi o družinah, o stanovanjih in o hišni in zemljiški posesti je bila podana možnost za začetke družinske statistike, ki je velikega pomena za raziskovanje socialne strani prebivalstva. V tehničnem pogledu se je posrečil poizkus elek¬ tričnih Hollerith strojev za sortiranje in štetje zbra¬ nega gradiva, kar dopušča obsežnejšo mehanizacijo, s tem pa tudi smotrnejšo delitev dela, boljšo kontrolo in tudi potrebno centralizacijo statističnega dela. Z mehanizacijo dela se je pa prvič pojavila potreba po individualnih popisnih listih, katere je bilo zaradi točnih zakonitih določb glede postopka pri popisu in obdelovanju, na podlagi popisnih pol, pri Statistični osrednji komisiji (Statistische Zentral - Kommission) naknadno izdelati. Vse to je dalo mnogo zamudnega in deloma nepotrebnega dela. Na drugi strani je pa nova tehnika pri obdelovanju gradiva dopuščala večji vpogled in analizo, s tem pa tudi v medsebojno za- visnost obstoječih gospodarskih in socialnih razmer vsega prebivalstva. Prav v tem dejstvu leži težišče tega popisa. Izvršitev novega popisa prebivalstva je predpiso¬ vala naredba ministrstva za notranje zadeve z dne 9. avgusta 1890 (R. G. BI. št. XLV), ki je izrecno pred¬ videvala individualne popisne liste, katere je bilo, kot že povedano naknadno izgotoviti. To delo in v zvezi s tem dana možnost številnih, doslej nepozabnih kom¬ binacij raznih pojavov v prebivalstvu, je smatrati v resnici za najvažnejšo pridobitev tega popisa. Z novim tehničnim postopkom je bilo mogoče obdelati in po¬ jasniti razne činjenice, ki so bile sicer zabeležene tudi ob drugih popisih, vendar istih zaradi neprimerne teh¬ nike obdelovanja gradiva, ni bilo mogoče izkoristiti. Zbrano gradivo o popisu prebivalstva je bilo v smi¬ slu določb zakona iz 1. 1869. obdelati decentralizirano po krajevnih upravnih oblastvih in nato na podlagi individualnih popisnic še enkrat centralizirano po Statistični osrednji komisiji. KRONIKA 173 Oba dotedanja zakona iz 1. 1857. in 1869. in obe naredbi so namreč glede obdelave zbranega gradiva točno, v zakoniti obliki predpisovali organizacijo in metodo dela ter decentraliziran postopek za pridobi¬ vanje in zbiranje številčnih podatkov o prebivalstvu. Podatke o prebivalcih so krajevne upravne oblasti de¬ centralizirano zbirale na posebnih obrazcih (sumari- jih) za posamezne hiše, te zopet za posamezne kraje, občine, okraje itd. Na ta način je Statistični osrednji komisiji na podlagi krajevnih sumarijev preostala le naloga za centralno sestavljanje sumarijev za posa¬ mezne dežele in končno za vso bivšo monarhijo. Prav zaradi tega načina obdelovanja zbranega gradiva si je mogoče razlagati dotedanjo skromnost in poinanklji- vost objavljenih številčnih podatkov, ki so bili prav zaradi predpisanega postopka razmeroma hitro zbrani. Kombinacije raznih podatkov (n. pr. starosti in sta¬ nu, starosti in veroizpovedi, starosti in spola, poklicev itd.) so bile prav zaradi omejenega obsega sumarijev deloma povsem izključene, vsekakor pa silno otež- kočene. Popis prebivalstva iz 1. 1890. je obsegal vse trajno in začasno navzoče prebivalstvo, in sicer po spolu, starosti, stanu, veroizpovedi, bivališču, pristojnosti, deželanstvu, državljanstvu in rojstnem kraju, kar je za proučavanje gospodarske in socialne strukture pre¬ bivalstva velikega pomena. Tudi nova razdelitev vprašanj glede stanovanj (po številu in kvaliteti), s tem pa tudi posrednega popisa družin, po številu in življenjski moči, je mnogo do¬ prinesla k vpogledu doslej nepoznanih in neraziskanih činjenic, ki so za študij socialne razdelitve prebival¬ stva prav tako neprecenljivega pomena. Glede tega dela popisa je zanimivo tudi dejstvo, da so pri popisu stanovanj vse zavode (hotele, vojašnice, samostane, kaznilnice i. sl.) obravnavali ločeno od stanovanj, kar je še bolj omogočilo točnejši vpogled v stanovanjske in družinske razmere prebivalstva, zlasti pa prebival¬ stva večjih naselbin. Drugih bistvenih dopolnil, ki niso bila nujno po¬ trebna za proučavanje socialne strukture prebivalstva, nove popisnice niso vsebovale. To pa predvsem zaradi tega, ker so že prejšnje določbe zakonov in naredb v znatni meri upoštevali potrebe in zahteve znanosti in uprave, ki se je poprej zadovoljevala le s skromnimi in skopimi številčnimi podatki o prebivalstvu. Zato so ostala vprašanja glede imena, spola, starosti, stanu, zmožnosti branja in pisanja, ev. telesnih in duševnih hib, skoraj neizpremenjena. Prav tako so ostala neizpremenjena vprašanja izza 1. 1880. glede verske pripadnosti in občevalnega jezika. Pač pa so se glede poklicne statistike pojavila nova vprašanja glede položaja (lastnik, nameščenec, dela¬ vec itd.) v posameznih poklicih. Socialno razdelitev v posameznih poklicih so sicer upoštevala že štetji iz 1. 1869. in 1880., vendar zaradi pomanjkljive tehnike pri obdelovanju gradiva nista dali pričakovanega uspeha. Mnogo je študiju poklicne razdelitve dopri¬ nesla razdelitev poklicev in obratov po obsegu, po razredih, po skupinah ter razdelitev v glavne in stran¬ ske poklice. Nova so bila tudi nekatera vprašanja glede hišne in zemljiške posesti, vendar posestva juridičnih oseb niso popisovali, kar znatno zmanjša vrednost tovrst¬ nega popisa. Kot že povedano, 31. december za popis domače ži¬ vine ni bil prikladen datum, število domače živine zavisi namreč predvsem od izpremenljive kvalitete in kvantitete letine, uvoza in izvoza in drugih činiteljev, zato tovrstni podatki ne nudijo prave podlage za pre¬ sojo tega področja narodnega gospodarstva. Popis vojaštva so v smislu določil zakona iz 1. 1869. izvršile vojaške oblasti. Oblika in vsebina tega popisa se v bistvu ni razlikovala od popisa civilnega prebi¬ valstva. V zvezi s popisom prebivalstva je ministrstvo za notranje zadeve s posebno naredbo z dne 12. avgusta 1889 predvidelo tudi potrebne korake za sestavo kra¬ jevnih seznamov, ki so za upravo, kakor tudi za zna¬ nost velikega in trajnega pomena. Po uradnih podatkih 1 je štela Ljubljana 31. decem¬ bra 1890 28.334 civilnih prebivalcev (12.928 moških, t. j. 45'63 %, in 15.406, t. j. 54'37 % žensk) ter 2171 oseb vojaškega stanu, tako da je štela Ljubljana vsega skupaj 35.505 trajno in začasno navzočih prebivalcev (15.099, t. j. 49 50 % moških in 15.406, t. j. 5050 % žensk). Od teh je bilo 27.645, t. j. 97'6 % trajno pri¬ sotnih; domovinsko pravico v Ljubljani je pa imelo le 7571, t. j. 26'7 % prebivalcev. Absoluten prirastek civilnega prebivalstva od 1. ja¬ nuarja 1881 do 31. decembra 1890 je znašal 3726 (1753 moških in 1973 žensk), oziroma 4221 (2248 moških in 1973 žensk, če upoštevamo tudi vojake. Relativni prirastek omenjenega meddobja je zna¬ šal torej 1514 % (moških 7T2 % in žensk 802 %), če pa upoštevamo tudi vojake, pa 16 06 % (moških 8‘55 % in žensk 7’51 %). Relativno je poraslo število moškega prebivalstva napram številu moških na dan 31. decembra 1880 za 1569 % (če upoštevamo vojake, pa za 17'49 %), šte¬ vilo žensk napram ženskam pa v isti dobi za 14'69 %. Po spolu je bilo od skupnega števila civilnega pre¬ bivalstva (vštevši začasno odsotnega) 45 63 % moških in 54'37 % žensk; če upoštevamo vojake, pa 49'50 % moških in 50'50 % žensk. Na 100 moških je prišlo torej 119 (119*15) žensk, če upoštevamo pa tudi vo¬ jake, se zniža to razmerje na 102 (102'02). Na 100 žensk je pa prišlo skoraj 84 (83'92), če pa upoštevamo tudi vojake, pa 98 (98 02) moških. Mestni statistični urad je izvršil novo razdelitev ci¬ vilnega prebivalstva po posameznih letih, spolu in stanu ter pri tem delu ugotovil le 28.228 civilnih (12.928 moških in 15.300 žensk) prebivalcev. Razlika proti uradnim podatkom je le za 106 žensk, število razdeljenega moškega prebivalstva se pa sklada z uradnimi podatki. Starostna razdelitev prebivalstva je bila glede na skupno število moških (v tej razpredelnici niso upo¬ števani vojaki) in skupno število žensk (t. j. 28.228 prebivalcev) taka: 2 1 Vsi podatki so posneti ozir. izračunani na podlagi publikacije »Osterreichische Statistik« XXXII. Bd., 1. Heft, »Die Ergebenisse der Volkszahlung vom 31. Dezember 1890«, vVien 1892. 2 Ta števila in slika se nanaša le na ono število prebi¬ valstva, ki je bilo ugotovljeno po mestnem statističnem uradu. Tabela in slika je zaradi enotnosti prilagodena shemi, katero smo uporabili pri popisu okoliških občin (glej III. letnik »Kronike«). 174 K B O N I K A Grafično so videti gornji podatki prikazani v rela¬ tivnih številkah, takole: Legenda: redko črtkani pravokotniki predstavljajo odstotke samskega, gostejše in močnejše črtkani pa odstotke poročenega, vdovelega in ločenega prebival¬ stva Ljubljane na dan 31. decembra 1890. če vzamemo polovico leta za povprečje pri posa¬ meznih letnicah, lahko izračunamo, da je bila v tej dobi povprečna starost Ljubljančanov nekaj nad 28 2818) let, Ljubljančank pa skoraj 32 l A (3244) let. Povprečna starost obeh spolov je znašala pa skoraj 30 l A (30'49) leta. Povprečna starost žensk je od leta 1880. nekoliko padla (od 3298 na 32'44 let), povpreč¬ na starost moških je pa zaradi neupoštevanja vojakov, ki so večinoma mlajših letnikov, nekoliko narasla (od 2792 na 2818 let). Odstotek poročenih, vdovelih in ločenih prebivalcev v posameznih starostnih skupinah (po 5 letjih) je bil dne 31. decembra 1890 glede na skupno število pri¬ padnikov istih starostnih skupin moških in žensk tak: 91—95 96—100 KRONIKA 175 Starostna razdelitev prebivalcev v otroško (do do¬ polnjenega 6. leta), v šoloobvezno (od pričetega 7. do dopolnjenega 14. leta), v polpridobitveno (od pričetega 15. do dopolnjenega 20. leta), v pridobitveno dobo (od pričetega 21. do dopolnjenega 64. leta) in zopet v ne- pridobitveno dobo (doba ostarelosti, t. j. nad 65 let starosti) je bila na dan 31. decembra 1890 naslednja: V starosti, ki pride običajno lahko v poštev za že¬ nitev, oziroma možitev (pri moških od 20. do 50. leta, pri ženskah pa od 15. do 50. leta) je bilo 31. decembra 1890 5469 moških in 8319 žensk, kar predstavlja 42 30 % vsega moškega in 54'37 % vsega ženskega pre¬ bivalstva Ljubljane. Če pa vzamemo isto razdobje, t. j. od 20. do 50. leta, tudi pri ženskah, dobimo le 6986, t. j. 45 66 % žensk. Absolutno in relativno število poročenih in neporo¬ čenih (samskih, vdovelih in ločenih) prebivalcev gor¬ nje starostne skupine (t. j. za moške od 20. do 50. leta, za ženske pa od 15. do 50. leta) je bilo sledeče: Popisanih dojencev (otrok pod 1 letom) je bilo dne 31. decembra 1890 v Ljubljani 550 (278 dečkov in 272 deklic). Legitimacije rojstev pri tem popisu nismo navajali, zato odpadejo tovrstni podatki prejšnjih po¬ pisov prebivalstva. Število prebivalstva ženskega spola v rodilni dobi, t. j. od 15. do 50. leta je znašalo 31. decembra 1890. leta 8319 ali 54'37 % vsega števila žensk. Od teh je bilo 2680 (t. j. 32'22 %) poročenih, če upoštevamo vse, t. j. tudi neporočene ženske od 15. do 50. leta, katerih število znaša, kot že rečeno, 8319, se je rodilo na 100 žensk skoraj 7 (6'61) otrok. V tem številu so iz zgoraj navedenega razloga všteti tudi nezakonski otroci. Rojstnost je torej od I. 1880. nekoliko padla. Razdelitev po veroizpovedih je bila 31. decembra 1890 naslednja: 28.228, t.j. 10000 Glede izobrazbe imamo za isto dobo naslednje po¬ datke (glej spis mestnega arhiva št. 11.295/1901): čitati in pisati je znalo 20.162, t. j. 71 '2 % civilnega prebivalstva; samo čitati je znalo 1828, t. j. 6'5 % civilnega pre¬ bivalstva; analfabetov je bilo 6344, t. j. 22'3 % civilnega pre¬ bivalstva. Po občevalnem jeziku so se prebivalci Ljubljane opredelili takole: 1 slovenski 24.200, t.j. 81'4 % prebivalcev, nemški 5.127, „ „ 17 3 % drugi 389. 13% V Ljubljani so 31. decembra 1890 popisali 128 ulic, cest in trgov. Razen tega so navedenega dne našteli 1292 hiš, od teh 29 nenaseljenih. Gornje število se po pol. okrajih razdeli takole: I. pol. okraj 154 naseljenih, 3 nenaseljene hiše, Skupaj 1263 naseljenih, 29 nenaseljenih hiš. Po vsebini prebivalcev se gornje število hiš razdeli takole: 5 hiš je štelo po več kot 200 prebivalcev, 12 . od 100—200 88 „ „ „ „ 50—100 185 „ „ „ „ 30— 50 507 . 10— 30 466 „ „ „ manj kot 10 Prevladovale so torej male hiše. Vsaka hiša je štela povprečno nekaj več kot 4 (4‘4) družine, vse skupaj pa 5545 družin. Vsaka dru¬ žina je pa štela povprečno 5 (5'1) oseb, v tem številu so všteti tudi posli. 1 V tej rubriki so šteti le oni navzoči prebivalci, ki so bili pristojni na področju bivše monarhije, t. j. brez ino- zemcev. 176 KRONIKA MLADINSKE POČITNIŠKE KOLONIJE MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE vojko a g o d t n Pričetek vpeljevanja počitniških kolonij v mladin¬ sko skrbstvo sega v leta pred vojno, ko je pričelo dobivati mladinsko skrbstvo konkretnejše oblike in ko so se pričeli iskati načini, kako zadostiti potre¬ bam in rešitvi inladinsko-skrbstvenih vprašanj. Prve mladinske počitniške kolonije so bile name¬ njene izključno takim otrokom, katerim je bilo biva¬ nje v prosti naravi, bodisi v goratih predelih ali ob morju, nujno potrebno za njihovo ozdravitev. Za to so sprejemali vanje predvsem telesno bolne otroke. Vznik širšemu razmahu ljubljanskega mladinskega skrbstva so dala spoznanja, dobljena na podlagi temeljitej¬ šega in globljega raziskovanja telesnega in duševnega zdravja otrok, kakor tudi vzrokov za nepovoljno te¬ lesno in duševno stanje. Zato se je mladinsko skrb¬ stvo v pretežni večini bavilo le s telesno ogroženo in z moralno pokvarjeno mladino. Ker tako eni kot drugi ni bilo mogoče ali pa zmogljivo uspešneje priti do živega in ker je sprememba kraja, zraka, načina življenja in miljeja najboljši lek zoper telesne in du¬ ševne motnje, se je seglo po kolonijah, to je kratko¬ trajnih bivanjih večjih skupin otrok v primernih krajih, pod nadzorstvom in s preprostim načinom življenja. Poleg teh argumentov, ki so bili brez dvoma najjačji in ki so jim dajali polno vsebino in pomen predvsem zdravniki, ki so imeli v vidu v glavnem le telesno-zdravstveno plat otrok in le manj duševno in moralno zdravstveno, so nastopili še drugi. Tako n. pr. pedagoški (z razvojem šolstva in s pojavljanjem mno¬ gih vprašanj, kako napraviti otroke telesno in dušev¬ no zmogljivejše in predvsem, kako telesno in duševno šibke ojačiti). Tudi taka strokovna razglabljanja so vodila poleg drugih tudi v spredaj omenjeno smer. V zvezi s tem bi se dalo navesti še prve započetke so- cialno-medicinskih, socialno-pedagoških in specifično moralno-pedagoških momentov, ki so vsi postajali z dneva v dan vedno bolj pereči in ki jim je bilo po¬ trebno iskati leka, ki pa so dobili pravo vsebino in pomen šele v zadnjem desetletju. Od vseh početkov izbira za mestno občino ljubljan¬ sko v pogledu kraja in bivanja mladinskih kolonij ni bila velika. Gorenjska in morje sta kot prvenstvena prihajala v poštev. Prve mladinske kolonije so se organizirale, in to zelo primitivno, v Sangradu na Go¬ renjskem in v Gradežu ob morju. Število kolonistov je bilo majhno. Prvič zato, ker so bili za kolonije namenjeni le bolehni, drugič pa tudi zato, ker so bile socialne prilike gotovo boljše kot so na primer danes in tretjič tudi radi tega, ker je bil šele začetek in pravega presojanja vrednosti kolonij za mladino še ni bilo, kakor tudi še ni bilo prave organizacije. Močnejši razmah ljubljanskih otroških počitniških kolonij datira v povojna leta. S splošno organizacijo socialnega skrbstva kakor tudi z uvajanjem sistema v mladinsko skrbstvo in njegovo podrobno organizacijo in z razvojem ter naraščanjem vseh zgoraj omenjenih problemov, so tudi kolonije pričele dobivati kvalitativno in kvantitativno drugo lice. Kratkotrajno bivanje more le malo pomagati te¬ lesno res okvarjenim in bolnim otrokom. Prav tako taki otroci potrebujejo svojevrstne nege in jih je treba stalno zdravniško nadzirati. Isto je tudi z mo¬ ralno ali kakor koli duševno defektnimi. Ti spadajo v. zavode, ki so izključno za to namenjeni, potrebno opremljeni in pod strokovnim nadzorstvom. Kolonije pa imajo povsem drug namen. (Tukaj so mišljene kolonije, ki jih prireja mestna občina ljubljanska v okviru socialno-političnega urada in ne morda ko¬ lonije, ki jih prireja ali ki bi jih moral prirejati mest¬ ni fizikat.) Med šolskim letom so bila in so gotova razdobja, kakor n. pr. počitnice, tako velike, božične in veliko¬ nočne, ki ostajajo za šoloobvezne otroke precej neiz¬ rabljene. Torej je tu problem, ki predstavlja za so- cialno-politično delo kakor tudi za pedagoško pod¬ ročje veliko nerešeno vprašanje, ki pa bi ga bilo naj¬ brž mogoče edino smotrno rešiti samo v zvezi z mla¬ dinskimi počitniškimi kolonijami. Iz tega bi sledilo, da je pomen kolonij v zdravstvenem in vzgojnem po¬ gledu za osnovnošolsko, meščanskošolsko in srednje¬ šolsko mladino zelo velik. Pravo sliko pa nam je mogoče dobiti le, če zdrav¬ stveni in vzgojni pomen nekoliko diferenciramo in specializiramo na vse tri vrste šolstva in če temu pri¬ damo še vajeniško vprašanje, v kolikor bi bilo umest¬ no in v kolikor ga zadevajo kolonije. Ugotovitve dolgo¬ letnega izvajanja delavskega zavarovanja so namreč pokazale, da je delovni naraščaj v večini primerov telesno tako zaostal, da je njegovo zdravje resno ogro¬ ženo in da obstoja nevarnost, da se zaradi sedanje pavperizacije še poslabša. Ta pojav bi lahko postal, v kolikor še ni, zelo nevaren, ne samo za razvoj na¬ šega obrtništva, temveč za razvoj vsega naroda. Med vajenci je zelo razširjena tuberkuloza in druga obo¬ lenja, ki so v zvezi s telesno neodpornostjo. Zato bi bilo nujno pričeti s preventivnimi in kurativnimi ukrepi. Zahteve po letnem oddihu vajencev dobivajo vedno večji obseg in upravičenost. že po prvih prirejenih kolonijah mestne občine ljubljanske je začelo prodirati spoznanje, da bo treba ravno temu vprašanju, to je vprašanju počitniških kolonij, posvetiti čim večjo pažnjo in skrb ter po možnosti in razpoložljivih sredstvih žrtvovati čim več. Vedno večja brezposelnost družinskih očetov, ali ne¬ zadostno zaposlenih ali slabo plačanih, ima za posle¬ dico, da starši otrokom ne morejo nuditi ničesar, naj¬ manj pa vsaj brezskrbnih počitnic. Toda ti otroci bi morali postati duševno in telesno krepki, da ne bodo družini v breme, marveč v korist, številne družine, ki gredo po številu v sto in tisoče, ki nimajo niti do skrajnosti zminimiranih pogojev za življenje in ki so po številu otrok navadno najjačje, so dale slutiti, da bodo napolnile zdravilišča, zavode in sploh ustanove, ki so namenjene za kakor koli pokvarjeno mladino, pa tudi za odrasle, če se ne seže pravočasno po sredstvih, ki bi to onemogočala ali vsaj najhujše zlo preprečila. Glavni momenti, ki so bili odločilni za otvoritev po¬ čitniških kolonij, so bili: nezadostna prehrana šolo- KRONIKA 177 obveznih otrok, bedne stanovanjske razmere (barake, kletna stanovanja), pomanjkanje oblačila ter obutve, kar vpliva na otroško zdravje kvarno, šolska upravi- teljstva in protituberkulozna liga so potrebo po od¬ dihu utemeljevala. Predvsem se je pazilo na to, da pridejo pri sprejemu v prvi vrsti v poštev slabotni in slabokrvni otroci. Torej v kolonije vse otroke, ki so potrebni zdravja, ki so socialno ogroženi, ki jim je okolica edini svet, kjer pridejo v stik z življenjem, ki jih družinske razmere ogrožajo itd. Ta parola je na¬ stala pod pritiskom razmer radi tega, ker se ni našlo za vse te otroke, tako različne po duševnih in telesnih lastnostih in posebnostih, druge rešitve. Po tem pregledu obsega in pomena in pojmovanja počitniških kolonij naj navedem še nekaj o njih raz¬ širjenju in organizaciji. S prvimi kolonijami je pričela M. O. L. leta 1926. To leto se je postavilo v proračun za počitniške kolo¬ nije din 35.000'—, naslednje leto pa din 50.000'—. Prvih kolonij mestna občina ni vodila v svoji režiji, marveč jih je odstopila drugim, tako Kolu jugoslo¬ vanskih sester, ki je prirejalo mladinske kolonije ob morju, in Protituberkulozni ligi, ki je imela stalno počitniško kolonijo na Rakitni. Din 35.000'—, voti- ranih leta 1926. za počitniške kolonije, je bilo raz¬ deljenih takole: v poštev so prišli slabotni, siromašni in v Ljubljano pristojni otroci, in sicer: za dvajset do 1.1937. po navedenih virih otrok po din 10'— na dan, za trideset dni na morje; za 60 otrok po din 10'— na dan, za trideset dni na deželo. Ostalo se je porabilo za potne stroške, nad¬ zorstvo itd. Naslednje leto se je pojavila tendenca, da bi bilo bolje poslati več otrok na morje, verjetno da zato, ker so bili uspehi bivanja ob morju pozitivnejši od bivanja na deželi. Da bi igrali vlogo kaki drugi momenti, ni verjetno. Pri izbiri so prišli v poštev zo¬ pet slabotni in siromašni, in sicer: 50 otrok po din 20'— na dan za 30 dni k morju in 20 otrok tudi po din 20'— na dan za 30 dni na deželo. Za preskrbo in potne stroške se je torej porabilo din 50.000'—. če primerjamo to vsoto z vsoto prejšnjega leta, vidimo, da je višja za din 15.000'—, število otrok pa manjše za deset. Teh dveh kolonij mestna občina ni imela v svoji režiji in je bila zato odvisna od cen, ki so jih diktirale organizacije. Tako je stal n. pr. leta 1927. en otrok v počitniški koloniji bodisi ob morju bodisi na deželi M. O. L. din 714'—, kar je bila gotovo pre¬ visoka cena. Prvo kolonijo je priredila v lastni režiji M. O. L. leta 1928. v Velesovem pri Cerkljah. Tja je bilo po¬ slanih 90 otrok. Poleg teh se je poslalo še 40 otrok v kolonijo Kola jugoslovanskih sester k morju, nekaj pa je bilo priključenih Protituberkulozni ligi na Ra¬ kitni. Otroci, ki so bili poslani na Rakitno, so bili odbrani radi specialnega zdravniškega nadzorstva in nege. Za vzdrževanje teh počitniških kolonij se je na¬ kazala vsota din 60.000'— in din 10.000'— za počit¬ niški dom na Rakitni, skupaj din 70.000-—. V počit¬ niški dom na Rakitni je bilo sprejetih približno 15 otrok, torej je bilo 1. 1928. vseh otrok, poslanih v počitniško kolonijo, 145. Povprečna oskrbovalnina je znašala približno din 482'—. Za naslednja leta je težko ugotoviti prave številke izdatkov za kolonije, ker so viri različni. Spodnji dia¬ gram ponazoruje izdatke po navedenih štirih virih. Diference so nastale najbrž radi tega, ker so se krile potrebe iz drugih proračunskih postavk in ev. pri¬ hrankov. V zvezi s tem je zanimiva ugotovitev števila otrok, ki so bili poslani v počitniške kolonije v posameznih letih, število otrok za leto 1926. in leto 1927. smo že omenili. Te navaja proračun. Za ostala števila pa: Iz teh številk je tudi razvidno, da je število otrok rapidno raslo. Če primerjamo ta števila s proračun¬ skimi postavkami, moramo priti do zaključka, da so se morali dobiti izven proračuna, ali pa kako drugače, visoki zneski, da so se mogli kriti stroški za tako veliko število otrok. Zanimiva je tudi primerjava, koliko je stal mestno občino en otrok v koloniji v posameznih letih. Ker 178 K H O N I K A sem vezan na števila otrok iz referatov, sem vezan tudi na postavke iz referatov, in to za leta 1928. do 1934., za leti 1926. in 1927. na proračune, za leti 1936. in 1937. pa na tozadevna poročila. številke so sledeče: bila, kakor že omenjeno, v Velesovem pri Cerkljah leta 1928. V letih 1929. do 1933 so bili otroci poslani v Breznico pri Žirovnici. V letu 1930. se je pričelo misliti na stalno večjo kolonijo v Mednem. Zgradila se je lesena baraka na desni strani Save. Poleg nje se je postavila vsako leto tudi »Dockerjeva« baraka. Tako je bilo prostora za ca. 150 otrok. Dalje se je pošiljalo otroke k morju. Ker pa so bili materialni izdatki za bivanje ob morju zelo visoki, se je takratni socialno-politični odbor odločil, da ustanovi lastno kolonijo ob morju in to pri Sv. Jakobu pri šiljevici. Poleg te se je ustanovila, mesto one v Breznici, še nova v Poljanski dolini. Ali naj bi se otroci pošiljali k morju in katere, o tem si socialno-politični odbor dolgo ni bil na jasnem. Pravih razlogov za to niso navajali. Pomisleki so bili samo glede materialnih izdatkov. Kolonije ob morju so mnogo dražje kot doma. Da bi se to na kak način ublažilo, je odbor sklenil postaviti lasten »po¬ čitniški dom« pri Sv. Jakobu ob šiljevici. Za to se je odločil tem laže, ker je ondotna občina odstopila brezplačen prostor. Ker ni bilo na razpolago vseh sredstev, se je odločilo, da se zida postopoma v etapah. Dom do danes še ni dograjen. Poleg tega pa so se pokazale še druge težave, ki branijo, da bi se dom rentiral. Tudi v Poljanski dolini so hoteli zgraditi lastni dom. Toda ta ideja se je odstopila M. D. Z. Iz poročila, ki mi je na razpolago, posnemam, da so se otroci, ki so preživeli en mesec ob morju ali na Gorenjskem, vračali okrepljeni, da se je posebna važ¬ nost polagala na prehrano in vzgojo, da se je skrbelo za nadzorstvo in da so mestni fizik in uradništvo so¬ cialno - političnega urada stalno kontrolirali kolonije in da sta jih načelnik in predsednik vsako leto obi¬ skala ter se prepričala o pomenu te naloge skrbstva. Bilo bi zanimivo poizvedeti, kakšne osnove in kak¬ šno je bilo globlje pojmovanje te panoge skrbstva in kakšna je bila podrobna organizacija, škoda, da to ni mogoče, ker se tozadevni material do sedaj ni hranil. Tako bodo ravno začetek in prva leta te na¬ loge mladinskega skrbstva ostale nejasne in neznane in kdor bo hotel po letih posegati v omenjeno delo nazaj, ne bo našel nobenega pravega in verodostoj¬ nega materiala, ki bi mu razjasnil začetne težave in probleme. V naslednjem podajam kolikor mi je mogoče iz¬ črpno poročilo o letošnjih mladinskih počitniških ko¬ lonijah, in to iz dveh razlogov. Prvi je ta, da bi se za poznejša leta ohranil vero¬ dostojen material, drugi pa je ta, da bi opozoril na velike probleme, ki jih vodi ta panoga mladinskega skrbstva, in še prav posebej na tiste probleme, ki so predvsem važni za MOL. želeti bi bilo, da bi se tudi mladinske počitniške kolonije mestne občine ljubljan¬ ske pričele približevati modernim sodobnim metodam in principom, ki jim edini lahko dajo garancijo za popoln uspeh.— Radi nedograjenega »Počitniškega doma« v šiljevici in drugih težav, ki so nastale v zvezi s tem, se je odločila MOL, da v letu 1937. ne bo poslala otrok na letovanje k morju. Odločeno je bilo, da se pošljejo v Medno in Belo Krajino. Kakor vsako leto, tako je tudi letos objavila mestna občina, da bo sprejela v počitniško kolonijo revne in slabotne otroke. Reflektanti naj se javijo na soc. pol. uradu mestnega magistrata na mladinskem oddelku. Vsak prijavljenec je moral izpolniti tiskovino z na¬ slovom »Počitniška kolonija«. Rojstni podatki so bili potrebni radi ugotovitve sta¬ rosti, kakor tudi rojstnega kraja. šolo in razred je bilo treba navesti zato, da si je bil socialni urad na jasnem, iz katerih šol so prosilci, ali osnovnih, meščanskih, srednjih, strokovnih ali eventualno pomožnih. Pristojnost je bilo ugotoviti radi sklepov soc. pol. odbora, da je treba podpirati v prvi vrsti v Ljub¬ ljano pristojne otroke, in šele v drugi vrsti drugam pristojne. Pri imenih staršev se je ugotovilo, ali jih prosilec sploh ima, ali je brez matere ali brez očeta ali obeh in ali je zakonski ali nezakonski. Izvedeti poklic in dohodek staršev je bilo nujno po¬ trebno, da se je ugotovilo, ali je prosilec upravičen ali ne. Prav tako število nepreskrbljenih otrok. Prostovoljni prispevek se je določal po dohodkih staršev. In sicer so bili prispevki določeni po sledeči skali: če pride na otroka v družini manj kot din 150'—, ne prispeva nič. od din 150'— do 200’—, prispeva din 20'— od „ 200'— do 250'—, „ „ 30'— od „ 250— do 300 —, „ „ 50 — od „ 300— do 400 — „ „ 100 — STARIH -17 16 15 14 13 12 11 lO 9 8 7 b£T KRONIKA 179 Zdravniška izjava se je zabeležila po zdravniškem pregledu, da se je ugotovilo, ali je otrok zdrav ali bolan in kakšno bolezen ima. Poleg tega so zdravniki podali svoje mnenje, ali je prosilec potreben ali ne, in sicer po sledečem ključu: »A« zelo potreben. »B« manj potreben. »C« event. nepotreben — zdrav. Stanovanje se ni beležilo samo radi eventualne ob¬ vestitve o sprejemu, marveč zato, da se ve, iz kate¬ rega soc. pol. okraja je prosilec. V opombo pa so se zapisale stvari, ki so še važne pri odločanju za sprejem. Vseh prosilcev se je javilo 385. Od teh 209 dečkov in 176 deklic. Po izjavah gosp. uradnikov se jih je javilo manj ko prejšnja leta. Od teh prosilcev jih je bilo sprjetih 312, in sicer 155 dečkov in 157 deklic. Odklonjenih je bilo torej 73. Med njimi je 32 oskrbo¬ vancev mestne občine, ki so bili prvotno tudi name¬ njeni za kolonijo, pa so bili odklonjeni radi številnih drugih nepreskrbljenih prosilcev. Razdeljeni so bili v štiri skupine. Za julij v Medno 105 dečkov, za avgust v Metliko 50 dečkov, za julij v Metliko 50 deklic in za avgust v Medno 107 deklic. Veliko vprašanje je, katero je v Ljubljani pravo število onih otrok, ki bi bili potrebni sprejema v po¬ čitniško kolonijo. To ugotoviti je zelo težko iz več razlogov. V Ljubljani je mnogo društev, organizacij in korporacij, ki kar tekmujejo v prirejanju počitni¬ ških kolonij za otroke. Koliko so jih sprejele, od¬ nosno koliko ljubljanskih otrok gre v kolonije vsako leto, bi bilo nujno ugotoviti, da bi bila vsaj številčna primerjava mogoča. Pri izbiranju se je predvsem pazilo na to, da pri¬ dejo v kolonijo faktično tisti, ki so res najbolj po¬ trebni, to je tisti, ki so potrebni iz zdravstvenih in ma¬ terialnih ozirov, kakor bodo pokazale naslednje tabele: Iz tabele št. 2 je razvidna starost in število spre¬ jetih. Največ je starih 10 let (57), torej rojenih leta 1927. Povprečna starost je znašala 10.47 ali približno 10 1 * leta. Iz nadaljnih ugotovitev je razvidno, da je bilo spre¬ jetih največ osnovnošolskih otrok. Iz Most 42. Razum¬ ljivo, saj so Moste najbolj sproletarizirani del Ljub¬ ljane, kjer se čuti vpliv industrije (na levi strani Ljubljanice), na drugi pa kolonije barakarjev na Ko¬ deljevem. Tudi Sv. Jakob kaže visoko število (32) re¬ lativno više od Most, ker je v Mostah mešana ljudska šola, dočim je šola Sv. Jakob samo dekliška. Pri šent¬ jakobski se čuti vpliv zaledja, t. j. Ceste dveh cesar¬ jev, Trnovega, Ceste v mestni log itd., sploh jugo- zapadnega dela Ljubljane. Zanimive so ugotovitve števil šolskih otrok po šolskih razredih. Prevladuje IV. razred (62), III. (55), kar pa ne odgovarja povprečni starostni dobi. Da ne, prav za prav, da diferira skoraj za celo leto, če pri¬ merjamo število 10 (57) z 11 (54) letnih, je pripisovati dejstvu, da vplivajo povojne socialne razmere tudi na duševno, odnosno intelektualno plat otrok. Bilo bi tudi to treba nujno raziskati. — Za osvetlitev socialnega stanja sprejetih prosilcev v počitniške kolonije je zelo poučna tabela št. 3. Iz nje je razvidno, kako je s poklici staršev sprejetih otrok. Največ otrok je bilo sprejetih takih, katerih očetje, odnosno starši so brezposelni (124). Razvidno sicer ni, kakšni brezposelni po poklicu so to. So pa večinoma brezposelni delavci, deloma obrtniki in uradniki katere koli stroke. Iz tega je razvidno, da je socialno-politični odbor predvsem gledal na to, da se sprejme čim več otrok, prav za prav skoro vsi, katerih starši so brezposelni. Nadalje so prišli v poštev otroci, katerih očetje so delavci in to zaposleni (86). Zbirali so predvsem otroke onih delavcev, ki niso stalno za¬ posleni, ki imajo veliko otrok in male mezde. Potem otroci obrtnikov (51). So to obrtniki, ki imajo ali malo otrok ali pa je njih zaslužek samo priložnosten, odnosno premajhen za preživljanje družine. Isti mo¬ tivi so bili merodajni pri državnih, oziroma samo¬ upravnih uslužbencih (26) in upokojenih (11). Iz tabele št. 3 pa je nadalje tudi razvidno, da je od sprejetih brez očeta 63, brez matere 5, popolnih sirot pa 11. Tudi premoženjsko stanje staršev prosilcev je za ugotovitev socialne strukture važno. To nam ilustrira tabela 4. Spredaj sem že omenil, po kakšnem ključu so se sprejemali prispevki za kolonijo. Iz tabele je razvidno, da jih 222 ni prispevalo nič, kar pomeni, da v 222 družinah ne zasluži oče toliko, da bi poleg dru¬ žinskih članov tudi na otroke prišlo vsaj din 150'—. če pogledamo tabelo 9, nam postane položaj takoj bolj jasen. Pravih brezposelnih je samo 124, torej je tudi med obrtniki in delavci čez 100 takih, ki ne zaslužijo toliko, da bi poleg drugih družinskih članov tudi na otroka odpadlo na mesec vsaj din 150'— za hrano, šolo in obleko. Seveda pa je takih primerov najti tudi med državnimi in samoupravnimi uslužbenci, odnosno upokojenci. 180 KRONIKA Sl. S. Nepreskrbljeni otroci » kolonijo sprejetlh otrok v letu 1937. Sl. 4. Premoženjsko stanje storžev v kolonijo sprejetih otrok v leta 1937. Tabela 5 ilustrira število nepreskrbljenih otrok v družinah prosilcev, odnosno sprejetih. Iz nje je raz¬ vidno, koliko je bratcev ali sestric moralo ostati doma, ki so še vedno v oskrbi staršev. Pripomniti je treba, da so bili vsi prosilci iz družin s 7 in več otroki sprejeti. Doma je ostalo vseh nepre¬ skrbljenih otrok torej 978. Za primerjavo se bi dalo iz teh števil povzeti, da je bilo najbolj pomagano tistim družinam, ki so imele samo prosilce in nič nepreskrb¬ ljenih. Najmanj pa je bilo pomagano onim družinam, odnosno tisti družini, ki ima 11 otrok nepreskrbljenih. Največje pozornosti pa je potrebna zdravstvena plat kolonistov. Rezultate zdravniške preiskave nam po- nazoruje tabela št. 6. Tako smo si ogledali koloniste s pedagoškega, so¬ cialnega in zdravstvenega stališča. Na podlagi teh re¬ zultatov nam bo sedaj laže kritično razmotrivati o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s prirejanjem mladin¬ skih počitniških kolonij, tako s pedagoškega, social¬ nega in zdravstvenega stališča. V vzgojnem pogledu je naloga vsake počitniške ko¬ lonije sledeča: 1. Dati otrokom vse možnosti, da se v času skup¬ nega bivanja v koloniji razvije pravo tovarištvo, s čimer naj se razvije socialna zavest medsebojnega podpiranja in pomoči, bodisi pri delu, igrah ali kjer koli že. Zavest skupnosti in pravega socialnega čuta, tako napram posamezniku in celoti se mora kazati vedno in povsod. 2. Vsakemu posamezniku mora biti dana svoboda, da lahko razvije svoje individualne sposobnosti, paziti pa mora na to, da nikdar ne pride v opreko z ostalo družbo. V dobrem in koristnem prizadevanju mu je treba dati oporo in priznanje. 3. Ubraniti ga je treba, kolikor mogoče, vtisov, ki bi mu puščali kakršen koli slab spomin na skupno bi¬ vanje v koloniji. Treba je paziti na to, da se njegova duševna rast kolikor mogoče razvije v osebnostnem pravcu. KRONIKA 181 4. Vse spredaj omenjeno mora biti tudi v skladu z njegovim telesnim udejstvovanjem, čim več razgi¬ banosti, čim več lahkega, neprisiljenega duševnega in telesnega udejstvovanja v okviru iger in izletov; otrok naj se sprosti, kolikor le more. 5. Red in disciplina. Omeniti je še 6. točko. Mnenja sem, da je nujno potrebno zasledovati pozitiven, odnosno negativen vpliv bivanja v počitniški koloniji tudi potem, ko se je otrok že vrnil domov. To je mogoče, kjer je ugo¬ tovljeno, kakor bo iz naslednjega razvidno, katere šole so posečali otroci. Otroci v koloniji so različni in veliko je vprašanje, ali bi se in kako bi se dalo doseči zgoraj omenjene naloge. Jasno je, da je predvsem potrebno, da se otro¬ ke, ki pridejo v kolonijo, pozna, mislim tako, da mo¬ rajo biti vodji kolonije znane vse značilnosti, indivi¬ dualno kot sumarično. Važna je starost in z njo v zvezi inteligenčni razvoj otrok. Dalje je važno, v kakšnem miljeju je živel otrok in bo živel, ko se bo vrnil iz kolonije. S tem v zvezi so starši, tako njihov poklic, zaslužek, število otrok, zdravstveno stanje in še mnogo drugih stvari. Proti vsem tem značilno¬ stim skupaj in vsaki posamezni posebej, ki je gotovo imela in še ima vpliv na otroka, je treba vzeti speci¬ fičen način organizacije, kakor tudi vodstvo kolonije, zato mora imeti organizacijo in vodstvo tega vzgoj¬ nega dela v koloniji pedagog. Od teh splošnih pripomb k vzgojnim nalogam ko¬ lonij si oglejmo, kakšna je taka zadeva na konkret¬ nem primeru pri predmetnih kolonijah. Vzemimo eno od štirih kolonij mestne občine v letošnjem letu in si oglejmo vzgojne naloge z ozirom na vse značilnosti otrok, tako individualno kot sumarično. Za primer bom vzel kolonijo dečkov v Mednem za mesec julij 1937, ki je imela vseh udeležencev 105. Iz prednje tabele je razvidno, da so otroci po sta¬ rosti zelo različni in da znaša diferenca med najmlaj¬ šim in najstarejšim 10 let. Že iz te starostne razno¬ vrstnosti je vsakemu lahko takoj razvidno, da je bilo delo v vzgojnem pogledu zelo oteženo. Dejstvo je, da se pri nas s smotrno in racionelno vsestransko organizacijo počitniških kolonij v vzgoj¬ nem, socialnem in zdravstvenem pogledu še ni pričelo in zato bo razumljivo, zakaj tu nimamo še nobenih trdnih temeljev. Da pa so potrebne neke trdne osnove, je pa nesporno. Zato naj bi ta razpravljanja vsaj ne¬ kaj pripomogla k temu. Oglejmo si to kolonijo še od druge strani. Z ozirom na zgoraj navedeno starost bi bilo nujno razdeliti otroke na dve skupini, n. pr. pod 12. letom in nad 12. letom. Prva bi štela potem 72, druga pa 33 otrok. Umestneje bi bilo, da bi se razdelili v tri grupe, in sicer od 7 do 10, od 11 do 12 in od 14 do 17. Prva bi imela 41 otrok, druga 42, tretja pa 22 otrok. Ta razdelitev bi najbolj ustrezala, če bi vsaka od teh imela enega voditelja, bi bil uspeh brez dvoma večji, kot pa, če so vse starosti med seboj pomešane. Du¬ ševni in telesni razvoj otrok iz prve skupine kakor tudi druge in tretje najbrže nima majhnih razlik, če¬ prav so, kakor bomo videli pozneje, živeli otroci v pri- lično istih socialnih razmerah. Duševnemu in telesne¬ mu razvoju posameznih skupin primerno bi se dali na¬ praviti odgovarjajoči vzgojni programi za kolonijo. Omenil sem, da je vzgojna naloga kolonije razvoj so¬ cialne zavesti medsebojnega podpiranja in pomoči, kar se najlaže doseže pri igrah in delu. Če vzamemo samo ta del vzgojnih nalog počitniške kolonije v zvezi z zgoraj omenjeno starostjo, ga pri otrocih, ne da bi jih razdelili, ni mogoče doseči, ker proti temu govori otroška psihologija. Igre, delo in ves način življenja v koloniji, če hoče biti res smotrn, bi za prvo skupino moral biti povsem drugačen kot za tretjo in isto velja za drugo v primeri s prvo in tretjo. Stopnja socialne zavesti prve skupine, da omenim samo za primero, je povsem drugačna od tretje itd. Hočem pa poudariti samo to, da se je treba ozirati pri kolonijah na du¬ ševni razvoj otrok, če hočemo doseči vzgojni efekt. Res je, da je v duševnem razvoju otrok težko posta¬ viti meje in da je procedura za točno določevanje zelo dolga, toda tisto pa, kar je dosegljivo v današnjih razmerah, je pa treba izkoristiti na vsak način. Sta¬ rost nam da v tem primeru vsaj približno možnost določitve. Izraziti slučaji se že pozneje sami ob sebi urede. Na podlagi takega gledanja bi se dal izdelati po¬ droben vzgojni program za počitniško kolonijo samo z ozirom na starost, kar pa že ne spada v ta okvir. Seveda bi moral biti ta program tudi še drugače fundiran. Poleg tega so otroci te kolonije obiskovali različne šole, kakor je razvidno iz naslednjega: Osnovne šole: Moste 14 Ledina 14 Bežigrad 11 Graben 10 Prule 8 šiška 8 Vič 3 Barje 2 Vrtača 1 Skupaj 73 Pomožna šola: Graben 5 Moste 1 Skupaj 6 Meščanske šole. Prule 12 Bežigrad 4 šiška 2 Vič 1 Moste 1 Skupaj 20 Gimnazija: III. drž. 4 II. drž. 1 I. drž. 1 Skupaj 6 (Konec prihodnjič.) 182 KRONIKA t DR. IVAN PRIJATELJ Utrujen in razočaran, v tihem, superiornem so¬ vraštvu do družbe in naših malenkostnih razmer, ki so polne nehvaležnosti, je nenadoma umrl. V zadnjih letih si je postavil pod Polhovim Gradcem preprosto hišico, kamor je nameraval pobegniti pred vsem nevšečnim, kar ga je obdajalo, in kjer je hotel na svoja stara leta po rousseaujevsko in tolstojansko začeti novo življenje, tiho, v svetski oddaljenosti, živeč samo z zemljo in prirodo. Strašno se je veselil svojega bega iz družbe in dela, tako globoko je bil ranjen in užaljen, če je pripovedoval o svojem zave¬ tišču, o drevju, ki ga goji in potoku kraj hriba, se ti je zazdelo, da vidiš pred seboj spet fanta iz Ribniške doline, ki je pasel krave, pozimi pomagal pri izdelo¬ vanju suhe robe, krošnjarja, ki je nekoč prodajal suho robo po Severnem Koroškem in Zgornjem šta¬ jerskem. Kakor kmečki človek, ki si je po dolgi živ¬ ljenjski borbi priboril košček grunta, se je veselil svoje hišice in svojega koščka zemlje, trdno verujoč, da bo tam našel svoj mir in lek svoji razrvanosti in razoča¬ ranjem. Toda usoda mu ni bila naklonjena. Smrt, ki mu je vzela poslednjo uteho, ki ga je tako naglo in nasilno ločila od tega, kar je bila njegova edina in zadnja radost v tem življenju, mu je prinesla po¬ slednje in zato mogoče največje razočaranje. Če bi mogel, bi prav gotovo protestiral zoper to in vrgel debelo psovko za botro Smrtjo, ki ga je ukanila. že precej let ni več delal s toliko vnemo kakor po¬ prej. Nekaj ni hotel, nekaj ni več mogel, ker je izgubil vero v koristnost svojega dela, ker je bil ves zagre¬ njen in razočaran. Da so ga nekatera razočaranja tako globoko za¬ grenila in ga vrgla v pasivnost, je v mnogem vzrok v njegovem značaju. Dr. Prijatelj je bil po svojem gledanju na slovenski kulturni in politični razvoj ne samo idealist, temveč predvsem entuziast, lastnost, ki je bila globoko ukoreninjena v njegovem značaju. Ta lastnost je bila tesno spojena z njegovim estet¬ skim čutom, kajti če se je navdušil za kakšno umet¬ nino, je v svojih literarnozgodovinskih razpravah analizi po navadi dodal pesniško pisan panegirik. živega, vedrega temperamenta tudi pri svojem znan¬ stvenem delu ni nikoli zatajil in prav to je bilo tisto, kar zagrabi bralca in kar je zagrabilo njegove sluša- KRONIKA 183 leljc na univerzi. Poln velikih načrtov in idealizma, ko se je lahko iz avstrijsko-nemškega in habsburškega Dunaja vrnil v Slovenijo kot eden prvih profesorjev slovenske univerze, ni bil pripravljen na razne ne- dostatke razmer in ljudi. Skozi in skozi romantična natura, se je pri svojem študiju in pri svojem delu ob pregledovanju slovenske kulturne preteklosti tako zavzel in navdušil za nacionalno osvobojenje sloven¬ skega naroda, ki ga je videl najbolj utelešenega v otvoritvi slovenske univerze, stoletnega sna vseh naših velikih kulturnih delavcev, da ni mogel verjeti, kako je sploh mogoče govoriti in delati zoper slovenski jezik in kulturo. Tako je bil zaverovan v vse lepo in čisto, da je pozabil na temne strani tega življenja, pozabil na različne slabe lastnosti ljudi. Zato ga je začelo nekega dne gristi razočaranje in ga sčasoma izgrizlo tako daleč, da se je odpovedal delu. Ta od¬ poved pa ni bila posledica onemoglosti, to je bil nje¬ gov protest, ki ga je trmasto in dosledno začel izvajati, čutil se je vzvišenega nad vsakdanjostmi in malenkostmi, ki jih je polno življenje malega naroda in malega mesta, kjer se je nenadoma po svoji volji znašel kot eden prvih univerzitetnih profesorjev. V svojem entuziazmu za vse veliko in lepo je spregledal iz dunajske perspektive marsikaj, kar je moral po¬ zneje žalostnega doživeti, čeprav se je že pred vojno preizkusil v marsikaki bitki, so ga tako nekatere javne in osebne zadeve po povratku v domovino ven¬ darle preveč zadele. Res je, da nam dirigirajo življenje velikokrat slabi dirigenti, ki nimajo včasih ne posluha ne talenta, da so naše nezdrave razmere nagrizle in zastrupile že marsikaterega kulturnega delavca od Prešerna do Cankarja, toda teh Prijateljevih velikih razočaranj je bil v neki meri kriv tudi njegov roman¬ tični entuziazem. Prav zato ni bil samo razočaran, temveč tudi užaljen in ogorčen, čemur je sledila pasivnost v znanstvenem delu zadnjih let. Toda kljub vsemu temu, da moramo njegovo pa¬ sivnost zlasti ob prezgodnji smrti obžalovati, nam ni treba niti najmanj jadikovati in mu mogoče celo kaj v zlo šteti, kajti danes se povsem zavedamo, da je bila vsa njegova natura taka, da ni mogel drugače, kakor Luther svoj čas, ko je dejal: »Hier stehe ic-h und kann nicht anders!« Zakaj pred nami leži veliko pokojnikovo delo, ki ne izpričuje samo velike vred¬ nosti za našo kulturo, temveč je velik zagovor nje¬ govih velikih sposobnosti in marljivsti, ko je bil še aktiven. Do njegovega nastopa je bila literarna zgo¬ dovina pri Slovencih bolj ali manj statistični in filo¬ loški urad, ki je bil ves okostenel, suh in dolgočasen, če primerjamo njegove prve literarno - zgodovinske kakor splošno literarne eseje, začutimo evropski duh, ki veje iz njih. Velikokrat so v njih skriti literarni traktati, s katerimi je skušal zadostiti pesniški mla¬ dostni žilici, ki ni do smrti zamrla v njem, čeprav se ji je že davno odpovedal, četudi je bila ta žilica več¬ krat kriva, da se je ponekod nekoliko oddaljil od čistega literarno - zgodovinskega dela, da mu nekateri očitajo površnost in nekritičnost, je pa na drugi strani povzročila marsikatero odliko v njegovem delu. Vse, kar je napisal, je napisano s temperamentom in zaletom, da privlačuje in osvaja, kakor je znal osva¬ jati v osebnem razgovoru, ki ga je nadvse ljubil. Kateder mu je bila veliko premajhna in pretesna tri¬ buna, zato si je znal organizirati družbo svojih ožjih prijateljev in znancev, kjer je izživljal v duhovitem govoru svoj temperament in strast po aktivnosti, ki je kljub razočaranju in zakrknjenosti ni mogel po¬ polnoma zadušiti. Četudi so mnogi obžalovali njegovo odmaknjenost zadnjih let, se je zdaj ob njegovi smrti izkazalo, kako ogromno delo je opravil, kajti polje njegovega udejstvovanja in dela je bilo izredno široko. Samo po sebi se razume, da je bila literarna zgodovina središče njegovega dela, saj mu ni bila samo poklic, temveč ga je zanimala in veselila že po naturi. Zdru¬ ževal je v sebi vez kritika in literarnega zgodovinarja, saj je njuno vlogo pojmoval v tesnem sodelovanju. Njegov temperament ga je včasih prisilil, da je na kakšno aktualnost odgovoril tudi »ex cathedra«. Kot literarni zgodovinar se je rad zagrizel v analizo dob in okolja, v analizo družabnih in političnih razmer, kar ga je včasih zaposlilo tako daleč, da ni prišel do vrha literarno - zgodovinskega dela, do estetske analize, čeprav mu je bila osebno ta najbližja, še več, kot kritiku in estetiku tudi najbolj pri srcu. Načrt, ki ga je imel pred seboj, bi zahteval za uresničenje najmanj dvoje človeških življenj. Vlogo kritike je pojmoval po F. X. šaldi, Arnetu Novaku, po Fr. Schleglu kot udejstvovanje, ki je bliže umetnosti nego znanosti. Izredno važna je njegova vloga kot kritika in mentorja slovenske Moderne, čeprav ni bilo vedno soglasja z njenimi zastopniki. Dejstvo je, da pomenijo prav Prijateljeve kritike velik korak naprej v zgodo¬ vini in razvoju naše kritike. Poleg slovenske literature in jezika mu je bila pri srcu najbolj ruska literatura, iz katere je prevedel precej stvari, še važnejše delo pa je opravil v svojih esejih o Puškinu, Gogolju, Tol¬ stoju, Dostojevskem, Čehovu, Gorkem itd., ki spadajo med najboljše, kar se je pri nas napisalo o ruskih pisateljih. Priznati mu je treba, da je bilo njegovo glavno stremljenje ustvariti most med evropskim in našim literarnim dogajanjem. Tako nas je v svojih delih in predavanjih seznanjal z raznimi strujami v svetovni literaturi in to v taki obliki kot nihče pred njim. Vse njegovo delo je delo pionirja, ki zasluži vse spoštovanje in priznanje, četudi ni mogoče povsod soglašati z njim. Po svojem svetovnonazorskem gle¬ danju je bil svobodomislec in demokrat, ki je prav zato skušal vedno najti ravnovesje v vsem družbenem dogajanju in tako tudi objektivnost v svojih izvaja¬ njih. Kot moderen prosvetljenec se je navduševal za vse veliko in lepo, kar je dalo človeštvo v umetnosti in kulturi sploh, branil je slovenski jezik in literaturo, ker je kljub osebnim razočaranjem veroval v rast svojega naroda. Pri vsem tem pa ni nikoli pozabil, da je po svoji notranjosti ravno tako svetovljan kakor Slovenec. 184 KRONIKA NAŠA KRONIKA PIŠE ANTON STUPICA MAREC 1937 2. Akademski pevski zbor v Ljubljani je priredil velik koncert slovenske duhovne pesmi 16. stoletja. Koncert je bil monumentalen v izvedbi, izredno pomemben za raz¬ voj slovenske vokalne glasbe in za poznavanje stoternega lica naše pesmi v prošlosti. Bil je pravcati praznik naše reformacijske duhovne pesmi. Univ. prof. dr. ing. Aloj¬ zij Kral deluje četrt stoletja med Slovenci. Njegovo delo v gradbeni stroki je bogato. Kot znanstvenik si je pridobil reputacijo doma in na tujem, na naši tehnični fakulteti vrši poleg predavateljskih dolžnosti funkcijo vodstva raz¬ iskave gradbenih materialij. — Dr. Janko Kersnik, rav¬ natelj Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, je umrl. Pokojnik je bil sin slovenskega pripovednika Janka Kers¬ nika. Umrli je preprečil prodajo Narodnega doma in je s posojilom zagotovil stavbo za Narodno galerijo in Aka¬ demijo znanosti. Izposloval je tudi, da je njegov zavod med prvimi podprl omenjeni odlični instituciji z zneskom din 100.000- . 4. Izšla je nova naredba o kmetijskih zbornicah, po kateri mora osnovati vsaka banovina svojo zbornico. Brezposelni profesorski kandidati so izdali resolucijo za javnost za olajšanje bede nezaposlenih članov. 5. V vevški papirnici po trimesečni stavki zopet de¬ lajo. — V Ljubljani je umrl Fran Gorazd, mestni učitelj v p. in lastnik trgovskega tečaja. V Ljubljani zborujejo zastopniki slovenskih kinematografov. — Društvo za zgradbo hidrotehničnega laboratorija je zborovalo, treba bo še mnogo žrtev za uresničenje zgradbe. 9. Slovenski očak msgr. Tomo Zupan je umrl v svojem gradiču na Okroglem pri Kranju v .98. letu svoje starosti. Za našo kulturno zgodovino je prelat Tomo Zupan pose¬ bej pomemben kot častilec Franceta Prešerna, o katerem je zbral mnogo zanimivih podatkov. V »Kroniki« je ome¬ njena le knjiga »Prešernova Lenka«. Njegovi številni za¬ piski bodo služili zgodovinarju kot dragoceno gradivo. — Poljski gen. konzul Viktor Stefan Pol si je v spremstvu ljubljanskega poljskega konzula dr. Steleta ogledal Ljub¬ ljano. 10. Bolgarski pevci zbora »Rodna pesem« so v Ljubljani prisrčno sprejeti, se poklonijo Prešernovemu spominu z bolgarsko pesmijo. — Bolgarski poslanik Dimo Kasazov, odličen prijatelj Slovencev, je prišel sinoči v Ljubljano na vabilo Rotary-kluba. 11. Dimo Kasazov, bivši minister in poslanik, predava o sodobni Bolgariji v okviru Jugoslovansko - bolgarske lige. — Umrl je v Ljubljani Janez Levec, šolski ravnatelj v p. — Rene-Baton, francoski dirigent, dirigira koncert Filharmoničnega društva v Ljubljani. 12. Univ. prof. dr. Kidrič je predaval o Primožu Tru¬ barju na povabilo Ljudske univerze v Ljubljani. 14. Javna borza dela v Ljubljani je lani izplačala skup¬ no 4837 podpor v znesku din 1,134.613' . — Monsignor dr. Josip Debevec, ugledni literarni delavec, jezikoslovec in vzgojitelj, je postal 70-letnik. Razstava slik bolgar¬ skega akad. slikarja Pavla Frankaliskega je odprta v Ja¬ kopičevem paviljonu. - Rimska akademija sv. Tomaža Akvinskega je imenovala univ. prof. Aleša Ušeničnika za svojega člana. 16. Proračun ljubljanskega občinskega sveta je soglasno sprejet. 17. Gradbeni minister dr. Kožulj izjavlja predsedniku Društva za ceste v Ljubljani dr. Vinku Vrhuncu, da dobi Slovenija nove ceste, tako, da se bo pet velikih cest ste¬ kalo v Ljubljani. Pred vsemi drugimi se začne graditi cesta Ljubljana—morje. 19. Belgrajski nadškof dr. J. Ujčič je daroval danes svojo pontifikalno mašo v ljubljanski stolnici in se po¬ slavlja od Ljubljane. - Inšpekcija dela v Ljubljani je skli¬ cala razgovore za sklenitev kolektivne pogodbe med Zdru¬ ženjem graditeljev dravske banovine in med stavbinskim delavstvom. Ljubljanski mestni svet odobri prostor kazinskega vrta Društvu za postavitev spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani. 21. Univ. prof. dr. Milko Kos je predaval v akadem¬ skem klubu »Njiva« o agrarni preteklosti naših krajev. 23. Ivan Bajželj, strokovni učitelj v p., je umrl v Ljub¬ ljani. France Marolt, vodja folklornega instituta v Ljubljani, predava o »Sodobnih pogledih in novejših na¬ čelih narodopisne znanosti«. — Uprava Zveze industrijcev v Ljubljani je imenovala dr. Adolfa Golio za glavnega taj¬ nika Zveze industrijcev. 24. Gospa Jožefina Jakac iz znane Colaričeve rodbine, mati slikarja B. Jakca, je umrla. - Anton Šramel, finančni uradnik v p., je umrl v Ljubljani. 25. Dr. Fran Kovačič, predsednik Zgodovinskega dru¬ štva v Mariboru, zaslužni raziskovalec slovenske zgodo¬ vine, praznuje 70-letnico svojega rojstva. — Ban dr. Na¬ tlačen sprejme na naši obmejni postaji italijanskega zu¬ nanjega ministra grofa Ciana, ki je na potu v Beograd, da podpiše gospodarski sporazum Italija-Jugoslavija. 26. Finančni minister dr. Letica potrdi naš banovinski in ljubljanski proračun. 27. Podpolkovnik Etbin Ravnihar, bivši poveljnik žreb- čarne na Selu pri Ljubljani, je umrl v Libercu na češko¬ slovaškem. Pokojnik je bil brat ljubljanskega podžupana dr. VI. Ravniharja. Umrl je Karel Pečenko, trgovec z usnjem in posestnik. 26. Rafaelova družba v Ljubljani je izdala »Izseljeniški koledar za leto 1937.« Izseljeniški koledar se trudi vzdr¬ žati stike z našimi izseljenci. 31. Pod Storžičem se je utrgal plaz in je devet mladih smučarjev pod plazom našlo smrt. — V Mariboru je umrl dr. Ljudevit Pivko, znani prostovoljec in kulturni delavec in vzgojitelj slovenske mladine. - Dr. Josip Čerin, znani slov. glasbenik, je praznoval te dni sedemdesetletnico. — Umrl je v ljubljanski bolnici župnik Jan. Kunaver. APRIL 1937 1. Po novem banovinskem proračunu bo šolska doklada v kmetskih občinah 26 %. — Bednostni sklad znaša din 6,850.000- . - Umrla je najstarejša Ljubljančanka ga. Terezija Rantova v 96. letu starosti. 2. Unifikacija šolskih knjig razburja našo javnost, ki ne dovoli, da se nas v šolskih knjigah ponižuje v »slovenačko narečje«. Stavbinski delavci so imeli zborovanje za varstvo svojih interesov ob podpisu kolektivne pogodbe. Umrl je Franc šeber, meščan ljubljanski. Umetnost- no-zgodovinsko društvo je imelo redni občni zbor, na katerem je dr. Rajko Ložar predaval »Pota in jubileji slo¬ venske umetnostne zgodovine«. Predavatelj je podal raz¬ vojni pregled naših umetnostnih zgodovinarjev ter očrtal tri jubilante - petdesetletnike: univ. prof. dr. Cankarja, konservatorja dr. Fr. Steleta in univ. prof. dr. Vojislava Moleta. 3. Josip Turk, bivši starešina Jugoslovanske gasilske zveze, je umrl na svojem domu na Vidovdanski cesti. 4. Naš rojak Ante Trstenjak, akad. slikar, razstavlja v Pragi motive iz Kamniških planin in Prlekije. — Primarij dr. Peter Defranceschi je umrl v Kandiji pri Novem mestu. 6. Ob prvem prihodu predsednika češkoslovaške repub¬ like dr. Edvarda Beneša v našo državo izdajo naši dnev- KRONIKA 185 niki slavnostne češkoslovaške priloge za slovesen spre¬ jem in v manifestacijo solidarne skupnosti. — V Jakopi¬ čevem paviljonu razstavlja hrvaški arh. Neidhardt iz Za¬ greba urbanistične projekte Courbissierjeve smeri. 7. Na II. drž. realni gimnaziji je postal po odhodu prof. Remca v pokoj ravnatelj prof. Josip Osana. — V gradbeni stroki se je dosegel sporazum v Delavski zbornici in je podpisana kolektivna pogodba. Stanko Jesenko, rav¬ natelj podružnice zavarovalnice »Croatia«, je v Ljubljani umrl. — V Ljubljani se je ustanovil Vrhovni socialni svet za regulacijo in smotrno delovanje socialnih prilik v Ljub¬ ljani. — Naši šahisti so uprizorili brzoturnir v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Udeležilo se ga je 60 ša- histov. — časopis za zgodovino in narodopisje je izšel za 32. letnik kot jubilejna knjiga »Kovačičev zbornik« z bogatim znanstvenim gradivom naših prvih znanstvenikov. 8. Slovenski književniki, člani Pen-kluba, so obiskali Prekmurje, v Murski Soboti so čitali in recitirali svoja dela. Za slovensko skupnost je bil izlet v Prekmurje moč¬ na manifestacija. 11. Holandski pesnik in dramatik dr. F. Rutten se dru¬ gič mudi v Ljubljani, napisal je knjigo o Jugoslaviji, o naši Ljubljani in Triglavu. Je to prva knjiga v holandščini o naših krajih in ljudeh. Mestna uprava izvaja inven¬ tarizacijo v mestnih uradih in podjetjih. Banovinski proračun 1937- 1938, katerega skupna vsota znaša 149 mi¬ lijonov 900.000 dinarjev, dočim je za 1936/1937 znašala 127,019.313 dinarjev. — Naši zgodovinarji, organizirani v Jugoslovenskem historičnem društvu, so imeli v Ljubljani sestanek in posvetovanje, sprejeli so važne sklepe glede predaje naših arhivalij. Za nova člana ljubljanske sekcije sta sprejeta arhivar Fr. Baš iz Maribora in prof. dr. Fr. Zwitter v Ljubljani. — Univ. prof. dr. Lj. Hauptmann iz Zagreba predava o zgodovinskih temeljih nacionalizma v okviru ljubljanske sekcije profesorskega društva. 13. Tujsko-prometni svet za mesto Ljubljano je postavil na stolpu gradu orientacijsko pripravo, ki omogoča dolo¬ čiti imena vrhov gora, ki so vidne s te razgledne točke. - Ljubljanski medicinci so zborovali za popolno medi¬ cinsko fakulteto v Ljubljani in se izrazili proti novi me¬ dicinski uredbi. — Univ. prof. dr. Rajko Nachtigal, pro¬ fesor za staroslovensko in slovansko jezikoslovje, velik znanstvenik in organizator slovenskega znanstvenega živ¬ ljenja, doživlja šestdesetletni jubilej v skrbi za slovan¬ ski seminar naše univerze v Ljubljani. — V Ljubljani je v enem tednu devet obupancev šlo v smrt, znamenje raz- drapanosti in neurejenosti naše dobe, za kronista ljubljan¬ ske kronike žalosten posel, ko odgrinja zastor pred naj¬ temnejšo sliko Ljubljane. — Umrl je trgovec Mihael Vlaj v Ljubljani. 15. Izseljeniška družba sv. Rafaela deluje 10 let, v pro¬ slavo malega jubileja snuje ustanovitev Slovenske izseljen¬ ske zbornice v zvezi z II. slovenskim izseljenskim kon¬ gresom. — Združenje inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, je izdelalo obsežen program javnih del v Slo¬ veniji, izvedba programa je projektirana za 20 do 30 let in bi zahtevala 4 in pol milijarde dinarjev. Umrl je v Ljubljani v starosti 89 let g. Karel Tavčar, davčni upra¬ vitelj v p. 17. županska zveza v Ljubljani je imela izredni občni zbor in je pozdravila v svoji sredi dr. šafara, magistral¬ nega direktorja mesta Prage. Obravnavali so se interesi slovenskih mest, trgov in vasi, podčrtavala se je enako¬ pravnost slovenskega jezika, ki se ne upošteva dovolj v razglasih, dopisih in tiskovinah. Pri izkopavanju te¬ meljev za vseučiliško knjižnico so našli delavci zanimivo staro tablico iz srebra z napisom, da je začel grof Auers¬ perg graditi svojo palačo 20. aprila 1660. Ploščica je bila vzidana v temeljni kamen nekdanje palače. France Marolt, vodja Folklornega instituta, predava o ostalinah drevesnega češčenja pri Slovencih. S sliko in pesmijo po¬ jasnjuje štehvanje, ziljski rej in zelenega Jurija. — Ljub¬ ljani se obeta živahna gradbena sezona velikih zgradb: Trgovskega doma tvrdke Mayer, hotela »Slon«, palače tvrdke Bafe in palače banke »Slavije«. Vse omenjene stavbe prično graditi tekom poletja ali na jesen. 18. Minister za socialno skrbstvo je izdal uredbo o mi¬ nimalnih mezdah. Pisatelj Ivo Šorli, mojster naše no¬ vele, je postal šestdesetletnik. - Vprašanje železniške po¬ staje v Ljubljani postaja vse bolj in bolj pereče. Ljub¬ ljanska sekcija inženirjev in arhitektov je sprejela na svojem občnem zboru načelno važno resolucijo glede na¬ šega centralnega postajališča. 19. Veliki koncert Adamičevih simfoničnih kompozicij ter Rimskega Korzakovega »Šeherezade« ob sodelovanju združenih ljubljanskih orkestrov in pod taktirko prvega slovenskega simfoničnega dirigenta Ivana Brezovska iz Beograda se je vršil v veliki unionski dvorani. Koncert je treba uvrstiti med najpomembnejše glasbene dogodke slo¬ venskih tvornih sil obsežnega koncepta. 21. Na plenarni seji je Zbornica za trgovino, obrt in in¬ dustrijo obravnavala naša gospodarska vprašanja. V letu 1936. je imela Zbornica din 3,363.663'— dohodkov in din 3,435.000'— izdatkov, čisto premoženje zborničnega zaklada se je povečalo za din 28.000'— na din 2,052.000'^ . 22. »Dom in svet«, odlična slovenska revija, raste v pet¬ deseto leto pod skrbno roko odgovornega urednika Fran¬ ceta Koblarja. — Slovenski pisatelj dr. Alojzij Kraigher praznuje danes šestdesetletnico rojstva. 23. Jean Bourgoin predava v Delavski zbornici o »Umet¬ nosti in tehniki na pariški razstavi«. — Francoski pianist Gilles Guilbert priredi koncert klavirskih kompozicij v mali dvorani Filharmonije. 24. V Ljubljani predava v okviru Angleškega društva g. William Teeling o kronanju in britanskem imperiju v proslavo 15-letnice društva. 25. Ponovno se oglašajo čedalje bolj močno zahteve javnosti po osnovanju slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Znanstveno društvo za humanistične vede se trudi že dobrih deset let, da dobi Ljubljana krono znan¬ stvenih ustanov, vrhovni zavod Akademijo znanosti in umetnosti. Vsi napori v tej smeri so doslej brezuspešni. 27. Prof. Jakob šolar je predaval o srednji šoli in slo¬ venski knjigi. — Slovenski kulturni delavec Joža Grdina, glavni tajnik Jugoslovanskega kulturnega vrta v Cleve¬ landu, je obiskal Slovenijo radi ugotovitve naših pri¬ lik. Umrl je v Ljubljani g. Knafeljc Alojzij, inšpektor drž. železnic v p., dolgoletni odbornik SPD, načelnik mar¬ kacijskega odseka. 28. Gostovanje Bassermannove umetniške skupine v Lessingovi klasični igri »Modri Nathan«. Alfred Basser- mann je vrh nemške sodobne igralske umetnosti velikih klasičnih vzorov. Veličini njegove igre daje vsebino nje¬ gova vseobsežna človečnost. - Umrl je Fritsch Viktor, višji uradnik hranilnice v p. 30. Zveza industrijcev za dravsko banovino je imela glavno skupščino, ki je obravnavala težave in zahteve in¬ dustrije in izrekla protest proti novim davčnim obreme¬ nitvam, vladi je predložila nujne želje in predloge. Zveza bojevnikov izda oklic za zbiranje prispevkov za spomenik neznanega slovenskega vojaka, ki ga namerava postaviti organizacija po zamisli mojstra Plečnika in iz¬ vedbi osnutkov arh. Valentinčiča na Brezjah. — Letošnji banovinski proračun je določil subvencijo din 500.000- za ustanovitev in vzdrževanje instituta za raziskavanje raka in zdravljenja rakastih obolenj. — Filozofsko dru¬ štvo v Ljubljani priredi v proslavo 300-letnice Kartesijeve miselnosti akademijo v zbornični dvorani univerze s sle¬ dečim sporedom: I. Dr. France Veber: Uvodna beseda. II. Dr. Aleš Ušeničnik: Decartes in sv. Tomaž. III. Dr. Al- ma Sodnik: Descartesov racionalizem. IV. Dr. Evgen Spektorski: Descartesov vpliv na socialne vede. V. Dr. Ri- kard Zupančič: Descartes et les Sciences exactes au XVII eme siecle (Descartes in prirodoslovje v XVII. sto¬ letju). VI. Jean Lacroix: Achalite de Descartes (Sodobni pomen Descartesa). 186 KRONIKA MAJ 1987 I. Iz Spodnje Zilje z Brnce so prispeli slovenski koroški pevci pevskega zbora »Dobrač« na krajšo turnejo po Slo¬ veniji. — Umrl je v Ljubljani veletržec s semeni Josip Urbanič. — Lojze Drenovec, gledališki igralec, je slavil 25 letni jubilej igre na slovenskem odru. — Aeroklub v Ljubljani je organiziral razstavo motornega in brezmotor- nega letala v mestu in letalska dneva za propagando le¬ talskega športa. 4. Francoski železničarji, na potu po Jugoslaviji, so se oglasili v Ljubljani in bili lepo sprejeti po francoskem konzulu, po francoski koloniji in prijateljih francoskega naroda. Ogledali so si med drugimi zanimivostmi zbirko Narodne galerije. — Matej Hubad, močna osebnost slo¬ venskega glasbenega življenja, ki je poslednja desetletja preteklega stoletja in leta do povojne dobe oblikoval mar¬ kantno našo glasbeno kulturo, zlasti solistično in zborov¬ sko pesem, je umrl. - Ban dr. Natlačen je izdal naredbo o odpiranju in zapiranju obratov. 5. Društvo za ceste v Ljubljani je sklicalo širšo anketo o načrtu zakona o cestnih fondih. Na vlado je bila poslana resolucija glede predloženega načrta gradnje cest iz cest¬ nih fondov. 6. Akademska akcija za izpopolnitev univerze je izdelala vrstni načrt treh etap za dograditev naše univerze. I. Teh¬ nična fakulteta: kemični institut, hidrotehnični labora¬ torij, rudarski oddelek, strojni elektrotehnični in fizikalni institut. II. Medicinska fakulteta: klinika — s predhodno dopolnitvijo medicinske fakultete od štirih sedanjih se¬ mestrov na deset. III. Centralno poslopje, filozofska fakul¬ teta, juridična fakulteta. — V letošnji proračun finančnega zakona je prišla postavka 2 milijonov din za kemični in¬ stitut. — Direktor mestnega stavbnega urada ing. Matko Prelovšek je po lastni želji upokojen. Za stavbni razvoj Ljubljane ima številne zasluge, zlasti pa je podčrtati nje¬ govo iniciativnost in kulturno uvidevnost, ko je umel pri¬ tegniti Plečnikovo arhitektonsko šolo in mojstra samega, da rase nova Ljubljana v estetsko-urbanistični organizem, ki veže intimnost stare Ljubljane z novo. Prelovškova doba mestnega graditeljstva bo ostala vidna v zgodovini gradbenega razvoja mesta Ljubljane. 8. Raziskovalec Ivan Hafner, naš najodličnejši metuljar, proslavlja 70 letnico rojstva. Njegove zbirke metuljev so obsežne in najpopolnejše v državi. Izdal je pomembna en- tomološka dela. II. V Jakopičevem paviljonu razstavlja Društvo sloven¬ skih likovnih umetnikov. Po presledku dveh let razstavlja 40 avtorjev 131 del v različnih tehnikah. — V gorah se je ponesrečil dr. Marjan Bukovec, zdravnik-volonter splošne bolnišnice v Ljubljani. 12. Frančiškanska ulica v Ljubljani dobiva novo lice radi regulacije z ozirom na novo stavbno črto in radi novih zgradb oo. frančiškanov. — V zbornični dvorani TOI so se zbrali delegati tujsko - prometnih organizacij Slovenije, da pretresajo vsa nujna vprašanja propagand¬ nega in organizatoričnega značaja in podajo bilanco mi¬ nulega leta. — Na ljubljanskem barju so v zadnjih dveh letih izvršili več poskusnih vrtanj radi analize struk¬ ture tal. Barska tla je bilo potrebno geološko pregledati iz znanstvenih in praktičnih vzrokov. Naša geologa univ. prof. dr. Nikitin in univ. prof. Rakovec sta najvažnejše rezultate teh analiz objavila v Geografskem vestniku. — Delo naše banovine za zaščito otrok se koncentrira v glavnem v dveh dečjih domih, katere oskrbuje banovina. Eden je v Ljubljani, drugi v Mariboru, skupno število oskrbovancev je 150, od teh 70 šoloobveznih, ostali so v starosti 2—14 let. 14. Na posredovanje ministrov dr. Korošca in dr. Kreka Je na predlog prometnega ministra ministrski svet odobril kredit 1,077.800 din za izmenjavo starih tračnic na pod¬ ročju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. - Od 75 milijonov din za javna dela dobi Slovenija 7'5 milijonov din. — Dr. VI. Valenčič je na svojem predavanju o našem zadružništvu podal podatke o številčnem stanju zadruž¬ ništva na koncu 1. 1936. V Sloveniji je bilo vpisanih 1620 zadrug, razdeljenih po sledečih strokah: 531 kreditnih, 195 nabavljalnih in prodajnih, 90 mlekarskih, 105 živino¬ rejskih, 210 pašniških, 56 kmetijskostrojnih, 24 vinarskih in sadjarskih, 7 za vnovčevanje lesa, 21 agrarnih, 56 za¬ družnih elektrarn, 90 gradbenih, 15 zadrug za domačo obrt, 48 obratnih, 35 vodovodnih, 11 osrednjih in 108 raznih zadrug. — Strojniki in kurjači predlože po svojih sekcijah banski upravi predloge za osnutek kolektivne po¬ godbe. 15. Ministrski svet je sprejel predlog ministra za gozdove in rudnike glede ureditve osrednjega sklada bratovskih skladnic. Nova naredba je socialne važnosti predvsem za slovenske rudarje. Minister dr. Krek govori v proslavo 20 letnice majniške deklaracije ameriškim Slovencem v Centralnem presbiroju beograjske radijsko - oddajne po¬ staje. 16. Za privatnega docenta občne zgodovine je imenovan dr. Fran Zwitter, profesor državne klasične gimnazije. 19. V Beogradu je bila konferenca industrijcev iz vse države. Slovensko industrijo je zastopal Avg. Praprotnik, predsednik Zveze industrijcev. Seji sta prisostvovala še dr. C. Pavlin in glavni tajnik Zveze industrijcev dr. Adolf Golia. Konferenco je deloma vodil dr. Fran Windischer, podpredsednik centrale. — Akademski pevski zbor iz Ljubljane je pohitel v Belo Krajino in priredil v Črnomlju koncert slovenske pesmi, ki jo je tamošnje prebivalstvo z navdušenjem sprejelo. — Regulacija Emonske ceste je končana in se je ob tej priliki do tal podrla bivša špe- letičeva hiša št. 25. 20. Že lansko jesen je tehnični oddelek banske uprave dal po svojih načrtih graditi novo zgradbo za Kmetijsko kontrolno in poskusno postajo v Ljubljani na Vilharjevi cesti, ki je bila lani v surovem stanju končana. Proračuni za drugo gradbeno etapo obsegajo za zidarska dela 437.000 din, tesarska, kamnoseška, instalacijska in kanali¬ zacijska dela in opremo 1,110.000 din, skupno na 1,547.000 din. -— Ljubljanska borza je imela redni občni zbor, ka¬ terega je vodil predsednik dr. Slokar. V borzni svet so bili izvoljeni: ing. Boris Hribar, Jos. J. Kavčič, Ferdo Ni- kelsbacher, Rihard Skubec, Andrej Šarabon in Rihard Schwinger, v finančni odbor: Ivan Gregorc. Janko Jovan, Anton Kulj, Josip Ljubič, Anton Soršak, v razsodišče: Ivan Avsenek, Jos. Bahovec, dr. Leo Blinc, dr. Mirko Bo¬ žič, ing. Bogdan Ferlinc, Roman Golob, Janko Jovan, Zdenko Knez, Fran Medič, Ev. Popovič, Franc Ravnikar, Karel Soss in Jos. Verlič. Borzni stavbni sklad je dosegel 1.400.000 din. — V Wolfovi ulici pričnejo podirati Lassni- kovo hišo št. 1 radi regulacije in zidave novega trgovskega doma Em. Mayerja. 21. Umrl je ljubljanski juvelir in zlatar Josip Eberle, odbornik urarske zadruge in predsednik spraševalne ko¬ misije za mojstrske in vajeniške izpite. — V Kranju so zborovali delegati Zveze gostilničarskih združenj iz vse Slovenije pod predsedstvom Cirila Majcna. 22. Predsednik Narodne skupščine g. Čirič vodi komi¬ sijo, ki jo tvorijo člani žirije narodne skupščine: pred¬ sednik A. Čirič, direktor dr. šenoa iz Zagreba, ravnatelj Muzeja kneza Pavla, g. Kašanin, univ. prof. Deroko in šef tehničnega oddelka skupščine arh. Čeh iz Beograda ter konservator dr. Fr. Stele. Obiskali so kiparja Tineta Kosa, ki izdeluje kip kneza Koclja za skupščinsko avlo, kiparja Franceta Goršeta, ki izdeluje kipe »Poljedelstvo« in »Obrt« za skupščino, ter slikarja Rajka Slapernika, ki dela na kar¬ tonu fresko za buffet Narodne skupščine. 25. Slovensko kulturno javnost je pretresla vest, da je umrl univ. prof. dr. Ivan Prijatelj, slovenski literarni znanstvenik, eseist, kritik in pisatelj. »Kronika« je posve¬ tila na drugem mestu posvetilo spominu tega izrednega moža. Delegati trgovskih združenj iz vse Slovenije zbo¬ rujejo v Slovenj Gradcu. Zvezni občni zbor je vodil pod¬ predsednik g. Ferdo Pinter. Nova uprava Zveze je sestav¬ ljena sledeče: predsednik Stane Vidmar iz Ljubljane, pod¬ predsednik Ferdo Pinter iz Maribora, Franjo Škrbec iz KRONIKA 187 Ljubljane, Franc Čeh iz Murske Sobote, dočim je četrto mesto rezervirano za Celje. Umrl je posestnik Josip Jakopič, predsednik Obrtne banke v Ljubljani. 26. Na redni seji občinskega sveta se je župan dr. Adle- šič v svojem predsedstvenem poročilu toplo spominjal obeh umrlih slovenskih glasbenikov Emila Adamiča in Mateja Hubada ter odličnega znanstvenika univ. prof. dr. Ivana Prijatlja. — Pred Narodnim domom se je pri pogrebu dr. Ivana Prijatlja poslovil dekan fil. fakultete dr. Fr. Kidrič, dalje predsednik Slov. Matice dr. Drago Lončar. V imenu našega vseučilišča je govoril poslovilne besede prorektor dr. Slavič. Na viškem pokopališču se je za slaviste-učence iz Prijateljeve šole poslovil od vzornega učitelja prof. dr. Slodnjak in končno za sodraške rojake dr. Lovrenčič, narodni poslanec. Akademski pevski zbor je pel žalostinke. - Načrt naredbe o minimalnih mezdah v naši banovini predvideva 3, 275 in 2’50 din na uro. 27. Novo pristanišče ob Ljubljanici od izliva Gradaščice do Opekarskega mostu bo služilo za tovorni promet. Rob¬ niki otesanih kamnov bodo zloženi v stopničasto rampo. Obsežna dela bodo v kratkem dogotovljena. Slavistično društvo je razstavilo izbor spominov t Ivana Prijatlja. Poleg smrtne maske prof. Ivana Sajovica, portreta Boži¬ darja Jakca in drugih podob ter plaket so posebno zani¬ mivi prvi tiski velikega literarnega zgodovinarja, rokopisi, posvetila in pisma znamenitih pesnikov, literatov in znan¬ stvenikov. Razstava prikazuje v malem prerez življenjskega dela slovenskega znanstvenika in umetnika. Tvrdka Ivan Bonač je uredila spomine pietetno v svojem izložbenem oknu v šelenburgovi ulici za ogled občinstvu, ki si je v trumah ogledovalo le-te spomine v vsej spoštljivosti do velikega pokojnika. 29. Ustanovitelj znanega ljubljanskega trgovskega doma g. Feliks Urbanc je umrl v visoki starosti. Pokojni je bil soustanovitelj Mestne hranilnice in dolgoletni svetnik zbornice za TOI. V mariborski bolnišnici je umrla mla¬ da Ljubljančanka ga. Vera Novak-Dostalova, profesorica na drž. realni gimnaziji v Mariboru. Slavistične študije je končala na fil. fakulteti ljubljanske univerze. Marljivo se je udejstvovala publicistično. Bila je sotrudnica naše »Kro¬ nike«. —- Društvo ostrostrelcev v Ljubljani praznuje 375 letnico obstoja, bilo je ustanovljeno 1. 1562. za vež- banje meščanov v strelskem orožju v svrho obrambe pred turškimi vpadi. Pod Rožnikom si je društvo uredilo lastno strelišče. Po vojni je društvo prešlo v slovenske roke. Dolgo let predseduje društvu ljubljanski meščan g. Jean Schrey. 30. Pred dvajsetimi leti 30. maja 1917 so Slovenci v du¬ najskem parlamentu pred vsem svetom dokumentirali svojo zahtevo po svobodi v lastni državi. Sirom Slovenije so se vršile velike proslavitve deklaracije, ki so nalikovale nekdanjim taborom. Kulminacija proslavi je bil govor nad¬ škofa dr. Jegliča in govor notranjega ministra dr. Ko¬ rošca, dveh neustrašenih borcev za majsko deklaracijo. Proslave po vsej Sloveniji je organiziral slovenski del JRZ. V veliki dvorani Trgovskega doma je razstava sloven¬ ske ženske knjige, podprta z diagrami in grafikoni. LETO 1928 JANUAR 1928 1. V Ljubljani se je ustanovilo društvo Zoo z namenom urediti in vzdržavati živalski vrt. Prijatelji domače favne so se strnili v organizacijo, katere predsednik je univ. prof. dr. Alfred Serko. Zoološki vrt bi bil nedvomno lepa kul¬ turna pridobitev našega mesta. 3. Glasovi o okrnitvi naše univerze in znižanje dotacij za Narodno gledališče se je v javnosti neprijetno dojmilo. 5. Gospa M. Graselli, roj. Krisperjeva, soproga bivšega ljubljanskega župana Petra Grasellija, je umrla. 6. V Jakopičevem paviljonu je otvorjena razstava hrvat- skega slikarja Slavka Tomerlina. 7. V Ljubljani se vrši Mednarodna dijaška konferenca (CIE). — V fond Akademije znanosti je darovala Mestna občina ljubljanska 300.000 din in Zbornica za trgovino, obrt in industrijo 100.000 din. Obe ustanoviteljici bodita svetel zgled našim javnim ustanovam in zasebnikom. 11. Dr. Demeter Bleivveis-Trsteniški, šef-zdravnik Osred¬ njega urada za zavarovanje delavcev, je nepričakovano preminul. Pokojnik je bil vnuk Janeza Bleivveisa, »očeta slovenskega naroda«. Bil je odličen zdravnik in popularen znanstvenik. — Kralj je potrdil dr. Dinka Puca, odvetnika v Ljubljani, za ljubljanskega župana. 12. Odbor za Vilharjev spomenik v Planini pri Rakeku je razposlal oklice za prispevke za spomenik imenovanemu skladatelju. 13. Svet slušateljev ljubljanske univerze je priredil na čast reprezentance Confederation Internationale des Etudiante koncert Akademskega pevskega zbora, ki je izvrstno rešil nalogo, prikazati tujcu slovensko pesem. 17. Dr. Fran Mohorič, višji sodni svetnik in priv. do¬ cent zagrebške univerze, odličen slovenski sodnik, ki je napisal številne juridične razprave, je umrl. 18. V Turnišču je umrl učitelj in kantor Janez Neme- thy, ki je v svojem 42 letnem učiteljevanju Slovencem vzgojil nebrojno značajev in je pod najhujšim pritiskom tujcev v šoli govoril slovensko. Dr. Anton Sch\vab go¬ vori na ljudskem vseučilišču o umetnosti bratov Ipavcev ob priliki svoje šestdesetletnice. 22. V Ljubljani, v slovenski prestolnici slave mladina in starejše generacije pesnika Otona Župančiča, ob njegovi petdesetletnici prirejajo intimne in javne proslave moj¬ stru slovenske besede. Za slavnostno priliko izide Župan¬ čičev zbornik v redakciji Fr. Albrechta. 25. Robert Kollmann daruje za Narodno galerijo 100.000 din in postane njen ustanovitelj. FEBRUAR 1928 1. Ing. M. Osana je imenovan za izrednega profesorja tehnične fakultete v Ljubljani. — Ustanovniki Narodne galerije so postali: general Rudolf Maister, ljubljanski žu¬ pan dr. Dinko Puc, dr. Alfred Serko, dekan medicinske fakultete, in gospa Julija šerkova v Ljubljani. 2. V Ljubljani se snuje »Društvo za nabiranje Narod¬ nega univerzitetnega zaklada« za izpopolnitev univerze. 10. Univerzitetna komisija zahteva vsa vseučilišča ne¬ okrnjena in se je izrekla soglasno za izgradnjo naših univerz. 24. Dr. Anton Korošec je prevzel posle ministra za no¬ tranje zadeve. - Edvard Koliout, sloveč češki dramatski igralec, je gostoval v naši drami v vlogi »Hamleta«. 25. V Jakopičevem paviljonu je odprta razstava češke arhitekture. 28. St. Radič predava v Ljubljani na povabilo Akadem¬ skega društva za Ligo narodov. Pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je imenovan za šef-zdrav- nika dr. Iv. Zajc st. 29. Ministrski svet je odobril kredit za zgradbo Poštne hranilnice v Ljubljani. MAREC 1928 1. Apel na javnost, da se ohrani za NG portret Ivana Cankarja, ki ga je naslikal t Franke. 2. t Prof. Adolf Robida, slavist in germanist, se je literarno ukvarjal z dramatiko. 3. Auerspergovo palačo je kupil ljubljanski oblastni odbor za del svojih uradov. — V Ljubljani se vrši kongres inženirskih zbornic Jugoslavije. 6. V Zagrebu je umrl skladatelj Franjo Serafin Vilhar- Kalski, sin odličnega slovenskega domoljuba, pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja. — V Bogojini je dograjena nova cerkev po osnutkih arh. Plečnika. - V Avstriji je 188 KRONIKA tragično preminil baron Egon Zois, bivši tajnik ljubljan¬ skega velesejma, iz ugledne slovenske plemiške rodbine. .— V Parizu je bil nagrajen za znanstveno delo slovenski znanstvenik dr. Škerlj, profesor na ženski gimnaziji v Ljubljani. 11. Fondu Akademije znanosti in umetnosti je nakazal Alojzij Vodnik 100.000 din ob svoji šestdesetletnici ter je tako postal ustanovitelj NG. 13. Ljubljanski oblastni odbor je pristopil k Društvu za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada kot pokro¬ vitelj z zneskom 50.000 din. 14. Ministrski svet je na predlog notranjega ministra dr. Korošca sklenil, da se opusti znani člen 44. fin. za¬ kona, ki govori o redukciji fakultet na naših univerzah. — Msgr. Tomo Zupan praznuje 65 letnico inašniškega po¬ svečenja na Okroglem pri Kranju. 15. Na Reki je umrl slikar Lehman n, ki se je naselil leta 1885. v Ljubljani in je bil rodom iz Nemčije. Bil je kra¬ jinar. — Za kustosa Nar. muzeja v Ljubljani je imenovan dr. Fran Kos. — Ljubljanska oblastna skupščina se je sešla na pomladansko zasedanje. 16. Za docenta romanske filologije našega vseučilišča je imenovan dr. France Sturm. 20. Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič zborujeta v Ljubljani. 21. Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani je razstavil v Parizu slovenske čipke, ki so vzbu¬ dile pozornost in priznanje. 28. Prof. Evgen Jarc je izvoljen za novega ljubljanskega podžupana. 29. Docent dunajske univerze dr. Hugon Sirk je imeno¬ van za rednega pogodbenega profesorja eksperimentalne fizike na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani. — V Kranju je umrla gospa Ivana Sajovec, roj. Pleisveiss; po¬ kojnica je bila nečakinja dr. Janeza Bleiweissa. Vzrasla je v dobi slov. politične romantike in narodnega preporoda. 30. Na Tehnični srednji šoli je obrtnošolska razstava. — Diirerjeva razstava v Zagrebu v vseučiliški knjižnici, po¬ vodom 400 letnice njegove smrti, hrani mnogo njegovih grafičnih originalov, ki so bili prvotno v Valvasorjevi zbirki. — Ljubljanska opera gostuje v Beogradu in žanje lep uspeh. — Joca Jovanovič predava v Ljubljana na po¬ vabilo naših akademikov o temi: Italija — Jugoslavija. APRIL 1928 1. Ameriški rojak dr. F. J. Kern v Clevelandu je poslal fondu za Akademijo znanosti in umetnosti in za NG 100 dolarjev. - Prometno ministrstvo je izključilo od bodočih dobav premogokopa v Kočevju in št. Janžu, kar pomeni nov udarec za slovenske rudarje. 3. Prosvetni minister je zagotovil, da gimnazija v Mur¬ ski Soboti ostane in da se še izpopolni. Kljub nevarnosti, da se gimnazija opusti, šteje 312 dijakov, porast števila dokazuje, da je soboška gimnazija Prekmurju neobhodno potrebna. 4. Slikar Tone Kralj je poslal na mednarodno razstavo »Bicunale« v Benetke troje del, ki so bila sprejeta, kar pomeni odličen uspeh slovenske moderne slikarske umet¬ nosti v tujini. — Publicist Vinko Košak je v mesečniku »Mladina« napisal članek »Narodni dom«, v katerem se poteguje za Akademijo znanosti in umetnosti ter Narodno galerijo. — Društvo »Ljubljanski Sokol« je tožilo sluša¬ telja filozofije radi žalitev, slednji je bil kaznovan na teden dni zapora. — Posojilnica v Slovenski Bistrici postane »Zidar Akademije in Galerije« s prispevkom 10.000 din. 5. Francoski vicekonzul g. Richard je zapustil Ljub¬ ljano, na njegovo mesto je imenovan gen. konzul gospod Neuville iz Ruščuka. 6. V Ljubljano so prispeli delegati Društva narodov; univ. prof. dr. Pitamic jih je opozoril na rešitev sloven¬ skega manjšinskega problema. 7. Slovanski klub v Chicagu na univerzi se izjavlja proti ukinitvi ljubljanske univerze z daljšo protestno izjavo. 11. Zbor predstavnikov slovenskega gospodarstva v Za¬ grebu. Zagrebška konferenca razpravlja o investicijskem posojilu in stabilizaciji dinarja. Lavoslav Pahor, želez¬ niški inšpektor v p. in slovenski glasbenik, je umrl v Ljubljani. 13. »VViener Siingerknaben«, sloviti deški zbor, je imel koncert v Ljubljani. 17. Ruski učenjak Petr Struve, v Parizu bivajoči emi¬ grant, predava v Ljubljani na povabilo Ruske Matice. 20. Glasbena Matica se je napotila na turnejo s pevskim zborom na Češkoslovaško in Dunaj. - Mesto Praga je po¬ klonilo mestu Ljubljani odlitek sohe sv. Jurija na konju iz začetka 15. stoletja. 24. župan dr. K. Baxa in člani občinskega sveta češko¬ slovaške prestolnice obiščejo Ljubljano ter doživijo slavno¬ sten in mogočen sprejem. 26. O modernih strujah francoske literature je predaval v francoščini g. Berge v slavnostni dvorani univerze. 28. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov sekcija Ljubljana, protestira proti nameravani premestitvi rudarskega oddelka ljubljanske univerze v Sarajevo. 29. Po Sloveniji in zlasti v Ljubljani se vrše zbirke za pomoč Bolgarom, ki so silno prizadeti zaradi potresne ka¬ tastrofe. — V skupščini je sprejet nov stanovanjski za¬ kon. — »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« je na¬ klonila Fondu za Akademijo znanosti in umetnosti in za Nar. galerijo znesek 100.000 din in se je tako uvrstila med ustanovitelje naše najpomembnejše kulturne ustanove. MAJ 1928 1. Oklic »Društva za nabiranje Narodnega univerzitet¬ nega zaklada« za veliko akcijo zbiranja prispevkov. 3. Upravnik ljubljanskega gledališča prosi za razrešitev radi nevzdržnih razmer radi nezadostne državne do¬ tacije. 5. Narodna galerija je primorana javno braniti v last¬ nem imenu in imenu bodoče Akademije znanosti in umet¬ nosti svojo streho v Narodnem domu proti javnemu odre¬ kanju te pravice. - Lavantinska škofija praznuje 700 let¬ nico ustanovitve. 6. Slovenska drama uprizori Novačanovega »Hermana Celjskega«; krstna predstava je izpričala vrednost tega dela, ki je zajeto iz naše zgodovine. 12. Francoski institut organizira ciklus poučnih preda¬ vanj. — V Vuzenici je umrl slikar Oskar Pistor, nekdanji učitelj risanja v Celovcu; slikal je v Deffregerjevi smeri. 13. Dr. Periču, bivšemu ljubljanskemu županu, se od¬ krije lep nagrobni spomenik po Plečnikovi zamisli. 16. V Ljubljano pride inšpektor prosvetnega ministrstva radi inšpekcije v Narodnem gledališču. — Profesorski zbor rudarskega oddelka tehnične fakultete v Ljubljani izda resolucijo za obstoj oddelka v Ljubljani. 13. V Jakopičevem paviljonu je bila odprta kolektivna postumna razstava največje slovenske slikarice Ivane Ko¬ bilice, ki je pred dvema letoma umrla. Razstavo je prire¬ dila Narodna galerija. 17. Ljubljanska škofija proslavlja tridesetletnico vladi- kovanja škofa Antona Bonaventure Jegliča. — Slovenska akademska mladina izroči spomenico za korenito ozdrav¬ ljenje slovenskega gledališča odposlancu prosvetnega mi¬ nistrstva insp. Cekiču. 19. Od ustanovitve »Južnega Sokola« 1. 1863. poteče pet in šestdeset let; edini še živeči ustanovitelj je g. Peter Gra- selli, mag. ravnatelj v p. 24. Starosta slovenskih gasilcev Fran Barle je umrl. 26. Ljubljanski visokošolci demonstrirajo na impozant¬ nem shodu v Unionu proti nasilstvom našega soseda. 30. Mednarodna zdravniška komisija se mudi v Ljub¬ ljani ter si ogleduje sanitarne in zdravstvene naprave ter institucije. 30. Na binkoštno nedeljo je slavila ljubljanska drama jubilej 50. predstave »Hamleta«, kar priča o resnosti na¬ šega prizadevanja za klasično dramatično umetnost. KRONIKA 189 JUNIJ 1928 2. Osmi ljubljanski velesejem je odprt; istočasno se pri¬ redi razstava likovne umetnosti zadnjih deset let. — V Jakopičevem paviljonu razstavlja Slovensko umetniško društvo. 3. Združenje arhitektov in inženirjev Jugoslavije zbo¬ ruje v Ljubljani. 6. Narodni muzej v Ljubljani opozarja javnost, da pri¬ javijo ev. najdbe muzeju. Tudi ni dovoljeno zasebnikom brez dovoljenja prekopavati prazgodovinske gomile in dr., kakor se je v par slučajih to dogodilo. 7. Slovenska mesta na konferenci mest v Zagrebu. Za Ljubljano se prijavi župan dr. Puc in ravnatelj dr. Milju- tin Zarnik, za Maribor podžupan dr. Lipold in ravnatelj Koedler, za Celje župan dr. Goričan in ravnatelj Šubic. 8. Prof. Rene Martel za francoščino na ljubljanski uni¬ verzi odhaja iz Ljubljane po štiriletnem bivanju med nami. Poleg znanstvenega dela na univerzi nam je podčrtati nje¬ govo razpravo »La Slovene et ses problemes contempo- rains«, ki osvetljuje naše manjšinsko vprašanje. 9. Graška univerza je ponudila stolico za matematiko na fil. fakulteti našemu znanstveniku dr. J. Plemlju, univ. prof. naše univerze. Minister prosvete g. Milan Grol ga je pismeno naprosil, da ne zapusti Ljubljane v interesu mlade univerze in našega znanstvenega naraščaja. 10. Na razstavi »Presse« v Kolnu je razstavljen izbor slovenskih lepih knjig, ki je po svoji književniški opremi vzbudil zanimanje tujcev. 14. Jules Sauer\vein, znani francoski časnikar, se mudi v Ljubljani. 15. Slovenski pesnik Silvin Sardenko obhaja petdeset¬ letnico rojstva in tridesetletnico literarnega udejstvovanja. — Oton Župančič je odpotoval na Norveško v Oslo na kon¬ gres Pen-klubov, kot predsednik ljubljanskega Pen-kluba. — V Celju je odprta postumna razstava slikarja Oskarja Pistorja. Njegova zapuščina obsega okoli 300 del. 20. Ameriški poslanik g. Prince predava o vplivu ame¬ riških univerz na javnost v veliki dvorani univerze. 21. V Narodni skupščini padejo streli: Pavle Radič in dr. Basariček postaneta žrtvi, Stjepan Radič in dr. Ivo Pernar nevarno ranjena. Nesrečen dogodek je tudi Ljub¬ ljano močno izburkal. 23. Univerzitetni svet je izvolil za leto 1928./29. za rek¬ torja univerze dr. ing. Milana Vidmarja, rednega profe¬ sorja elektrotehnike. — Umrl je Josip Kozak, znani meščan in gostilničar gostilne »Pri štrajzelnu«. Pokojnik je oče Juša in Ferda Kozaka, znanih slovenskih književnikov. 27. Akademski pevski zbor koncertira na Bledu, podaja revijo naše narodne in umetne pesmi. JULIJ 1928 3. Oton Župančič predava v Londonu v »School of Sla- vonic studies«. — Znanstvenik in filozof Aleš Ušeničnik praznuje šestdesetletnico svojega rojstva. 4. šef češkoslovaškega generalnega štaba gen. Sirovy je na posetu v Ljubljani. 7. Jugoslovanska akademija v Zagrebu proglasi Slovenca dr. Hauptmanna za člana; člani-dopisniki postanejo: dr. Aleš Ušeničnik, dr. Metod Dolenc, dr. Leonid Pitamic in Oton Župančič. 8. Slovenska trgovska šola v Ljubljani — matica trgov¬ skega šolstva, praznuje dvajsetletnico. Šola je bila osno¬ vana 1. 1908. na predlog dr. Kreka. 10. Dr. Henrik Tuma, kulturno - politični javni delavec, proslavlja sedemdesetletnico. 15. Petero župnij v Ljubljani je dobilo novo župnijo sv. Frančiška Asiškega v Spodnji šiški. Anton Cerar- Danilo, priljubljeni gledališki igralec, obhaja sedemdeset¬ letnico rojstva. 19. V Narodni univerzitetni zaklad se stekajo denarni darovi javnih institucij in zasebnikov, kakor izpričuje ob¬ java številnih darovalcev. 20. Konservator dr. Stele javno brani rimski zid na Mirju, ki je znanstveno in arheološko ter kulturno-zgodo- vinsko izredno pomemben spomenik, katerega hoče od¬ straniti del javnega mnenja. Rimski zid kot kulturno¬ zgodovinski spomenik pa ni samo lokalna, ampak medna¬ rodna vrednota. 25. Dr. Korošec dobi mandat za sestavo delovne vlade po atentatu v skupščini. — Siamski princ dr. Sakola Vaz- van, sanitetni referent, si je ogledal higienske ustanove v Ljubljani. — Adresar mesta Ljubljane in okolice je izšel. Je to prva knjiga te vrste. AVGUST 1928 3. Dom dr. Krekove meščansko-gospodinjske šole v Zg. šiški je dozidan. — šišenska čitalnica proslavlja petdeset¬ letnico obstoja. — Sokolska olimpijska vrsta odpotuje v Amsterdam. 8. Novo postajališče Jevnica pri Ljubljani je otvorjeno. 9. Voditelj hrvatskega naroda Stjepan Radič je umrl. Vest globoko pretrese vso državo, Ljubljana se odene v žalost, s pokojnikovo rodbino in hrvaškim narodom žaluje vsa Slovenija. Za pogorelce v Gorenjem Jezeru dovolita finančni in kmetijski minister podporo 2 milijona dinar¬ jev. Z znatnimi vsotami priskoči na pomoč Ljubljana in ostala Slovenija. 10. V Kranju je umrl dekan Anton Koblar, ki se je mno¬ go literarno in časnikarsko udejstvoval, zasnoval »Gorenj¬ sko knjižnico«, je sodeloval v »Vrtcu«, posebno zvesto je opisoval zgodovino ljubljanske stolnice in farno zgodovino ljubljanske škofije. (Zgodovina župnij: Sora, Preska, Na¬ klo, Duplje, Goriče, št. Peter pri Novem mestu, Adlešiči in Šmarjeto.) Kot urednik Muzejskih izvestij je napisal nad 00 razprav. Pripravljal je obsežno zgodovino Kranja, a prehitela ga je smrt. 14. Naš rojak g. Janko Lavrič, prof. univerze v Notting¬ hamu, je imenovan za častnega docenta londonske uni¬ verze. 15. Leon Štukelj si je na olimpijadi v Amsterdamu pri¬ dobil šampionat na krogih. — Majda Treo je pri plavalnih tekmah za prvenstvo Slovenije zmagala. 17. Papirniško delavstvo v Združenih papirnicah v Vev¬ čah je stopilo v stavko. 18. Za rednega profesorja tehnične fakultete v Ljubljani je imenovan dosedanji docent Alojz Hrovat. Za docenta tehn. fakultete prof. Romeo Strojnik, za asistenta tehn. fa¬ kultete g. Venčeslav Koželj. 19. Westfalski Slovenci sporočijo ljubljanski radijski po¬ staji, da slišijo glasno in razločno petje, godbo in novice naše ljubljanske postaje. — Zgodovinsko društvo v Mari¬ boru obstoja 25 let, 23 letnikov »časopisa za zgodovino in narodopisje« izpričuje vztrajno in nesebično znanstveno delo, ki je pomembno za vso Slovenijo. 26. Javna borza dela v Ljubljani je določila obrok poso¬ jila mariborski mestni občini za delavska stanovanja. Za ustanovitev delavske kuhinje v Celju se je dovolilo po¬ sojilo v znesku din 200.000’—. — Staro pokopališče na Martinovi cesti, kjer kopljejo velik in globok kanal, je vzbudilo pozornost radi najdb človeških kosti in lobanj. -— Na Miklošičevi cesti je med hotelom Unionom in po¬ slopjem Vzajemne posojilnice dograjen paviljon po na¬ črtih prof. Plečnika za družbo Radio-Ljubljana in inse- ratni oddelek »Slovenca«. — V Poljanah je umrl Jurij Tavčar, poslednji iz rodbine poljanskih Tavčarjev. 30. Ministrski predsednik dr. Korošec se je pripeljal iz Beograda v Slovenijo. Obiskal je Maribor, Ljubljano in Bled. — Ljubljanska realka, razširjena z realno - gimna¬ zijskim oddelkom, praznuje 751etni jubilej. — V Smled¬ niku so položili k večnemu počitku bivšega kamniškega glavarja barona Lazarinija, katerega ima posebno kam¬ niško kmetsko prebivalstvo v dobrem spominu, ker je med vojno z izredno obzirnostjo in uvidevnostjo postopal pri rekviziciji žita in drugih pridelkov, bil je pravi krušni oče za rodbine, ki so imele očete in sinove na bojnih po¬ ljanah. 190 KRONIKA SEPTEMBER 1928 1. Kmetijska družba za Slovenijo obstoja sto šestdeset let (1767—1927), jubilej proslavlja z otvoritvijo kmetijske razstave v Ljubljani. — Jesenski velesejem »Ljubljana v jeseni« je otvorjen. 2. Pisatelj Finžgar govori ob otvoritvi Radio-Ljubljana govor, prvi pozdrav slovenske besede, vsem Slovencem doma in v tujini. — Umetnostno razstavo »četrte genera¬ cije« v Jakopičevem paviljonu otvori senior slov. slikarjev Rihard Jakopič. 4. Zveza obrtnih zadrug protestira v Ljubljani v imenu slovenskega obrtništva proti davčni preobremenitvi. — Strokovna komisija za Slovenijo je sklicala v Ljubljani protestno zborovanje proti ogrožanju osemurnega delav¬ nika. — Likovni umetniki so podarili pesniku Župančiču album, v katerega je prispevalo okoli 30 slov. umetnikov originale, da se mu poklonijo ob njegovi 50-letnici. — Tudi Jugoslovanska strokovna zveza poda izjavo za osem¬ urni delavnik. 5. Cerkveni paramenti so javno razstavljeni v škofijski palači. 7. Mestna občina je dotlakovala Resljevo cesto in Ma- sarykovo cesto, mnoga cestna dela so v gradnji. 11. Dr. Karel Savnik, direktor poštne podružnice in bivši finančni delegat v Ljubljani, je umrl. Njegova stroka je bila iz področja financ, bil je tudi honorarni predava¬ telj naše univerze. 12. Umrl je univ. prof. ing. Jaroslav Plzak, odličen or¬ ganizator rudarske šole v Celju in predavatelj na rudar¬ skem oddelku naše univerze. 18. V Ljubljani se vrši kongres vseh fotografov naše države. 19. Županska zveza v Ljubljani se je obrnila na vojaško oblast, naj upošteva, da žele županstva v svojem poslova¬ nju slovenski jezik in latinico, ker večina ne razume srbo¬ hrvaških izrazov, niti ne znajo brati cirilice. 21. Vršil se je koncert Berlinske filharmonije pod vod¬ stvom dr. E. Kumvalda v Unionu, izreden glasbeni dogo¬ dek, zadnjih deset let stoji temu le še Češka filharmonija s Talichom ob strani. — Nova realna gimnazija v Ljub¬ ljani. Ministrstvo prosvete je dovolilo, da se notranja uršu- linska meščanska šola v Ljubljani spremeni v dekliško realno gimnazijo. 26. V Ljubljani je kongres slovanskih turističnih društev, katerega se udeleže poljski, češki in bolgarski delegati po¬ leg številnega zastopstva iz turističnih krajev naše države. 27. Stanovanjski odsek mestnega magistrata izda poro¬ čilo, iz katerega je razvidno veliko pomanjkanje stanovanj, nad 300 rodbin stanuje v barakah, nujno potrebnih bi bilo 500 rodbinskih stanovanj. — Na kongres češkoslovaških mest v Pragi odpotujejo zastopniki ljubljanskega mesta pod vodstvom ljubljanskega župana dr. Puca. Mestni zvezi izroče kip, delo akad. slikarja L. Dolinarja. 28. Ljubljano je obiskala skupina francoskih visoko- šolcev. — Iz Shanghaja je prišlo poročilo o smrti p. Engel- harda Avbelja o. f. m. Rajnki je bil Ljubljančan in je umrl kot kitajski misijonar mučeniške smrti. OKTOBER 1928 2. V Ljubljano je prispela delegacija češkoslovaških vzgojiteljev gluhonemnic, zavodov za slaboumne, slepe, moralno in telesno defektne. — Hišni posestniki in trgov¬ ci šelenburgove ulice protestirajo proti nameravani tram¬ vajski liniji Vič—Ljubljana, ki naj steče po šelenburgovi ulici. — V Ljubljani se zaključuje kongres mednarodnega književniškega združenja, ki je zborovalo v Beogradu. Cilj kongresa je bil, da tudi naša država pristopi k bernski konvenciji ter da se uzakoni zakon o avtorskem pravu. 5. Umrljivost za jetiko je v Ljubljani nizka, le 14 od 1000 ljudi umrje za jetiko, v Berlinu n. pr. 21, v Londonu 18. — Kolektivna razstava akad. slikarja Lj. Vrečiča iz Prekmurja je v Jakopičevem paviljonu, razstavlja olja in risbe, impresionistično - liričnega občutka. 6. češkoslovaški zdravstveni minister dr. Tivo si je ogle¬ dal v Ljubljani zdravstvene ustanove. 7. Slovensko pesem med severnimi Slovani je zapel na turneji po Poljskem vokalni zbor ljubljanske Glasbene Matice. 9. Za izrednega profesorja naše pravne fakultete je ime¬ novan docent dr. Albin Ogris. — Razstavo »Tisk« je pri¬ redila organizacija slovenskih grafičnih delavcev. 13. V Zagrebu se vrši konferenca škofov, ki je posve¬ čena versko - cerkvenim vprašanjem. Konference se je osebno udeležil tudi ljubljanski nadškof dr. A. B. Jeglič. — Ruski pisatelj Evgenij čirikov čita odlomke svojih del v Ruski Matici v Ljubljani. — 100-letnica rojstva Leva Tolstoja se je proslavljala v Ljubljani s filmom »Ana Ka- renina« in govorom pisatelja Vladimirja Levstika. Pro¬ svetna zveza v Ljubljani otvarja serijo predavanj za pro¬ slavo Tolstojevega jubileja. 16. Francoski maršal Franchet d’Esperey, znani zmago¬ valec na solunski fronti, si ogleda zanimivosti Ljubljane. Ob sprejemu je poudaril, da ga veseli dejstvo, da je za maršalom Marmontom on drugi francoski maršal, ki je prišel v Ljubljano. 22. Botanik Martin Cilenšek obhaja 80-letnico rojstva. 23. Ljubljanska oblastna skupščina zaseda pod predsed¬ stvom dr. Natlačena. Skupščina daje račun o delovanju oblastnega odbora. — Zemeljski telesni ostanki skladatelja Antona Foersterja so bili prepeljani iz novomeškega poko¬ pališča v Ljubljano. 27. Kardinal dr. Avg. Hlond, primas Poljske, obišče Ljubljano, bil je že ponovno v našem mestu. — španski čelist C. Cassado koncertira v Ljubljani z največjim umet¬ niškim uspehom. 28. Ljubljana proslavlja desetletnico mlade države, osvo- bojenja 28. oktobra po razsulu avstrijsko-ogrske monarhije. 30. Za zedinjeno Slovenijo in slovensko samoupravo ma¬ nifestirata v Ljubljani ljubljanska in mariborska skup¬ ščina. — Guverner Narodne banke g. Bajloni je prispel v Ljubljano in stopil v stike z našimi gospodarskimi kor¬ poracijami. NOVEMBER 1928 6. Novo urejeni Ferkov muzej v Ptuju je bil slovesno odprt ob 35-letnem jubileju, vrsta univerzitetnih profesor¬ jev zgodovinarjev je prišla na slavnost v imenu Ljubljane in naših slovenskih historičnih disciplin. Muzej je name¬ ščen v nekdanjem dominikanskem samostanu in vsebuje spomenike, ki niso le lokalno-teritorialnega pomena, nji¬ hov značaj je tak, da ga more s ponosom kot svojo drago¬ ceno lastnino imenovati vsa Slovenija, marsikaj pa pre¬ haja tudi iz tega okolja in posega v mednarodno kulturno¬ zgodovinsko sfero. — Na zasedanju tretje oblastne skup¬ ščine se živahno razpravlja proračun slovenskih oblasti. — Dr. Grisogono predava v Ljubljani o aktualnih proble¬ mih naše zunanje politike. 8. Zveza industrijcev v Ljubljani je poslala ljubljanski in mariborski oblastni skupščini obširne spomenice, v katerih je izražena preobremenitev slovenskega gospodar¬ stva. — Znameniti nemški geograf dr. Hugo Grothe iz Lip- skega se mudi v Ljubljani, da se pouči o naših kulturnih prilikah. 9. O naših izseljencih, zlasti argentinskih, predava g. župnik Mrkun. — Narodni dom se popravlja in pre¬ zidava,, da dobi Narodna galerija* s svojo zbirko umetnin primeren prostor. 13. Ob osmi obletnici Rapalla je akademska mladina imela zborovanje na univerzi in v veliki dvorani Uniona, na ulicah so bile burne in krvave demonstracije. — Higi¬ enski zavod v Ljubljani hoče pridobiti potom javne kon¬ kurence najboljšo higiensko ureditev kmetske hiše, oziro¬ ma njene okolice (kuhinja, jedilna shramba, spalna soba, vodnjak, stranišče z greznico, gnojišče itd.). 15. Ljubljanska oblastna skupščina sklene nakup poslopij Kranjske hranilnice in dramskega gledališča. KRONIKA 191 16. Akademska mladina v Ljubljani opozarja javnost na nevarnost, ki preti našemu ljudstvu radi poplave impor- tiranega šunda. 18. Lidija \Visiakova, slovenska plesalka, je dosegla v Parizu v gledališču »Opera Comique« pri predstavi »Pro¬ dane neveste« prodoren uspeh. — Lojze Dolinar, slovenski kipar, razstavlja v Parizu kip »Mojzesa«, dobil je odlično mesto v pariškem jesenskem Salonu. 20. Mohorjeva družba je izdelala zemljevid slovenskega ozemlja v Jugoslaviji, v katerem so začrtani kraji z ozi¬ rom na gostoto čitateljev tiska Mohorjeve družbe, najbolj gosto naseljeni so njeni čitatelji na Gorenjskem in v Sa¬ vinjski dolini. — Mojster Jakopič je dovršil stensko kom¬ pozicijo po naročilu ljubljanske mestne občine na oboku Ahacljeve mestne stanovanjske hiše. Kompozicija pred¬ stavlja brezdomce, skupino »Domačija«, selitev, delo v kamnolomu in gradbo. Jakopiču je uspelo po večmeseč¬ nem delu ustvariti novo in pomembno umetnino. 21. Ljubljanska oblastna skupščina je sprejela oblastni proračun, za katerega so se bili viharni boji. 25. V Kranju so odkrili spominsko ploščo zgodovinarju dekanu Koblarju. V Narodnem muzeju v Ljubljani je otvorjena prva an¬ gleška razstava sodobne umetnosti. Razstavljena dela so bila deloma že razstavljena na beneški mednarodni raz¬ stavi. Razstavo prireja Jugoslovanska družba Velike Bri- tanije (The Jugoslavv Society of Great Britain). Znani umetnostni zgodovinar prof. dr. Izidor Cankar je otvoril razstavo v navzočnosti najodličnejših predstavnikov kul¬ turnih in prosvetnih oblasti. Otvoritvi je prisostvoval angl. poslanik na našem dvoru g. Kennard. V zvezi z raz¬ stavo se priredi »Teden angleške kulture« s serijo preda¬ vanj o angleški kulturi: Stele, Klasična doba angleške kul¬ ture; dr. Ehrlich, Sodobni verski tokovi v Angliji; F. Co- peland, Razvoj angleškega umetniškega okusa izza leta 1850.; dr. Pitamic, Postanek angleškega imperija in nje¬ gov politični pomen; F. Copeland, Pregled angleške lite¬ rature do svetovne vojne; dr. Kelemina, Pregled angleške literature po svetovni vojni; dr. M. Curčin, Meštrovič med Angleži. 27. V Ljubljani se je vršil simfonični koncert praške akademske Filharmonije. — Slovenski lovci zborujejo v Ljubljani in sprejmejo resolucijo glede novih lovskih uredb. 30. Prelat Andrej Kalan, odlični kulturni delavec in knji¬ ževnik, proslavlja sedemdesetletnico rojstva in petdeset let trdega dela. Komponist Oskar Dev, ki si je pridobil odlične zasluge z nabiranjem slovenskih koroških narod¬ nih pesmi in čigar markantne kompozicije so prinašali »Novi akordi«, za katere ga je pridobil urednik dr. Gojmir Krek, praznuje šestdesetletnico svojega rojstva. V operi doživi lep uspeh novo uprizorjena Risto Savinova »Lepa Vida«. DECEMBER 1928 1. Prvo desetletje državne samostojnosti sc v Ljubljani in vsej Sloveniji dostojno proslavi. 4. 10 let je poteklo, odkar ima Ljubljana obnovljeno slo¬ vensko opero, odkar smo postali resnični gospodarji ljub¬ ljanskega opernega gledališča. Izšel je Zbornik razprav in kulturne, gospodarske in politične zgodovine Slovencev v desetletju 1918—1928, v redakciji dr. Jos. Mala in v znanstveni izdaji Leonove družbe v Ljubljani. 7. Konservator dr. Fr. Stele predava o najnovejših umet¬ nostnih najdbah na Slovenskem v zbornični dvorani uni¬ verze. 8. Ljubljanska univerza je proslavila 60-letnico odlič¬ nega slovenskega znanstvenika dr. Ivana Regna, prirodo- slovca. Sloviti pevski zbor moravskih učiteljev je pri¬ redil koncert umetnih in narodnih pesmi v Ljubljani. 11. Ob Cankarjevi desetletnici smrti se Ljubljana v hva¬ ležnosti spominja svojega največjega pisatelja, predstave v njegovo proslavo se vrše tudi po vsej Sloveniji. Narodno gledališče je svečano uprizorilo njegovo »Lepo Vido«. 12. Za ameriške Slovence je priredila gospa Lovšetova pevsko turnejo, ki je uspela povsod nad vsa pričakovanja v umetniškem in narodnem oziru. — V Zagrebu je Narod¬ no gledališče za Cankarjevo proslavo uprizorilo Cankar¬ jevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Proslavo je or¬ ganiziralo Slovensko društvo v Zagrebu, vodil pa je pred¬ stavo Hinko Nučič, igralo se je v slovenščini, bil je nepo¬ zaben večer sredi slovenske kolonije in hrvatske duhovne elite. 14. Dr. Stane Vurnik predava o kmečki likovni umetno¬ sti na Slovenskem v zbornični predavalnici na univerzi. — Univ. prof. dr. T. Taranovsky iz Beograda predava v društvu »Pravnik« o »Osnovnih momentih v državi in so¬ cialni evoluciji Rusije v 19. veku«. 15. Včeraj se je mudila v Ljubljani Američanka Miss Florence Wilson, tajnica Carnegiejevega instituta v Pa¬ rizu. Organizira po posameznih univerzah klube za med¬ narodni sporazum in medsebojno spoznavanje narodov. Stopila je v stik z univ. prof. dr. Pitamicem. Dr. Gra¬ fenauer je predaval o Cankarjevem geniju v spomin na desetletnico Cankarjeve smrti. 18. Deset let od ustanovitve Narodne galerije v Ljub¬ ljani je preteklo. V razstavnih prostorih, ki so adaptirani in urejeni za stalno razstavo zbirk NG, se je vršila jubi¬ lejna proslava jubileja institucije, ki je zavzela med na¬ šimi kulturnimi ustanovami pomembno mesto, postala je žarišče in organizatorično središče slovenske likovne umetnosti vseh dob. V zbirkah NG se hrani že nad 1000 slik, kipov, risb in študij. — Božidar Jakac razstavlja v Jakopičevem paviljonu, pretežno motive iz Afrike. - Slo¬ venski slikar in grafik Hinko Smrekar slavi v zatišju 25-let- nico umetniškega dela in trpljenja. 19. Anton Lajovic, slovenski komponist, katerega zrela dela so izhajala v »Novih akordih« in ki se udejstvuje tudi kulturno-politično, je postal petdesetletnik. — Karla Bu- lovčeva, kiparka, razstavlja v mali dvorani Narodne ga¬ lerije svoja najnovejša kiparska dela in kartonske osnutke. 20. Po treh mesecih obstoja oddajne postaje Radio- Ljubljane, ko se sliši slovenska pesem in naša beseda v svetovju, prihajajo priznalna pisma z vseh delov sveta. • 21. Monsignor Tomo Zupan obhaja na svojem gradiču na Okroglem 89-letnico svojega rojstva. / 2. Univ. prof. dr. Rihard Zupančič — petdesetletnik. Od 1. 1919. predava na naši tehnični fakulteti, v matematičnih vedah je strokovnjak mednarodnega slovesa. 23. Mati književnika Vladimirja Levstika, gospa Neža Levstikova, je umrla v Celju. V večnost je odšla vzorna slovenska žena in mati. 27. Ministrski predsednik dr. Korošec se je pripeljal v Ljubljano na krajše bivanje. — Umrl je v Ljubljani arh. Jean Duffe, magistratni gradbeni nadsvetnik v p. Bil je desna roka prvega slovenskega župana Petra Grasellija in je po potresu svoje strokovno znanje uporabljal za regu¬ lacijo Ljubljane, mestnega vodova, mestne elektrarne ter mnogih mestnih stavb in šol. 30. Vlada je v krizi, odločitve še ni. 31. V palači Delavske zbornice je začela poslovati javna kuhinja v suterenskih prostorih. »Kroniko« izdaja mestna občina ljubljanska, predstavnik dr. France Stele, zalaga in tiska Učiteljska tiskarna, pred¬ stavnik France Štrukelj, za uredništvo, upravo in inseratni del odgovoren Pavel Debevec. — Ponatis člankov in slik dovoljen samo s pristankom uredništva. Rokopisi se ne vračajo. »Kronika « izhaja 4 krat na leto in slane za vse leto din 80' -, za pol leta din W —, za četrt leta din 25 '—-. Za inozemstvo din 100' . — Posamezna štev. stane din 30 Naroča se: Učiteljska tiskarna, Ljubljana. 192 BIBLIOTEKA OVERIŠ V Ljubljani KRONIKA Mestna pllihmsiirnsi ljubljanska Meščan, ki živi z duhom časa, upo¬ rablja za kuho in peko, likanje, pranje ogrevanje vode, centralne in druge kurjave enako kakor tudi obrtnik za lotanje, varjenje, sušenje itd. - le plin! Resljeoa cesta št. 28 Telefon št. 29-77 BIBLIOTEKA UNIVERZE v Ljubljani