■o
-r<"> im
-t-■r-
Bo moral pri 80. iz stanovanja? str.
Ivan Bilac iz Laškega
Materinstvo in slovo^^RADIOCELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
tovTTEDNHK
VSAK ČETRTEK
Lucija Polavder in Urška Žolnir
Št. 23 / Leto 70 / Celje, 11. junij 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn
mm И
str. 18 oPTimisT
NASA TEMA
Slovenščina za mnoge tujce španska vas str. 12-13
Bralci in poslušalci na nogah
Takole množično in veselo je bilo v soboto zvečer v središču Celja. Kopica glas- V združeni banki ne benih gostov na odru, pod njim pa razigrano občinstvo v družbi z našo ekipo, bo veliko celjskega str 5 ki je tako slavila dva visoka jubileja - letošnjo 70-letnico časopisa in lansko 60-letnico radia, str 36 37
GOSPODARSTVO
V turističnem društvu veje nov v eter str. 9
VELENJE
Knji ga, kije po četrt stoletja le dočakala tisk
str 28
Živi spomeniki človeškega brezumja
str. 31
KU LTURA
Ko zgodbo govori sodobni ples str. 10
KRONIKA
Ne nasedajte goljufom
v oglasih str. 15
RADIO CELJE
Izlet Zelenega vala na Celjsko kočo str. 26
ZA ZDRAVJE
Zdrav življenjski slog za zdravo staranje str. 38
ŽIVALSKI SVET
Z Lilo in Jako nikoli ni
dolgčas str. 45
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Praznični in vsakdanji dnevi
Praznovanja so lepa, a tudi naporna. Cel kup stvari je treba prej pripraviti, poskrbeti za podrobnosti, ki se na prvi pogled zdijo nepomembne, in upati, da bo vse šlo po načrtih. Če se vse izide, kot je treba, je veselje še toliko večje, in če so vsi, s katerimi si praznoval, zadovoljni, si sam še toliko bolj. Tako smo se počutili po sobotnem večurnem dogajanju v celjskem mestnem središču, potem ko smo pod streho uspešno spravili jubilejni koncert s številnimi izvajalci. Naši bralci in poslušalci nas tudi tokrat niso razočarali in verjamem, da tudi mi nismo njih.
Rojstnodnevno dogajanje ob dveh okroglih obletnicah -70-letnici časopisa, ki smo ji dodali še spomin na lansko 60-letnico radia - se tako bliža koncu. Čaka nas le še petkova akademija za sedanje ustvarjalce obeh medijev in nekdanje zaposlene, za sodelavce ter številne povabljene goste, s katerimi medijska hiša sodeluje pri uresničevanju svojega poslanstva. S skupnimi močmi bomo odkljukali še to zadnjo praznično prireditev in potem šli vsi na dopust! No, ja, žal ne bo čisto tako, temveč se bomo počasi vrnili v ustaljene tirnice. To pomeni vsakotedensko ustvarjanje vsebin časopisa in dnevnega radijskega programa, iskanje zanimivih tem in sogovornikov.
Te dni smo se nekoliko več ukvarjali s tujci, ki živijo pri nas. A ne samo zato, ker se v posebnih projektih zadnje čase še posebej ukvarjajo z njihovim vključevanjem v naše okolje, temveč tudi zato, ker jih je vedno več in so del našega vsakdana, četudi to vsem ni všeč. Možnost sporazumevanja je eden temeljnih pogojev, da se človek sploh znajde v novem okolju in da ga to okolje lažje sprejme. Zaprtost v svojo skupnost in neznanje jezika nista dobra popotnica za sobivanje z ljudmi v novem okolju. Otroci se sicer hitro učijo in znajdejo, toda kakšne so njihove travme, ko se čez noč znajdejo v novem šolskem okolju ? Sporazumevanje s sošolci in z učitelji je mogoče le tako, da na pomoč pride kdo od otrok, ki so že dlje časa v Sloveniji. Kako se počutijo, ko cele ure sedijo v razredu in ne vedo, o čem je govora, si lahko le mislimo. Neocenjeni lahko kljub temu napredujejo v višji razred, četudi se jim še sanja ne, kaj se je počelo celo leto pri pouku. Niso redki primeri, ko otrok sam sebi napiše opravičilo, saj edini v družini zna slovensko. Po možnosti je manjkal zato, ker je moral spremljati mamo h ginekologu, saj se ta sama ne znajde, ker ne zna jezika, oče pa je vse dni v službi.
In ko že omenjam manj spodbudne zgodbe tega časa, ne morem mimo laškega stanovanjskega primera v tokratni številki. Zbuja vrsto vprašanj, kako je mogoče, da so vedno skromni in delavni posamezniki žrtve neobičajnega spleta okoliščin in da jih sistem ne zaščiti. Se bo moral upokojenec na stara leta res izseliti iz svojega skromnega doma, ker so se lastniška razmerja spremenila, ne da bi mu kdorkoli karkoli povedal? Kot najemnik ima sicer pravico, da ostane v stanovanju, toda vprašanje je, kakšno najemnino mu bodo zaračunavali novi latniki. Tudi ali predvsem o takšnih zgodbah mora časopis pisati in verjeti, da se lahko dobro končajo. Sicer se lahko vse, kar počnemo v tem uredništvu, zazdi zelo nekoristno.
Priloga in nagrade
Na stojnici v središču Celja sta se v soboto v okviru prireditve Dobimo se v mestu predstavljala tudi Novi tednik in Radio Celje. Poleg tega, da smo mimoidočim delili časopis in praznično prilogo, ki smo jo pripravili ob 70-letnici, so lahko sodelovali tudi v nagradni igri. Vedeti so morali, katero obletnico slavi časopis in katero radio. Če so imeli težave, smo jim seveda pomagali. To je bil nekakšen uvod v večerno dogajanje na Krekovem trgu, kjer smo z obiskovalci koncerta rajali do poznih ur.
Foto: SHERPA
Izžrebani nagrajenci so: Andreja Filipič iz Žalca (ki-neziotaping), Stanka Ran-čigaj iz Celja (akupresurna masaža obraza) in Zdravko Beršnjak z Vranskega (terapevtska masaža hrbtenice).
Trasa hitre ceste do Velenja v javno razgrnitev
NE PREZRITE
Ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za infrastrukturo sta objavili naznanilo o javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug ter dopolnitve okoljskega poročila.
Gradivo bo javno razgrnjeno od 12. junija do 12. julija na obeh ministrstvih ter v prostorih občin Velenje, Šmartno ob Paki, Braslovče in Polzela. Gradivo osnutka prostor-
skega načrta in dopolnitve okoljskega poročila bo prav tako na ogled tudi v digitalni obliki na spletnih straneh ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za infrastrukturo. Ob enomesečni javni razgrnitvi bodo tudi tri javne obravnave, in sicer 15. junija v Mestni občini Velenje, dan kasneje v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki in 17. junija še v Domu kulture Braslovče. Na ministrstvu za okolje in prostor bodo pripombe in predloge glede osnut-
ka državnega prostorskega načrta in dopolnitev okoljskega poročila zbirali do 12. julija. Na okoljskem in infrastrukturnem ministrstvu bodo pripombe in predloge javnosti preučili v 60 dneh in do njih zavzeli stališče. Potem jih bo okoljsko ministrstvo objavilo na svoji spletni strani in jih posredovalo občinam Velenje, Šmartno ob Paki, Braslovče in Polzela.
RG
Fotoreportaža za vse, ki ste bili in za tiste, ki ste zamudili koncert ob 70-letnici časopisa.
Ostra razprava in peticija
strani 36-37
ČETRTEK		PETEK		SOBOTA		NEDELJA	
O						#/	
17	30	18	32	18	32	17	31
PONEDELJEK		TOREK		SREDA		ČETRTEK	
		#					
16	28	12	22	11	24	13	25
Do 22. maja je bil čas, da so zdravstvene službe in tudi lokalne skupnosti ter vsi, na katere se spremembe nanašajo, na ministrstvo za zdravje poslali predloge in pripombe glede Osnutka o reorganizaciji nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Spremembe naj bi v prakso stopile leta 2019, po začetku delovanja novih urgentnih centrov. Do zdaj predlagane spremembe so požele buren odziv predvsem lokalnih skupnosti.
Te dni je na spletu objavljena tudi peticija za ohranitev nujne medicinske pomoči v obliki, kot je danes. Prvopodpisniki, ki sicer izhajajo iz nekaterih
političnih strank, še vedno poudarjajo, da bodo prihajajoče spremembe ljudi na podeželju naredile za drugorazredne državljane, saj nujna pomoč do njih ne bo prišla tako hitro kot do tistih v mestu. Naj spomnimo, da so svoj glas povzdignili predvsem župani, ki sicer ne nasprotujejo urgentnim centrom, ampak temu, da pravilnik prinaša tudi ukinitev nekaterih postaj nujne medicinske pomoči na obrobju. »Menimo, da sedanje zagate iskanja kadrov in sredstev za obratovanje teh centrov ne smemo reševati na račun zdravstvene oskrbe naših občank in občanov. Ta se bo bistveno poslabšala,
ljudje v oddaljenih krajih pa bodo postali drugorazredni državljani, saj bodo reševalna vozila do njih prišla tudi dvakrat počasneje kot trenutno,« je dejal prvopodpisnik in predsednik Kluba županov pri SLS Miran Gorinšek, sicer tudi župan Slovenskih Konjic. Dodaja, da ne gre za politično mnenje ali politični pritisk, ampak le za podporo tistemu delu stroke, ki prav tako nasprotuje spremembam, ki jih bo pravilnik, če bo sprejet, prinesel v prakso.
Poslanci Državnega zbora RS so pretekli petek tudi razpravljali o priporočilih vladi pri reorganizaciji nujne medicinske pomoči, dan prej pa je bila to tema tudi na od-
Peticijo za ohranitev nujne medicinske pomoči v obliki, kot je danes, je do zdaj podpisalo malo več kot 1.150 oseb.
boru DZ za zdravstvo. Zdaj je znano, da bodo na ministrstvu nekoliko podaljšali prehodno obdobje (do marca 2019), ki bo namenjeno dodatni analizi dogajanju na terenu in zbiranju podatkov predvsem o odzivnem času nujne medicinske pomoči. Številni poslanci so namreč v razpravi na izredni seji poudarili, da je nesprejemljivo, da se bo odzivni čas za nujno pomoč na obrobju v primerjavi z mesti povečal.
SŠol
AKTUALNO
3
Za prodajo ni vedel, dokler kupec ni potrkal na vrata
Kljub najemni pogodbi za nedoločen čas ostal brez možnosti odkupa - Najemodajalec ga ni niti obvestil o javni dražbi stanovanja - Se bo moral na stara leta preseliti?
»Razočaran sem, da so stanovanje, ki sem ga imel skoraj 40 let v najemu, prodali, ne da bi me prej obvestili. To je neverjetno,« pravi Ivan Bilac. Stanovanje, ki je bilo v lasti podjetja Paron, je kupil novi lastnik, Ivan Bilac pa se sprašuje, kako bo pri osemdesetih letih in s skromno pokojnino rešil svoj bivanjski problem.
Ivan Bilac danes še ne ve, kako naprej - ali se bo moral izseliti ali pa bo lahko ostal v stanovanju. Minulo sredo mu je Paron poslal še en dopis, v katerem je navedel tudi ime in priimek novega lastnika stanovanja in zapisal pričakovanje, da bo ta z istim najemnikom podaljšal najemno pogodbo za neprofitno stanovanje. Direktor Parona Nedeljko Gregorič na naša vprašanja do zaključka redakcije ni odgovoril.
Presenečenje in razočaranje je doživel Laščan Ivan Bilac, ko je ob trkanju na vrata njegovega naje-mniškega stanovanja na Poženelovi ulici 1, izvedel, da je to naprodaj. Zaradi finančnih težav Podjetja Paron iz Laškega sta se na dražbi namreč znašli dve njegovi stanovanji, medtem ko omenjeno podjetje niti sodišče dveh dolgoletnih najemnikov o tem sploh ni obvestilo.
»Nekdanji direktor mi je dejal, da sem brez skrbi in da bom lahko do smrti v tem stanovanju,« z grenkim priokusom razlaga osemdesetle-tni Ivan Bilac, ki je bil vrsto let zaposlen v podjetju Bor Laško, predhodniku podjetja Paron. Ključ službenega stanovanja je dobil pred 39 leti, leta 1976. Da je njegovo bivališče naprodaj, ni vedel, dokler v četrtek zjutraj na vrata ni potrkal moški in povedal, da bi si pred dražbo ob desetih rad ogledal stanovanje, saj se bo zanj potegoval kot kupec. Presenečenje je bilo tolikšno, da je najemnik, ki je vse svoje obveznosti doslej plačeval redno, komajda prišel k sebi.
Spomnimo, da je bila v Pa-ronu pred dobrimi tremi leti potrjena prisilna poravnava, vendar podjetje zaradi hudih finančnih težav obveznosti do svojih upnikov ne more plačevati. Prav zato so se že mnogi med njimi odločili za izvršbo. Na Izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Celju zoper Paron že teče več izvršilnih postopkov za prodajo nepremičnin. Predmet prodaje so tako industrijski kompleks kot tudi dve stanovanji v lasti podjetja.
Rad bi ostal
Dom Ivana Bilaca meri 39 kvadratnih metrov, gre namreč za enosobno stanovanje s spalnico, z dnevnim
prostorom in s kopalnico. Za to neprofitno stanovanje je doslej mesečno plačeval 126 evrov najemnine. V petek je po pošti prejel obvestilo Pa-rona, da je bilo stanovanje na dražbi prodano za skoraj 26 tisoč evrov. Ko bo kupec poravnal kupnino, bo postal lastnik stanovanja, s tem pa tudi novi najemodajalec, s katerim bo stanovalec urejal vse pogodbene obveznosti, so še zapisali v Paronu.
»Tudi če bi bil obveščen o prodaji, nakupa ne bi zmogel. Če bi stanovanje kupili občina ali Komunala Laško, bi lahko najemnino plačeval
njima in ostal v stanovanju. Tudi sedaj mi preostane samo najem,« pravi Ivan Bi-lac. Njegova pokojnina znaša malo več kot 500 evrov, tako da le s skrbnim ravnanjem z denarjem in z odrekanjem preživi iz meseca v mesec. Če bi se moral seliti drugam, se sprašuje, kako bi selitev sploh lahko izpeljal, glede na to, da je starejši in bolan ter nima denarja, da bi si lahko privoščil selitveno pomoč.
Kaj pa predkupna pravica?
Nad ravnanjem Parona so presenečeni v Občini Laško
in na tamkajšnji komunali, ki upravlja s Paronovimi stanovanji. Nenavadno se jim zdi, da najemniki niso bili obveščeni o prodaji, da bi tako lahko izkoristili predkupno pravico, ki jo imajo po stanovanjskem zakonu -najemne pogodbe imajo namreč sklenjene za nedoločen čas in so prejšnji imetniki stanovanjske pravice.
Okrajno sodišče je upravnika obvestilo, da najemne pogodbe za nedoločen čas niso bile vknjižene v zemljiški knjigi. »Takšne pogodbe so zelo redko vknjižene v zemljiško knjigo, to ni obi-
čajna praksa. Tudi za ostala neprofitna stanovanja so najemne pogodbe sklenjene za nedoločen čas, a niso vpisane v zemljiško knjigo. Dolžnost lastnika stanovanja, za katerega ima najemnik predkupno pravico je, da bodočega kupca ali upravljavca obvesti, kakšne so pravice ljudi, ki v stanovanju bivajo,« pojasnjuje Stanka Jošt iz Urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance v Občini Laško. »Če mene kdo vpraša, bi morali biti najemniki obveščeni, da bi lahko sodelovali na dražbi,« še pravi.
Sodišče jih ni obvestilo
Okrajno sodišče v Celju pa se sklicuje na Zakon o izvršbi in zavarovanju. Predsednik omenjenega sodišča Darko Belak je pojasnil, da sodišče odredbo o prodaji vroči strankam, zastavnim upnikom, drugim udeležencem postopka, osebam, ki imajo vknjiženo predkupno oziroma odkupno pravico, in pristojnemu upravnemu organu. Omenjeni zakon določa še, da sodišče odredbo o prodaji razglasi na sodni deski in na svoji spletni strani.
Kot je še dejal Belak, se je sodišče z dejstvom, da sta predmet prodaje dve stanovanji, v katerih bivajo najemniki, prvič seznanilo z vpogledom v cenilno poročilo. Sodišče s podatki o najemnikih ne razpolaga, saj gre za najemne pogodbe, ki jih je sklenil dolžnik kot lastnik stanovanj izven izvršilnega postopka. Glede na navedeno torej sodišče odredbe o prodaji najemnikom ni moglo vročiti, slednjega pa ob upoštevanju zgoraj navedene določbe ni dolžno storiti. »Najemniki imajo sicer predkupno pravico, vendar pa glede na to, da ta ni vknjižena v zemljiški
knjigi, jih sodišče ni dolžno oziroma niti ne more obveščati o prodaji stanovanj glede na to, da ne razpolaga z njihovimi podatki.«
Pogodba pod enakimi pogoji
V občini se je v petek oglasila tudi druga stranka, ki biva v Paronovem stanovanju, in opozorila na način prodaje. Njeno stanovanje na javni dražbi še ni bilo prodano. V uradu za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance sedaj razmišljajo, kako lahko pomagajo svojim občanom. Po besedah Stanke Jošt občina najverjetneje ne bo mogla vplivati na razplet prodaje prvega stanovanja. Videla pa bo, kaj lahko naredi v primeru stanovanja, ki še ni bilo prodano. Dodala je še, da bi moral novi lastnik stanovanja z najemnikom Bilacem, ki je sicer zgleden najemnik, pod enakimi pogoji skleniti najemno pogodbo z enako najemnino. »Stanovanjski zakon tako določa, a ker ne vem, če je sodišče v zapisniku to kjerkoli zapisalo, je to odvisno od tega, ali se bo kupec tega držal.«
Tudi predsednik celjskega okrajnega sodišča Darko Be-lak je pojasnil, da najemno oziroma zakupno razmerje ne preneha (avtomatično) s prodajo stvari, ki je predmet najema. O tem, da v nepremičninah, ki ju je sodišče prodajalo na dražbi, živijo najemniki, je sodišče seznanilo vse prisotne na naroku. Dražba drugega stanovanja ter industrijskega kompleksa je bila sicer neuspešna. Sodišče bo drugi prodajni narok razpisalo na predlog strank, te pa morajo predlog podati v roku pol leta od prvega naroka, torej do 4. decembra 2015.
TINA STRMČNIK Foto: SHERPA
Stiske zaradi neznanja jezika velike
Z albanskimi starši v naši regiji živijo tudi njihovi otroci. Zaradi odraščanja v bolj ali manj zaprtih skupnostih, ki se z okoljem redkeje povezujejo, doživljajo še posebej veliko stisko, ko prestopijo šolski prag. Zaradi neznanja slovenščine se številni težko sporazumevajo že z učitelji, kaj šele, da bi lahko uspešno sledili šolski snovi.
OŠ Žalec obiskuje 60 albanskih otrok in OŠ Šempeter v Savinjski dolini približno 12 učencev, ki so bolj ali manj ena-
komerno razdeljeni po skoraj vseh oddelkih. Največ jih prihaja s Kosova in nekaj iz Mol-davije in Bosne in Hercegovine. Če so se moldavski in bosanski učenci hitro naučili slovenščine, je zgodba po besedah profesorice razrednega pouka Teje Perme iz OŠ Šempeter nekoliko drugačna pri albansko govorečih. »V slovenske šole se všolajo brez znanja slovenskega jezika, zato je sporazumevanje z njimi zelo težko. Njihovi očetje z nami še nekako komunicirajo v nekakšni polomljeni hrvašči-
ni, medtem ko mame slovensko razumejo zelo malo. Otroci so zato prepuščeni sami sebi, vrstnikom in ulici.«
Prvi dve leti neocenjeni
Učitelji ne znajo albansko, zato jim ne preostane drugega, kot da se z učenci sporazumevajo v slovenščini. Nemalokrat jim pri tem pomaga kateri od starejših vrstnikov. »V knjižnici imamo slovensko-albanski in albansko-slovenski slovar, s katerim si ne moremo kaj
dosti pomagati že učitelji, kaj šele otroci,« izpostavlja Teja Perme, ki je prepričana, da bi država morala, preden se albanski otroci vključijo v redno izobraževanje v Sloveniji, vsaj nekoliko poskrbeti za njihovo zanje slovenščine. S tem bi olajšala delo učiteljev, ki so že tako preobremenjeni, in prihranila številne stiske albanskih otrok. Na roke jim gre vsaj nekoliko zakonodaja, ki za priseljenske otroke predpisuje, da so lahko prvi dve leti šolanja neocenjeni.
ŠO
NE PREZRITE
V Naši temi pišemo o tem, kako je pri nas poskrbljeno za tujce in njihovo lažjo vključitev v novo okolje. Jezik je ena glavnih preprek, ugotavljamo.
strani 12-13
ј^ novi tednik
4
GOSPODARSTVO
Najboljši med več kot tisoč podjetji
Celjski Kovintrade dobil pomembno priznanje švedskega kupca - Prihodnost v programih z višjo dodano vrednostjo
Kovintrade letos praznuje 25 let. Podjetje je nastalo leta 1990, ko se je takratni TOZD Zunanja trgovina izločil iz Kovinotehne in začel samostojno pot. Konec devetdesetih let je bilo nekaj poskusov, da bi se podjetji združili in poskušali rešiti Kovinotehno pred prevzemom, a so dobre namere ostale le pri pogovoru.
Švedska multinacional-ka Alfa Laval je hčerinsko podjetje Kovintrada na Jesenicah izbrala za svojega najboljšega dobavitelja v letu 2014. Gre za pomembno nagrado, saj so Celjani zmagali v konkurenci kar 1.350 podjetij z vsega sveta. »Priznanje tako pomembne mednarodne korporacije, kot je Alfa Laval, ki je prisotna v sto državah in ustvari na leto kar 3,2 milijarde evrov prometa, je za nas vsekakor velik uspeh. Predvsem pa je zaveza, da bomo Švedom ponudili možnost še drugih dobav iz Slovenije,« pravi predsednik uprave Marko Staroveški.
Kovintrade švedski multina-cionalki dobavlja polizdelke za toplotne izmenjevalce, ki so eden od njenih treh osnovnih proizvodnih programov. Celjani so z Alfa Lavalom začeli sodelovati pred petimi leti, lani so z njim naredili že za skoraj tri milijone evrov prometa. Kovintrade sicer s svojimi hčerinskimi družbami in s predstavništvi ustvari na tujih trgih približno 45 odstotkov prihodkov. Ti so lani v matičnem podjetju znašali 123 milijonov evrov in čeprav so bili od predlanskih nižji za 3 odstotke, je Marko Starove-ški s poslovanjem zadovoljen. »Glede na pogoje poslovanja v Sloveniji so to dobri rezultati, predvsem pa je pomembno, da je bila lani likvidnost družbe dobra in tako je tudi letos.«
Uspešno
zmanjšujejo dolg
Kovintrade je moral zaradi težav v slovenskih bankah in spremembah kriterijev kreditiranja iskati rešitve za zagotavljanje likvidnosti. Da bi to rešil, se je odločil za finančno prestrukturiranje. Konec lanskega leta je z devetimi bankami sklenil dogovor o reprogramiranju posojil, v skladu s katerim mora do leta 2019 poravnati polovico svojih finančnih obveznosti. Staroveški pravi, da denar za poplačilo dolga podjetje zagotavlja iz rednega delovanja. Od leta 2013 do danes jim je obveznosti uspelo zmanjšati že za 12 milijonov evrov. Nekaj denarja si obetajo tudi od prodaje premoženja. Kot je znano, je Kovintrade lastnik malo več kot 15 odstotkov družbe Štore Steel, za katero že nekaj časa tečejo pogovori o prodaji Slovenski industriji jekla. Staroveški o podrobnostih ne želi govoriti, pravi le, da so pogovori s kupcem trenutno zelo intenzivni. Prepričan je, da bodo v primeru uspešne prodaje še naprej dobro sodelovali s štorsko jeklarno, ki sodi med njihove pomembne poslovne partnerje.
Še dovolj prostora za širitev
Kovintrade, ki letos praznuje 25 let, je po propadu nekaterih sorodnih podjetij
Kovintrade je pred 25 leti začel iz nič, danes je najpomembnejši slovenski trgovec na področju metalurgije in ogrevalne tehnike. Predsednik uprave Marko Staroveški napoveduje še močnejši prodor tudi na trgih srednje Evrope in Balkana.
Kovintrade s svojimi trinajstimi hčerinskimi družbami in predstavništvi posluje z več kot 5 tisoč kupci in 1.500 dobavitelji iz petdesetih držav.
najmočnejši veletrgovec na področju metalurških izdelkov in ogrevalne tehnike v Sloveniji. V zadnjem času mu konkurenčnost nekoliko zmanjšujejo podjetja iz sosednjih držav, zlasti iz Italije in Avstrije. »V Sloveniji so
finančna sredstva še vedno predraga, podjetja, ki prihajajo v našo državo, pa imajo na voljo neprimerno cenejši denar,« eno glavnih ovir pri poslovanju opisuje Marko Staroveški. Tudi zato so se v Kovintradu, ki v Sloveniji
zaposluje 176 ljudi, v podjetjih v tujini pa 150, že pred časom usmerili v prodajo programov s čim več dodane vrednosti, kot so orodna in specialna jekla ter specialne pločevine. Za te izdelke imajo zanesljive stalne dobavitelje, kader z veliko znanja in tudi primerno opremo v svojih centrih doma in v tujini. Zato so prepričani, da jim bodo blagovne skupine z visoko dodano vrednostjo zagotovile nadaljnjo rast prodaje in še bolj utrdile vodilno vlogo v Sloveniji in pomembno mesto v tujini.
Umik iz Ukrajine
Njihova mreža hčerinskih podjetij in predstavništev je razpredena v kar trinajstih državah, kjer so si v preteklega četrt stoletja ustvarili trden položaj na trgu in dobro ime. Najuspešnejše je še vedno njihovo češko podjetje, zelo dobro delajo tudi na Poljskem, v Avstriji, Nemčiji in na Balkanu. »Zlasti Češka, Slovaška in Poljska so države hitrim razvojem in stabilno gospodarsko rastjo, zato si na teh trgih obetamo še boljše poslovanje,« pravi Staroveški. Kovintrade je imel predstavništvo tudi v Ukrajini, ki pa ga je zaradi napetih političnih razmer ukinil. Sicer s to državo niti ni veliko posloval. Ustanavljanja novih podjetij v tujini trenutno ne načrtujejo, pravi Staroveški, saj imajo
na svojih starih trgih še dovolj prostora za širitev. Zato bodo v prihodnje na območju srednje Evrope in Balkana dodatno vlagali v opremo za razrez v svojih distribucijskih centrih, iz katerih bodo lahko še hitreje in še bolj kakovostno dobavljali izdelke orodjarnam in strojni industriji.
Letos na lanski ravni
Ker je pomemben del poslovanja Kovintrada, zlasti na področju tehničnega zastopstva, vezan na gradbeništvo, je podjetje zelo občutilo krizo te dejavnosti, ki se, pravi Staroveški, v zadnjem času spet počasi postavlja na noge. »Pravih, velikih naložb sicer še ni, vendar nam uspeva na področju ogrevalne tehnike pridobivati posle, saj ponujamo celovite rešitve, konkurenčni smo tudi pri energetski prenovi stavb,« pojasnjuje Staroveški, ki tudi za letos napoveduje podobne rezultate poslovanja, kot jih je Kovintrade imel lani. Nihanja cen v metalurgiji, zaradi katerih so lani kljub za 8 odstotkov večjemu obsegu prodaje zaslužili manj kot v letu 2013, so se namreč umirila. In tudi poslovanje v prvih petih mesecih kaže, da jim letnega načrta ne bo težko uresničiti.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv Kovintrada
' ZDA] TUDI V Z DELNIM j gOTOVINSKIM J V KORIŠČENJEM!/
Nova
toplotna črpalka.
Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje.
NATUR STANOVANJSKI KREDIT
ugodnejše obrestne mere za Natur stanovanjske kredite ^za obnove, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje možnost do 20 % gotovinskega koriščenja
I) banka celje
www.banka-celje.si
Tuševe
družbe spet v prestrukturiranje
Čeprav je sodišče šele pred kratkim v treh družbah največjega celjskega trgovca Mirka Tuša končalo postopek preventivnega prestrukturiranja, je na njegov predlog v vseh treh družbah enak postopek uvedlo še enkrat.
V ponovnem postopku preventivnega prestrukturiranja, za potrditev katerega mora soglasje dati najmanj 75 odstotkov finančnih upnikov, bo torej Mirko Tuš spet reševal obveznosti Engrotuša, družbe Tuš Nepremičnine in krovne družbe Tuš Holding. Pred prvim postopkom naj bi njihove skupne finančne obveznosti znašale več kot 400 milijonov evrov, vendar se je s prodajo Tušmobila skupina pomembno razbremenila. Koliko zdaj znaša njihov dolg, pri Tušu ne želijo razkriti, pravijo le, da so bankam od leta 2011 vrnili že več kot 200 milijonov evrov obresti in glavnic. Prav prodaja Tušmobila naj bi bila razlog, da so v Tušu, kjer so sicer z ostalimi pojasnili zelo skopi, z bankami upnicami začeli nov dolgoročni dogovor in v soglasju z njimi predlagali tudi nov postopek prestrukturiranja.
Podatki o tem, kako so lani poslovali Engrotuš in druge Tuševe družbe, še vedno niso znani. Po nekaterih informacijah naj bi trgovski del dosegel rast, v podjetju pa so pred kratkim dejali, da rezultati v letošnjem prvem četrtletju krepko presegajo lanske. Čeprav boljše poslovanje pomeni hitrejše zmanjševanje dolga, Tuš očitno potrebuje še druge ukrepe. Ali bo to delni odpis dolgov, pretvorba dela bančnih terjatev v kapital ali strateški partner, bo najverjetneje znano v prihodnjih mesecih.	JI
Skupščina in menjava direktorja
Potem ko je bila za 25. maj skupščina Premogovnika Velenje preložena, je datum novega sklica zdaj 9. julij. Iz premogovnika tudi poročajo o kadrovski menjavi na vrhu hčerinske družbe PV Invest.
Dnevni red skupščine, ki so jo, kot so pojasnili v premogovniku, preklicali zaradi podaljšanja postopkov revidiranja računovodskih izkazov, ostaja nespremenjen. Poleg odločanja o nujni 70-milijonski dokapitalizaciji podjetja, ki je v stanju insolventnosti, se bodo delničarji na skupščini seznanili tudi z zaključkom poslovnega in finančnega dela posebne revizije v Skupini Premogovnik Velenje.
Rošer namesto Potočnika
Kot so še sporočili, je mesto direktorja družbe PV Invest s 1. junijem prevzel dr. Janez Rošer, ki je v podjetju zaposlen od leta 2010, zadnja tri leta pa je opravljal funkcijo vodje programa Jamomerstvo in geodetske storitve. Dosedanji direktor mag. Drago Potočnik je odstopil iz osebnih razlogov.
Podjetje PV Invest se med drugim ukvarja z gradbenim inženiringom, jamomerstvom, geodezijo in inženirskimi meritvami ter gradbeno komunalnim vzdrževanjem, upravlja pa tudi muzej premogovništva. Po strateškem načrtu razvoja PV je tista družba, ki bo del skupine tudi po odprodaji naložb in poslovnem prestrukturiranju, ki ga že nekaj časa izvajajo v premogovniku.
RG
GOSPODARSTVO
5
V združeni banki ne bo veliko celjskega
Kljub drugačnim trditvam velja prepričanje, da je Banka Celje pri povezovanju z Abanko potisnjena v podrejeni položaj
»Banka Celje je živela z mestom in z regijo. Podpirala je kulturo, šport ter najrazličnejše dogodke. Vsega tega zagotovo ne bo več,« je prepričan. Tako kot je prepričan, da bo zelo kmalu ugasnila tudi blagovna znamka celjske banke.
Na Celjskem le malokdo verjame, da bo Banka Celje tudi po pripojitvi k Abanki s svojim imenom in s svojo 150 let dolgo tradicijo ostala na regijskem bančnem zemljevidu. Še manj naj bi to veljalo za slovenski bančni zemljevid. Preveliko je namreč namigov, da bo glede na to, kako teče postopek združevanja, v novi združeni banki glavno besedo imela Abanka. Iz tega, kar je danes Banka Celje, pa bo nastala navadna izpostava.
Kot je znano, se bo Banka Celje pripojila k Abanki predvidoma v zadnjem četrtletju leta. Združena banka bo druga največja v Sloveniji, takoj za Novo Ljubljansko banko. Imenovala se bo Abanka, njen sedež bo v Ljubljani. Po napovedih bo usmerjena predvsem v poslovanje s prebivalstvom ter z malimi in srednje velikimi podjetji. Celjska banka bo kot pravna oseba ugasnila, a bo, so ob podpisu pogodbe o pripojitvi napovedali predstavniki obeh bank, na območju regije ohranjala prepoznavnost svoje blagovne znamke. Na kakšen način bo ohranjala to prepoznavnost, v Banki Celje ne povejo, ali pa še ne vedo, saj je naše vprašanje o tem ostalo brez odgovora. Prav tako so v banki prezrli tudi vprašanje, kakšna so zagotovila, da se res ne bodo »skrčili« le na ekspozituro Abanke.
Skopi odgovori
Kar trenutno razkrivajo in poudarjajo v Banki Celje je, da bo v skladu s pogodbo združena banka na območju celjske regije nadaljevala
Drago Jurenec, ki je bil v Banki Celje 16 let sistemski programer in zdaj kljub temu da je že v pokoju, kot dolgoletni predsednik Bančnega sindikata Slovenije bdi nad dogajanjem pri povezovanju, je kritičen tudi do napovedi, da bo združena banka vpeta v lokalno okolje.
tradicijo njenega 150-letnega poslovanja in ohranjala prepoznavnost njene blagovne znamke. Pozornost bo posvečala tudi družbeni odgovornosti in še naprej podpirala dogodke v lokalnem okolju. »Združevanje bo strankam prineslo dodatne storitve na področju mobilnega bančništva, kartičnega poslovanja ter zavarovalniških in naložbenih produktov. Komitenti Banke Celje bodo tudi v prihodnje svoje bančne posle opravljali kot do zdaj, v njenih obstoječih enotah. Izbirali bodo lahko med bankomati obeh bank. Sicer pa bodo komitenti o vseh spremembah pravočasno obveščeni,« so povedali v banki. Poudarili so še, da so
zaposlenih obeh bank redno obveščeni o procesu združevanja, prav tako potekajo redni pogovori s predstavniki sindikatov obeh bank. »Obe strani si prizadevata, da bi združena banka ohranila kar največ delovnih mest, kot pri vsakem združevanju pa je do leta 2019 pričakovati zmanjšanje števila zaposlenih,« so na vprašanje, kako bo pripojitev vplivala na število zaposlenih, odgovorili v celjski banki.
Več podrobnosti ne razkrivajo, čeprav je na celjskih ulicah in tudi v pisarnah direktorjev slišati veliko zaskrbljenih misli in predvsem prepričanje, da Celje dokončno izgublja svojo banko in da bo to za regijo velika škoda.
Uprava celjske banke brez besede
Vendar so edini, ki so do zdaj javno opozorili na negativne posledice združitve Banke Celje in Abanke celjski mestni svetniki in župan Bojan Šrot. Vsi ostali pa, čeprav pravijo, da ni prav, kar se dogaja, kot da raje ostajajo ob strani, da se s svojimi javnimi izjavami ne bi zamerili državi ali vodstvu bodoče združene banke. Celjski mestni svet, ki obžaluje, da bo regija ostala brez domicilne banke, predlaga, naj bo vsaj sedež bodoče banke v Celju. A je to premalo, sploh pa težko izvedljivo, pravi Drago Jurenec, predsednik sindikata delavcev v Banki Celje. »Edino, kar bi lahko ta hip, ko so postopki za združitev bank že v polnem teku, naredili v Celju, je, da napišejo peticijo
Aerov obrat tujemu najemniku
Stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril je že izbrala najboljšega ponudnika za najem obrata v Šempetru. Med šestimi ponudniki iz Slovenije in tujine se je odločila za tuje podjetje, ki je pripravljeno plačati višjo najemnino kot ostali. Imena in višine najemnine za zdaj še ne želi razkriti.
in v njej zahtevajo, da se morajo v upravo bodoče banke vključiti tudi predstavniki celjske regije. Po mojem prepričanju bi morala biti uprava Abanke 4-članska, od tega bi bila dva člana celjska. Le tako bi se namreč lahko vsaj malo ohranila »celjskost« združene banke. Bojim pa se, da bo uprava največ 3-članska in kot kaže, brez predstavnika te regije,« napoveduje Jurenec in opozarja, da so tisti, ki vodijo postopke povezovanja, zdajšnje vodstvo Banke Celje postavili v položaj, kjer težko opravlja svojo funkcijo enako kot uprava Abanke. Skratka, uprava celjske banke v pogovorih o združevanju nima enakopravnega položaja, meni Jurenec, in se trenutno sploh ne ve, kaj bo z njo. Pa tudi sicer, pravi, bo po njegovih predvidevanjih razdelitev ključnih položajev v bodoči banki narejena zelo enostransko. V škodo celjskih bančnikov, seveda.
Na udaru skupne službe in IT
Da bo res tako, po njegovem mnenju razkriva tudi
dejstvo, da je med enajstimi vodji projektnih skupin, ki so jih v okviru postopka povezovanja imenovali pred dvema mesecema in bodo kasneje bodisi izvršni direktorji ali bodo v združeni banki imeli kakšno drugo vodilno funkcijo, osem predstavnikov Abanke in le trije Banke Celje. »V upravi in na drugih vodilnih mestih združene banke bi morali biti banki zastopani enakomerno. Glede na to, kaj se dogaja, kakšni obrisi bodoče vodstvene strukture se kažejo, se bojim, da se bo Banka Celje povsem integrirala v Abanko in bo iz nje nastala navadna ekspozitura. Nobenega regijskega centra ne bo v Celju! Spomnite se, kaj se je zgodilo z velenjsko, domžalsko ali trboveljsko banko po združitvi z NLB. Vse so postale majhne ekspoziture in prav to čaka tudi celjsko banko,« opozarja Drago Ju-renec.
Tudi on na vprašanje, koliko ljudi bo zaradi združitve izgubilo delo, še nima odgovora. »Kje bo kdo delal, bo znano konec junija,
ker sistemizacija delovnih mest še ni dokončana, vendar bodo tudi takrat rešitve le začasne. Dokončne bodo znane do leta 2019,« pojasnjuje. Glede na to, da se banki pri poslovalnicah in agencijah »pokrivata« le v Celju, Žalcu in Velenju, Jurenec predvideva, da pri zaposlenih v poslovalnicah ne bo presežkov. Prej bo kakšen bančnik premalo, saj morajo po standardih Abanke v vsaki enoti delati vsaj trije, česar pa Banka Celje ne izpolnjuje v vseh svojih poslovalnicah.
Povsem drugače pa bo, napoveduje Jurenec, v skupnih službah in na področju informacijske tehnologije. »Govori se, da bo v obeh bankah 310 presežkov, koliko v kateri, ni podatkov. Vendar se mi zdi, da jih bo več v Celju. Zato me ne čudi, da je že kar veliko ljudi začelo iskati novo službo.« Tako kot število presežkov tudi še ni jasno, koliko celjskih bančnikov se bo moralo na delo voziti v Ljubljano.
JANJA INTIHAR
Odlične inovacije
Aero, ki je v stečaju od aprila, je v Šempetru imel proizvodnjo dveh svojih najpomembnejših programov, tam je delala tudi večina zaposlenih. Grilova je v razpisu kot izhodiščno mesečno najemnino določila 30 tisoč evrov, izbrani najemnik bo dobil v upravljanje za skoraj 60 tisoč kvadratnih metrov objektov in zemljišč. Upraviteljica bo obrat dala v najem za eno leto, najemnik pa bo imel prednost pri morebitnem kasnejšem odkupu. Grilo-va bo novemu najemniku predlagala, naj v obratu ponovno zaposli bivše Aerove delavce. Dela naj bi bilo za najmanj 50 ljudi.
JI
Podjetje BSH Hišni aparati d. o. o. Nazarje se je prijavilo na razpis za najboljše inovacije Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice.
Predstavili so štiri inovacije, in sicer:
-	funkcijo SensorControl pri kuhinjskem aparatu MaxxiMUM, kar pomeni senzorsko nadzorovani aparat;
-	popolnoma vgradni avtomatski kavni aparat IC6;
-	samostojni popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.6
-	in proizvodno linijo aparata IC6.
Prve tri inovacije so prejele zlata priznanja, proizvodna linija IC6 pa srebrno priznanje. Med podeljenimi zlatimi priznanji je popolnoma vgradni kavni aparat IC6 zasedel 1. mesto, MaxxiMUM in EQ.6 pa tretje in četrto mesto. Na predstavitev inovacij na nacionalno raven sta se uvrstila aparata IC6 ter MaxxiMUM.
Promocijsko besedilo
Podcenjujoč odnos do socialnega podjetništva
Na okrogli mizi o primerih dobrih podjetniških praks
Udeleženci okrogle mize z leve: Sonja Bercko Eisenrich, Jernej Pangeršič, Melissa Diamond, Mara Steau in voditelj okrogle mize Matija Goljar
VELENJE - »V Sloveniji nimamo prave tradicije socialnega podjetništva. To je praviloma prepoznano le kot ena od oblik, kako od Evrope počrpati čim več denarja. Pravo socialno podjetništvo pa nastaja tam, kjer so težave, ki bi jih v družbi morali odpravljati s podjetniškimi rešitvami.«
Tako razmišlja Matija Goljar, vodja Ustvarjalnika v Velenju ali - kot kot mu sam ljubkovalno pravi - podjetniškega peskovnika, izobraževalne organizacije, ki mladim pomaga pri prvi podjetniški izkušnji. »V času, ko je brezposelnosti med mladimi ogromno, je morda prav podjetništvo lahko rešitev za mlado generacijo. Mlade vodimo v enoletnem programu, v katerem ob pomoči podjetnikov in izkušenih mentorjev pripravijo in ustanovijo svoje prvo podjetje,« je še povedal Goljar, ki je bil voditelj mednarodne okrogle mize o socialnem podjetništvu, ki jo je Start-up skupnost Velenje ob podpori Saša inkubatorja, Ustvarjalnika in Mestne občine Velenje pripravila v okviru
enodnevnega podjetniškega druženja z naslovom Da se.
Doma ni vse narobe in brezupno
Iz Amerike se je pred časom vrnil Jernej Pangeršič,
ki je prav od Matije Goljarja kot udeleženec Ustvarjalni-kovega enoletnega programa izvedel za možnost usposabljanja na univerzi Watson v ameriški zvezni državi
Kolorado, ki je vodilna prav na področju socialnega podjetništva. Za štirimesečni študij v ZDA se je prijavil na spletu in postal eden od 15 izbrancev od 40 finalistov. »Doma nas ves časa zasipavajo s tem, da se nič ne da, da je vse narobe, da ni nobenih možnosti. Ko pogledaš na stanje iz tujine, pa vidiš, da imamo tudi pri nas veliko zanimivih stvari in priložnosti, ki jih v tujini
nimajo, mi pa tega sploh ne cenimo in prepoznamo,« je razmišljal Pangeršič. V ZDA je stkal tudi poslovne vezi, podjetniško znanje, ki si ga je nabral v Ameriki, želi prenesti in opredmetiti v Slove-
niji. »Odnos do socialnega podjetništva je pri nas še vedno podcenjujoč, drugače pa je v ZDA, kjer obravnavajo socialno podjetje kot vsako drugo. Morda je prav Jernej lahko eden tistih prihajajo-
Kako lahko iz družbenega problema nastane zanimiva in koristna zgodba socialnega podjetništva, je dober primer tudi Mellisa Diamond, ki je vzpostavila globalni program pomoči avtističnim otrokom na palestinskem avtonomnem ozemlju na Zahodnem bregu.
čih vplivnežev v prihodnosti, ki bo s svojim znanjem in z izkušnjami naredil kaj dobrega za lepši jutri svojega Zasavja.
Razmišljanje izven škatle
Da je možnosti in priložnosti za delo veliko in da ne smemo nikoli obupati, je prepričana tudi Sonja Bercko Eisenrich, direktorica Inštituta Integra v Velenju. Je morda tipičen primer uspešne zgodbe na področju socialnega podjetništva pri nas, ki jo je pisala z motivom, da bi pomagala invalidom in drugim ljudem in skupinam, ki potrebujejo socialno in družbeno rehabilitacijo. »Takšno poslanstvo ne more biti samo karitativna dejavnost, ampak mora biti podprto s poslom, da postane uspešna podjetniška zgodba. Treba je razmišljati tudi ne-konvencionalno, predvsem iskati prave ljudi, podpornike, mrežiti,« pravi in tako daje tudi napotek mladim, ki želijo iti po poti (socialnega) podjetništva.
ROBERT GORJANC Foto: RG
Mara Steau, srednješolka iz Romunije, se je domislila mobilne igrice TeenPreneur, ki mlade uči finančne pismenosti. Ob tem s svojo ekipo sodelavcev išče investitorje, da bi njena mobilna finančna igra popolnoma podjetniško zaživela in preživela kot oblika izobraževanja v romunskih šolah in širše.
www.posta.si
Odslej brezskrben prevzem paketov Г s plačilom odkupnine >rek POS-a!
BREZ ZADREG Z GOTOVINO
Na območju izbranih pošt smo pismonoše opremili s prenosnimi POS-terminali ter vam tako olajšali nakupe, saj jih lahko plačate s karticami Activa, MasterCard®, Maestro® in Visa.
Poskenirajte QR-kodo in si oglejte seznam pošt, kjer je mogoče pri pismonoši plačevati s plačilnimi karticami. Seznam teh pošt je objavljen tudi na www.posta.si.
Info: 080 14 00 ali na www.posta.si
Pri plačilu odkupnine s kartico MasterCard-1 ali Maestro® vam do 30. junija 2015 ne bomo zaračunali storitve "Brezgotovinsko plačilo odkupnine" v višini 1 EUR.
Zanesljivo vsepovsod
<7 POŠTA SLOVENIJE
LOGISTIKA
NA KRATKO
Na Planico po asfaltu
LUČE - V občini od četrtka asfaltirajo cesto na Planico, ki je na 1.100 metrih nadmorske višine. Cesta, ki ima širši gospodarski pomen, je zdaj podnevi zaprta. Na konec del težko čakajo tudi pašne skupnosti in obiskovalci doma celjskih planincev na Korošici.
Poleg tega je cesta pomembna zaradi prevozov lesa, saj so v okolici obsežni gozdovi. Asfaltirajo približno pet kilometrov ceste, ki vodi iz Podvolovljeka v Podvežo, kjer je planota Planica. Gre za največjo letošnjo občinsko naložbo, ki bo stala več kot 200 tisoč evrov. V občini so povedali, da bo cesta spet prevozna predvidoma od jutri dalje. Tako naj bi pašne skupnosti odpeljale svojo živino na gorske pašnike že konec tedna.
Brez podražitev
NAZARJE - Občinski svet ni sprejel predloga višjih cen oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Visoko podražitev je predlagal izvajalec gospodarske javne službe, javno podjetje Komunala Mozirje.
Pri pitni vodi je predlagal podražitev vodarine za 15 odstotkov ter omrežnine za 5,9 odstotka. Za odvajanje komunalne odpadne vode je predlagal 19-odstotno podražitev ter za čiščenje komunalne odpadne vode 10-odstotno. Omrežnini za oboje naj bi znižali za 33 oziroma 10 odstotkov. Odločanje o novih cenah so svetniki preložili na julijsko sejo, saj naj bi pred tem še preučili upravičenost le-teh.
E-točke predrage
LJUBNO OB SAVINJI - V občini so e-točke, ki so jih imeli na več mestih, ukinili. Vzrok za ukinitev je, da so za občino postale predrage, saj so premalo obiskane.
Gre za javno dostopne točke, kjer imajo občani brezplačen dostop do svetovnega spleta. Posredno ga lahko brezplačno uporabljajo tudi nekatera bližnja gospodinjstva, ki za to namestijo antene. V zadnjem času je bilo vse manj zanimanja za e-točke, saj imajo občani in obiskovalci občine možnost dostopa do brezžičnega spletnega omrežja tudi v gostinskih lokalih. E-točke so zato uporabljali vedno manj, njihovo vzdrževanje pa je občino stalo približno 4.500 evrov na leto.
Premalo parkirnih mest
VOJNIK - Zaradi napačnega parkiranja je bilo lani izdanih 28 plačilnih nalogov in 85 opozoril, kar je podobno kot leto prej. Precej manj nalogov je bilo izdanih zaradi prehitre vožnje, saj so jih vozniki prejeli le 89.
Pri izvajanju nalog občinskega redarstva sta bila v ospredju nadzora mirujočega prometa in hitrosti na cestah. Problematika parkiranja in ustavljanja v občini je vsa leta podobna. Največ prekrškov je iz leta v leto pri Zdravstveni postaji Vojnik, precej težav je tudi ob Celjski cesti, kjer je več lokalov in premalo parkirnih mest. Zaradi pomanjkanja teh so težave tudi v Novi Cerkvi, kjer občani težje sprejmejo to, da je tudi tam treba ravnati po Zakonu o pravilih v cestnem prometu.
BJ
Vse več zanimanja za ribiški turizem
Športni ribiči z vsega sveta vedno pogosteje zahajajo na obalo Šmartinskega jezera - Nekatere njihova prisotnost moti
CELJE - Za razvoj turizma na Šmartinskem jezeru se že dlje trudijo tako lastnica Mestna občina Celje kot številni ponudniki storitev in posamezniki, ki so z jezerom tako ali drugače povezani. V zadnjih letih so lepote priljubljene celjske izletniške točke prepoznali tudi številni tujci. Vedno več je na obali jezera tudi športnih ribičev. Čeprav se na ta način bogatita turistična ponudba in dogajanje, s tem vsi niso najbolj zadovoljni.
Tisti, ki so z vodami in tudi s Šmartinskim jezerom tesno, tako rekoč neločljivo povezani, so člani Ribiške družine Celje. Čeprav se z razvojem turizma in s prihodom pohodnikov, športnikov in ostalih naključnih obiskovalcev tudi zanje stvari spreminjajo, je predsednik celjske ribiške družine Štefan Zidanšek prepričan, da je na in ob jezeru za vse dovolj prostora. Kot pravi, si s celjsko občino, turističnimi društvi in številnimi posamezniki prizadevajo za razvoj turizma in dobro počutje obiskovalcev jezera. »Trudimo se, da je okolica urejena, redno pobiramo smeti, ki jih neodgovorno tam puščajo obiskovalci. Povedati je treba, da so ribiči v manjšini, saj jezero obiskujejo tudi turisti, rekreativci, športniki, čolnarji in drugi. Smo pa ribiči edini, ki redno
Lani je ribiški car postal Marko Blazutti. (Foto: arhiv NT, SHERPA)
V soboto bo tradicionalna prireditev Ribiški car, ko se bodo člani Ribiške družine Celje ponovno pomerili za naziv in krono, s katerima se nato zmagovalec ponaša celo leto. Kot se za tovrstna tekmovalna druženja spodobi, bo poskrbljeno za pijačo in jedačo. A ljubitelji ribjih jedi tokrat ne bodo prišli na svoj račun. Ribe bodo po ulovih vrnili v jezero, v kotlih pa se bo kuhalo vse kaj drugega.
in samoiniciativno čistimo in urejamo neposredno okolico jezera in tudi skrbimo za nujno odpravljanje posledic erozije obale,« je jasen prvi
Novaw
poslovna ideja.
Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje.
S'i
KREDIT ZA MALO QOSPODARSTVO
Nižje obrestne mere, daljše odplačilne dobe! Posebna ponudba ugodnejše obrestne mere podaljšana do 31. avgusta 2015!
I) banka celje
www.banka-celje.si
celjski ribič. »Država nam je dodelila koncesijo za ribolov na Šmartinskem jezeru, zato naša naloga vsekakor ostaja ohranjanje ribjega staleža in skrb za razvoj ter množitev avtohtonih rib.«
Več obiska, več pločevine
Čeprav so ribiči aktivni celo leto, se glavna ribiška sezona začne marca, poletni meseci pa so tisti, ki na bregove rek in jezer privabijo največ ljubiteljev ribolova. Več obiska pomeni tudi več prometa, hrupa in obremenjevanja okolja. Čeprav so ribiči večinoma okoljsko dobro osveščeni in za seboj ne puščajo nesnage, vseeno ne morejo loviti povsem neslišno in neopazno. Za zdaj v bližini lovišč na Šmartinskem jezeru ni urejenih dovolj parkirišč, ni prostora, kjer bi lahko ribiči, ki lovijo pretežno ponoči, kampirali. »V prihodnje bi bilo morda smotrno razmisliti tudi o ureditvi kakšnega manjšega kampa ali parkirišča za avto-dome,« razmišlja Zidanšek. O podobnih predlogih in izboljšavah bodo še v tem letu z vsemi vpletenimi razpredali na problemski konferenci.
Ker ni urejenih, posebej določenih in označenih prostorov, kjer bi lahko tisti, ki pridejo na Šmartinsko jezero lovit, parkirali, vsak želi jeklenega konjička pustiti
karseda blizu lovnega mesta. Tako je ob določenih dneh, predvsem ob koncih tedna, ko je obiska največ, ozka gozdna cesta polna stoječe pločevine. »Verjamem, da lahko občasno bližnje stanovalce zmoti povečan promet v večernih urah, a smo do zdaj vsa morebitna nesoglasja sporazumno rešili,« sogovornik pojasni pritožbe enega od bližnjih stanovalcev, ki so se pred dnevi znašle v medijih.
Tujim ribičem ni česa ponuditi
Ribištvo je na Šmartin-skem jezeru doma že od začetka. Zidanška še posebej veseli, da lepote tega celjskega vodnega bisera vedno pogosteje prepoznavajo tudi tuji ribiči. »Žal je zmogljivost turističnih storitev in ponudbe v okolici jezera slaba, skoraj nična. Tujci pričakujejo, da se bodo lahko nastanili kje v bližini, da bodo lahko kje kaj pojedli in podobno. Pri razvoju tovrstne ponudbe je še veliko rezerve,« pravi predsednik celjske ribiške družine. Prepričan je, da bi se lahko ali da bi se skoraj morali v reševanje tovrstnega primanjkljaja vključiti tudi lokalni prebivalci. »Avstrijci znajo svoja jezera zelo dobro prodati. Mi za zdaj še ne,« nekoliko žalostno zaključi.
LK
NA KRATKO
Tudi v drugo ni šlo
ROGATEC - Tudi druga dražba nepremičnin v občinski lasti, ki je bila v začetku junija, ni bila uspešna. Dva poslovna in en stanovanjski objekt ter nezazidano stavbno zemljišče tako še nimajo novih lastnikov. Občina med drugim prodaja prostore, kjer je bila do leta 2011 občinska uprava.
Na drugi dražbi je občina izklicno ceno znižala za 15 odstotkov, in sicer je cena za vse omenjene nepremičnine in zemljišča skupaj namesto 300 tisoč evrov znašala 229 tisočakov. Sedaj bo občina prodajo skušala izpeljati s pomočjo nepremičninskega posrednika. Po besedah župana Martina Mikoliča zaenkrat nižanje cene ni predvideno.
TS
Pester turistični teden
VELENJE - Jutri, v petek, se bo začela tradicionalna prireditev Turistični teden, ki bo ponudila pester program dogodkov. Ti bodo pritegnile tiste, ki bi si radi v mestu ogledali kakšno turistično znamenitost, spoznali krajevno kulinariko, rokodelske spretnosti domačinov in tudi uživali v glasbi.
Prireditev organizira občinska turistična zveza z društvi, ki so člani zveze. Turistični teden, ki bo trajal vse do 20. junija, je naslednik nekoč zelo priljubljene prireditve Noč ob jezeru. V Velenju si želijo, da bi po vzoru drugih mest po Sloveniji imeli širše prepoznavno turistično prireditev. O tem bodo razpravljali tudi na okrogli mizi v ponedeljek, 15. junija. »Želimo si v širšem slovenskem prostoru prepoznavno turistično prireditev, ki bo tudi magnet za ogled znamenitosti našega mesta,« je povedal Franc Špegel, predsednik Turistične zveze Velenje.
RG
Iščejo prostor za vrtičkarje
ŠOŠTANJ - Kot v drugih krajih se tudi v tej občini precej ukvarjajo z ureditvijo dejavnosti vrtičkarjev. V zvezi s tem je na vodstvo občine vprašanje naslovila tudi svetnica Bojana Žnider.
Zanimalo jo je, ali drži, da vrtičkarji ob železnici proti Velenju postavljajo lesene brunarice. Kot je povedal Peter Vidmar iz občinske uprave, so na podlagi terenskega ogleda ugotovili, da vrtičkarji niso postavili novih objektov. Po ukrepanju občinske uprave v minulih letih je bilo nedovoljenih posegov vrtičkarjev v prostor na tem območju manj. Pri tem pa Vidmar poudarja, da je nemogoče sproti nadzirati vsakega vrtičkarja. V občini sicer preučujejo možnosti za ureditev prostora za vrtičkarje na novi lokaciji, kamor želijo usmeriti tudi vrtičkarje ob železnici. Glede novih lokacij se že pogovarjajo z lastniki.
RG
Subvencija bo nižja
LAŠKO - Občinski svet je na zadnji redni seji potrdil znižanje subvencije omrežnine za oskrbo s pitno vodo za gospodinjstva in za nepridobitno dejavnost. Subvencija iz proračuna občine je doslej krila 46 odstotkov omrežnine, zdaj bo znašala 30 odstotkov.
Občani so doslej za omrežnino na vodomeru DN 20 plačevali 7,40 evra, zaradi nižje občinske subvencije pa bodo odslej mesečno plačevali skoraj 9,60 evra in dodatno še strošek davka na dodano vrednost, medtem ko bo višina vodarine in števnine ostala enaka. Občina je sicer zakonsko dovoljeno subvencijo uvedla leta 2010, ko je bila opravljena cenitev celotnega javnega vodovodnega omrežja, omre-žnina pa je znašala precej več kot v primerljivih občinah. Občinski svet je dve leti kasneje sprejel sklep o znižanju subvencije omrežnine za neprofitno dejavnost po posameznih letih.
TS
PREKLOPITE na PLIN
PRILOGA
Dobrna
Cilj bodo dosegli pred rokom
Z obsežno gradnjo kanalizacije do ekološke sanacije občine - Za naložbe še vedno skoraj polovica občinskega proračuna
Dobrna je z malo več kot dva tisoč prebivalci med manjšimi čbčinamina Celjskem. Nastala je leta 1998, potemko je bila dolga desetletja del skupne celjske in zalem po refovmi lokalne sam ouprave štire letv še del sam ostojne vojniške občine.
Najbolj je znana po svojih termah s približno 180 zaposlenimi in po zavodu Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna s približno 110 zaposlenimi. O utripu v občini smo se ob prazniku pogovarjali z županom Martinom Breclom.
Ob prazniku ponavadi preverimo, v kakšnem stanju je obOina. Kako gv oco-njujete kot župan?
Ob tem, da se v občinah r teh časih vsakt ledo večajo socialni transfrrji, smo na Dobrni veseli podatkov, Ve smolani lahko namenili za naltžbe kat 55 odsdotkoa proračuna in v lvtu 220)15 se vedno 45 odstotkov?. To nas med slovenskimi občinami uvešča zelo visoko.
Na katere nadožbe rte posebej ponosni od lanskega občinskeav praznika!
Delež proračuna za investicije pove, da se v občiniveliko doeaja, saj že osi lanskega oktobra gradimo kanalizacije na Dobrni, v Vinski Gorici, Vrbi
in na Klancu. Ob tem bomo prenovili tudi nekaj cest in vodovodov, izvajamo pa še nekaj drugih projektov.
Nadpovprečno veliko pozornosti posvečate javni kanalizaciji, kar je v zadnjem obdobju vaša prednostna naloga.
Na Dobrni smo morda malo bolj pospešeno sledili možnostim za sofinanciranje ekoloških projektov. K temu nas je usmerilo tudi to, da smo turistična občina, čisto in urejeno okolje pa seveda veliko pomeni tudi našim občankam in občanom. Veseli smo, da nam je na osmem javnem pozivu iz evropskega strukturnega sklada za razvoj regij uspelo pridobiti še dodatna sredstva za gradnjo že omenjenih kanalizacijskih vodov. S tem projektom skoraj v celoti končujemo ekološko sanacijo občine v smislu odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda, saj bomo še pred rokom p resegli cilj e, ki se jim je naša država zavezala s podpisom evropskih direktiv o varstvu okolja. Pred koncem leta bomo imeli na centralno čistilno napravo priključene vse zahtevane aglomeracije in še nekaj območij izven teh.
Ko pomislimo na poslovanje občine, se ponavadi
Profesionalna NANO zaščita
Želite zaščititi različne površine?
Npr. pred vodo, kavnimi madeži, politim vinom ali sokom, maščobami in drugimi nečistočami ter ostalimi vplivi okolja?
Ponujamo Vam novost - NANO zaščito za vse vrste površin - vrhunsko rešitev, ki je plod najnovejših tehnologij na področju razvoja NANO PREMAZOV.
NANO Premazi za kamen, keramiko, les, steklo, tekstil, usnje, plastiko, kovino ... Manj čiščenja. Prihranek pri čistilih ...
ozremo tudi na njeno zadolževanje. Kako je s tem na Dobrni, koliko znašajo redni dolgovi?
Vsa zadolževanja so bila za naložbe v javno komunalno in družbeno infrastrukturo. Občina ima vse kredite najete pri slovenskem razvojnem skladu, kjer je obrestna mera minimalna. Po zadolženosti sodimo v spodnjo polovico zadolženosti slovenskih občin. Zadolževanje je bilo namensko in nujno pri izvajanju projektov, da smo zagotovili lastne deleže pri evropsko sofinanciranih projektih. Zadolženost občine za vse projekte do zdaj znaša 1,3 milijona evrov. Naša občina vse svoje dolgove redno odplačuje in ob tem izvaja tudi vse naloge, ki so predvidene v proračunih.
V nekaterih občinah se že po več let mučijo, da bi lahko sprejeli občinski prostorski načrt. Dobrna je med zelo redkimi, ki ji je to že uspelo. Kaj je bilo pri vas drugače, da vam je to uspelo že leta 2012, in kakšne so zdaj izkušnje?	B^l
Res je, da smo med prvimi sprejeli že drugi občinski prostorski načrt. Ta je za vsako občino pomemben razvojni projekt, saj se v njem opredelita prostorski in siceršnji razvoj. Je pa res, da je sprejemanje tega načrta v državi mukotrpno in naporno delo, ki zahteva veliko usklajevanj in predvsem spodbujanj vseh nosilcev urejanja prostora. Ti morajo namreč podati svoja stališča in pripombe, ki se mnogokrat razlikujejo od potaeb lokalne skupnoiti, predvsem pa želja občank in
M art in Brecl
občanov. Tako da je občinski prostorski načrt vedno neka-kšenkompromis vseh vpletenih v tem postopku. Na Dobrni je občina o ten, nadrtom zagotovila vse sej potrebe glede stanovanjske gradnje kor tudi razvrja torizma.
Izrazilo turisdena obana ste. Kakrno je sodeOovanje s Termami Dobrna?
Turizem na Dobrni zagotavlja približno 180 delovnih mest, zato mu v občini posvečamo posebno pozornost. Turističnemu gospodarstvu zagotavljamo pro-
storske in druge mažnosti raztoja, urejamo turistično-inlormacijske in druge promocijske aktivnost, mad
drugim tubi sp odbujamr okofje za vključevanje voeh poiencialov v razvoj produktov in vsebin za turiste. Na Dobrni smo že pred leti pripravili zemljišča in prostorsko izvedbene načrte za rarvoj turizma. Želimo si več vlaganj in več turistov tudi izven naaih hotelov.
Odlaoate se zavključitev v projekt za pridobitev listine Občina po meri invalidovr Zakaj takšna odločitev?
Imamo kae nekaj ljudi, ki so gibalno omej'eni, a hkrati imamo tudi prec ej ovir. S! projektom želimo vsem inva-ledom omogoeiti samostojen dostop do vseli javnih in cdru-gih dobrim Za praj'ekt nas je spodbudila tudi nrša abčan-ka Anja Jesenšek, ki ja na to temo pripravljala ^plenilsko nalogo in tako Dobrno v celoti obdelala. Na tej osnovi imamo že dokaj izdelan akcijski načrt ukrepov. Projekr bomo javno predstavili in veseli bomo še kakšnih pobud in idej, ki bi jih lahko vključili. Upamo, da bomo pritegnili tudi druge lastnike objektov, da bomo lahko skupaj dosegli cilj in upravičili moiebiten naziv invaliv dom prijazne obäne.
BRANO JERANKO Foto:arhio NT (GrvpA)
Občina Dobrna v številkah	
Površina	32 km2
Število prebivalcev	2.187
Število moških	1.119
Število žensk	1.068
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču)	880
Število zaposlenih oseb	447
Število samozaposlenih oseb	122
Število registrirano brezposelnih oseb	91
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR)	1.309
Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR)	881
Število podjetij	90
Število osebnih avtomobilov	1.100
Vir: podatki Statističntga urada RS za leto 2012
-o-TSV-» m
Dodatna ponudba in posebnost moje storitve je nega las na domu. Namenjena je ljudem s statusom invalida, osebam na invalidskem vozičku, osebam z dolgotrajnimi okvarami zdravja. Skratka vsem, ki iz kateregakoli razloga ne morejo priti v frizerski salon. Z dodatno izobrazbo socialne oskrbovalke na domu bom za vas poskrbela še bolj strokovno. S seboj prinesem prenosni umivalnik ter vse ostale potrebne pripomočke.	J^O^^O^
FRIZERSKI SALON V SOCKI
Delovni čas:
sreda: 9-15, petek: 13-19, sobota: po dogovoru
Delovni čas: po dogovoru pri vas doma ali v salonu
Natalija Dobovičnik s.p.
Klane 40,3204 Dobrna, www.fnd.si
natalydobovicnik@gmail.com 051 606 112
■9 FND Frizerstvo in nega las na domu
DOBRNA PRAZNUJE
9
Dobro obiskano martinovanje na Dobrni
Med prvimi prireditvami je bil Pomladni sejem, namenjen krašenju kraja s cvetjem.
V društvu veje nov veter
Osrednja prireditev ob občinskem prazniku Dobrne bo v ponedeljek, 15.
..v	!v	i	..v ti!	..	v junija, ob 18. uri v dvorani
Nov polet Turističnega društva Dobrna, ki ga vodi izkušena turistična delavka Marija Deu Vrečer Zdraviliškega doma. - Društvo z desetimi sekcijami	-
»Kraj, kot je Dobrna, in podobni kraji brez turističnega društva ne morejo delovati,« dan za dnem ugotavlja predsednica Turističnega društva Dobrna Marija Deu Vrečer. Izkušena slovenska turistična delavka vodi društvo s približno 250 člani že tretje leto. Od takrat je društvo v kraju s šest stoletij dolgo turistično tradicijo še posebej dejavno.
Pripravljajo od lani Poletno nedeljo v parku, ki spominja na nekdanjo zasnovo Noči pod kostanji, lani so obudili nekdanje srečanje slikarjev, od lani pripravljajo ocenjevanje salam, od predlani imajo prireditev Anina nedelja, v sekcijo društva so se povezali dobrnski vinogradniki in še bi lahko naštevali. Prav tako lani so uvedli skupno blagovno znamko Dobra Dobrna, namenjeno trženju vsega dobrega v tej občini. In tega ne manjka, le povezati je treba vse. V znaku Dobre Dobrne je upodobljen želod, saj ime kraja izvira iz doba, hrasta.
Potreba po druženju
Prireditev na turistični Dobrni ne manjka, posamezniki menijo, da jih je celo pre-
več. »Ljudje čutijo potrebo po druženju,« opaža predsednica Marija Deu Vrečer, ki vodi društvo z desetimi sekcijami, vse od sekcije za ocenjevanje okolja do vinogradniške sekcije.
V društvu so letos že marsikaj postorili. V sekciji za ljudske in verske običaje ter kulturno dediščino so prikazali izdelovanje cvetno-nedeljskih butar na star način. Nato so pripravili tečaja pletenja košar in izdelovanja cvetja iz krep papirja, veliko zanimanja je bilo tudi za predavanje o permakulturi. Na Pomladnem sejmu so na stojnicah ponudili cvetje domačih vrtnarjev, pri čemer so vsakemu gospodinjstvu namenili po eno lončnico. Vinogradniška sekcija, ki jo vodi Roman Ramšak, je k potomki stare trte dodala novo sadiko. »Tako da pričakujemo, da bo z leti nastalo iz teh trt nekaj županovega vina,« pričakuje predsednica.
Junij je namenjen krasitvi vstopov v zaselke, kjer so postavljeni kozolčki z njihovimi imeni. K napisom zaselkov so dodali korita s cvetjem, ki ga po dogovoru zaliva ena od bližnjih gospodinj. Še več, v okviru sekcije za ocenjevanje okolja, ki jo vodi An-
dreja Čerenak, se je začelo ocenjevanje okolja, za kar so lani posodobili pravilnik. Lepo cvetje danes seveda ne zadostuje več. Brezove metle za različne okoljske packe zaenkrat še niso podelili. Prihodnji mesec bo društveno dogajanje v znamenju prireditve Anina nedelja, ko se bodo napotili po pešpoti vse do Anine hiše. Pohod popestrijo vsako leto s koncertom in s pokušino vin dobrnskih vinogradnikov.
Rok ni za vse
Osrednja društvena prireditev, nova Poletna nedelja v parku, bo avgusta - ko bo na vrsti dogajanje, ki bo bolj spominjalo na nekdanjo Noč pod kostanji. Slednja, ki jo je v starih časih obiskalo tudi po dvanajst tisoč obiskovalcev, je namreč postala roko-vska prireditev za mlade in ni več pod kostanji parka. »Srednja in starejša generacija jo pogrešajo, zato smo se odločili za prireditev v parku,« je povedala predsednica. Podnaslov letošnje prireditve pod kostanji bo Promenada Dobrna, med drugim s prikazom življenja iz časa fotografskega mojstra Pelikana. Tako bo na primer mogoče videti stara oblačila.
Kaj bo dobrega? Turistično društvo je poskrbelo za povezujočo blagovno znamko Dobra Dobrna.
Po obujenem slikarskem srečanju bo društvo sodelovalo na prireditvi Mlinarska nedelja, in sicer v dolini mlinov. Oktobra bo koncert Ljudskih pevk, ki pod vodstvom Marte Javornik delujejo kot sekcija turističnega društva. Novembra bodo sledili mar-tinovanje in dnevi kulinarike Dobra Dobrna v sodelovanju z gostinskimi ponudniki, decembra bodo med drugim na glavnem križišču postavili velikanski adventni venec ... »Da bi bile prireditve čim bolj odmevne, smo že predlagali skupno zgibanko občin Dobrna in Vojnik,« je povedala
Marija Deu Vrečer.
Pripadnost kraju
Precejšnjo pozornost posvečajo izobraževanju. Že omenjeni tečaj izdelovanja cvetja iz krep papirja je namenjen temu, da bi lahko s približno tridesetih kapel in križev na območju občine odstranili moteče plastično cvetje. Tudi na bodoče člane mislijo, saj ima društvo v osnovni šoli turistični pomladek, ki ga vodi članica Sonja Špegel. Poleg tega so v novem turističnem paviljonu odprli turistično pisarno.
»Med anketiranjem je kar 98 odstotkov članov izjavilo, da so vključeni zaradi pripadnosti domačemu turističnemu kraju,« je zadovoljna predsednica društva, ki obstaja v sedanji obliki že 60 let. Na čelu društva je bila že v letih pred osamosvojitvijo in ima v turizmu štiri desetletja bogatih izkušenj. »Žal smo tudi malo kritični, saj s trenutnim vodstvom Term Dobrna skoraj ne sodelujemo, a tudi članstva zaposlenih v društvu ravno ne čutimo,« dodaja Marija Deu Vrečer,.
BRANE JERANKO

[mlmlkllw
kUWnje	28 LET TRADICIJE
'Rl w^.m^arstyo-slavs..si
.цдШИЖ
Popravilo lesenih objektov in opreme
Dodaten 5% popust za upokojence.
n
VGRADNE OMARE	30%
PR0TIVL0MNA VRATA..	..že od 690 €
FURNIRANA VRATA	z vgradnjo gßQ £
s podbojem	
KLUBSKE MIZE (visoki sijaj).	.že od 140 €
7 S 9 10 11 12 13
15 16 1? 18 19
Ljudske pevke, ki so sekcija Turističnega društva Dobrna, pripravljajo prireditev Res luštno je pri nas. Nazadnje so »kožuhali«, ličkali koruzo.
^ 041 433 819 Brezplačne meritve in predračuni.
10
KULTURA
Ko zgodbo govori sodobni ples
V celjskem gledališču bodo konec tedna zbrani najboljši mladi plesalci sodobnega plesa
Celje z odličnimi plesalci sodobnega plesa vedno bolj postaja središče tovrstne umetnosti. Mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - plesna miniatura, ki nastaja v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Celje, je le še pika na i tega. Letošnje plesne miniature bodo oder celjskega gledališča, ki je že tradicionalno prizorišče te plesne preizkušnje, zavzele v soboto popoldne.
Tekmovanje je namenjeno spodbujanju mladih plesalk in plesalcev k samostojnemu ustvarjanju avtorskih solo-plesov ali kompozicij za največ dva plesalca. Na odru se predstavljajo s plesnimi miniaturami, ki so male plesne oblike, časovno omejene na
dve do pet minut, nastajajo pa na točno določeno temo. Letos so mladi plesalci v sklopu teme Podoba - telo -gib raziskovali razmerje plesne in vizualne umetnosti.
Na mednarodno tekmovanje so se uvrstili najboljši slovenski plesalci 23. državnega tekmovanja Opus 1, tuji plesalci pa so bili izbrani na osnovi ogleda videoposnet-kov. Občinstvo in žirija, ki jo letos sestavljajo mednarodno uveljavljeni plesni ustvarjalci in pedagogi Martin Sonderkamp, Andreja Rauch Po-drzavnik in Milan Tomašik, si bosta ogledala 27 plesnih miniatur, od tega jih bodo 7 izvedli plesalci iz tujine.
Idejo morajo doživeti na odru
Na tekmovanju bodo zaplesali tudi nekateri mladi plesal-
ci iz naše regije. V skupini B, ki združuje plesalce, rojene med letoma 1997 in 2001, se bo pomerilo šest plesalk iz naše regije, medtem ko v skupini C, namenjeni rojenim med letoma 1991 in 1996, ne bomo imeli predstavnikov.
Barve naše regije bodo zastopale Anja Zaverla in Maša Kaiser iz Plesnega studia N Velenje pod mentorstvom Lucije Boruta, Taja Padežnik in Zala Fidler, ki se bosta pod mentorstvom Špele Medved predstavili z vsaka svojo miniaturo, pri čemer obe prihajata iz Glasbene šole Laško-Radeče, ter Zala Gazvoda in Ana Cvel-far iz Plesnega foruma Celje, ki bosta žirijo prav tako poskusili prepričati z vsaka svojo koreografijo. Njuna mentorica Goga Stefanovič Erjavec je pred nastopom
optimistična kljub precej ohlapnim kategorijam, v katerih skupaj tekmujejo plesalci precej različnih starosti. Zrelost plesalk se po njenih besedah namreč pozna tudi pri njihovem plesu, saj je razlika, ali koreografijo ustvari štirinaj-stletnica ali osemnajstletni-ca. »V plesnem forumu se trudimo, da plesalke svojo idejo doživijo tudi na odru. Koreografijo morajo preprosto začutiti,« še dodaja Stefanovič Erjavčeva.
Dogajanje se bo zvečer nadaljevalo v Plesnem forumu Celje, kjer bo po predstavitvi plesnega projekta Georgie Kapodistrie, plesne ustvarjalke s Cipra, ki živi na Danskem, sledila podelitev nagrad.
ŠPELA OŽIR Foto: ANA STRAŽE
Redne udeleženke tekmovanja so plesalke Plesnega foruma Celje. Med njimi je naše barve zastopala tudi že Katja Vajdetič.
»Čof« v Savinjo
Na Savinjskem nabrežju oživela mestna kopališča, kot so jih poznali nekoč
Vse do konca septembra 2015 bo sprehajališče ob Savinji v znaku nekoč zelo razširjene in zdravilne kopališke dejavnosti, ki je mestni vrvež v poletnih mesecih z ulic in s trgov vodila na mestno rečno obrežje.
Celje
prestolnica džez glasbe
V knežje mesto prihaja šesta izdaja festivala Džjezz
Ob vročih dneh od vseh osvežitev najbolj prija čofotanje po hladni vodi. Če je ta v bližini mesta, je še toliko bolje. Kako so se nekoč Celjani hladili in zabavali v poletnih mesecih, prikazuje zadnja razstava, pri pripravi katere so moči združili Zgodovinski arhiv Celje, Muzej novejše zgodovine Celje in zavod Celeia.
Razstava Savinjske kopele, kot so jo poimenovali, na Savinjskem nabrežju sprehajalce popelje v čas, ko so bregovi Savinje poleti veljali za središče dogajanja v knežjem mestu. Fotografije, razglednice in drugi dokumenti iz fondov in zbirk zgodovinskega arhiva in muzeja novejše zgodovine, ki jih je s šaljivimi zapisi opremil direktor zgodovinskega arhiva dr. Borut Batagelj, na panojih prikazujejo celjska mestna kopališča ob Savinji ob koncu 19. in začetku 20. stoletja.
Prva kopališča so začela nastajati že v 70. letih 19. stoletja. Bila so ločena za ženske in moške, glede na narodno pripadnost pa so se delila tudi na slovenska in nemška. Do industrializacije je namreč Savinja tudi v Celju veljala za kristalno čisto in je zaradi tega v poletnih mesecih privabljala številne tujce in domačine. Nekateri strokovnjaki so celo menili, da ima zaradi toplih izvirov v strugi zdravilno moč.
Mestna kopališka kultura je povsem zamrla v sredini 20. stoletja. In prav pričujoča razstava jo po več kot pol stoletja ponovno oživlja v vsem njenem sijaju. Na Mestni plaži bo še posebej živahno enkrat mesečno, ko bo muzej novejše zgodovine postavil razstavo z naslovom Na plaži pred desetletji - Muzej v kovčku, na
kateri bodo predstavljeni kopalni kostumi in druga kopalno sprehajalna poletna oprema ter podobe Savinje in kopališč ob njej. Prvič si jo boste lahko ogledali že to soboto dopoldne in nato še v soboto, 25. julija in 22. avgusta.
ŠO
Foto: JOŽE KRANJEC
Saksofonist in umetniški vodja festivala Jaka Kopač, pianist Erik Marenče in pevka Nuša Ofentav-šek so v soboto s koncertom v središču Celja napovedali šesto izdajo festivala džeza, ki se bo začel nocoj in končal v soboto zvečer. Večerni koncerti, ki se bodo začenjali ob 20. uri v lapidariju na Savinjskem nabrežju, bodo Celje za nekaj dni spremenili v slovensko prestolnico džez glasbe.
Mednarodni festival, ki je pred šestimi leti nastal pod okriljem Hiše kulture Celje, je v teh letih v knežje mesto pripeljal več kot 300 nastopajočih in več tisoč obiskovalcev, ljubiteljev džez glasbe iz Slovenije in tujine. »Džjezz tokrat že šestič v mesto ob Savinji privablja vrhunske tuje in domače izvajalce in v slovenski prostor vnaša format kompaktnega festivala s širokim pogledom, ki na oder skupaj postavlja džezovske glasbenike najrazličnejših profilov s ciljem, da bi se Celje uveljavi-
lo kot eno osrednjih slovenskih džezovskih središč,« izpostavlja umetniški vodja festivala Jaka Kopač in dodaja, da so tudi tokrat v goste povabili odlične džezovske virtuoze iz Slovenije in tujine, za dodatne užitke pa bodo poskrbeli tudi jamm sessioni pod skupnim imenom Odprti oder.
Na Savinjskem nabrežju ob celjski knjižnici bodo na treh festivalskih večerih nastopili poljski vokalist Wojciech Myrczek in pianist Pawel Tomaszewski, Vladimir Kostadinović kvartet (Nizozemska, Slovaška, Srbija, Slovenija), Vid Ja-mnik kvartet (Avstrija, Slovenija) in osrednji gost festivala - kame-runsko-ameriški džezist Francis Mbappe s svojo zasedbo. Prvi večer bo uvedel nastop vokalne skupine Vocis Imago, ki bo s svojim nastopom počastila stoto obletnico rojstva Franka Sinatre, sicer pa bodo glasbeniki občinstvu predstavili utrip s svetovnih džezovskih odrov.
ŠO
Arhivi več kot zgolj zbiralci dokumentov
Ob mednarodnem dnevu arhivov, ki ga obeležujemo vsako leto 9. junija, je Zgodovinski arhiv Celje predstavil svoje poslanstvo in številne različne projekte, s katerimi vedno znova dokazuje, da arhivi niso zaprte inštitucije, namenjene le ozkemu krogu ljudi, temveč širši javnosti.
Ob 600-letnici kronanja Barbare Celjske za nemško kraljico je dr. Aleksander Žižek lani pripravil razstavo ABC Arhivska Barbara Celjska, ki je nastala v sodelovanju z različnimi domačimi in tujimi arhivi, v zadnjih mesecih pa gostuje v tujini. Na Krekovem trgu v Celju je bila letos spomladi na ogled panojska razstava Tu smo doma, ki je nastala v sodelovanju med celjskim zgodovinskim arhivom in zavodom Celeia, njen avtor pa je prav tako Žižek. Celjski arhiv, ki je ob mednarodnem dnevu arhivov postregel tudi s predstavitvijo zbirke grafik krajev, je nenazadnje vključen v mednarodni projekt Z vlakom čez mejo, v sklopu katerega se tako slovenski kot hrvaški arhivi ukvarjajo z zgodovino železnic v obmejnem pasu, ob 500-letnici vseslovenskega kmečkega upora pa bo na temo stara pravda sistematično objavljal zapise različnih stavk.
ŠO
NA KRATKO
Tinsko gostilo slikarje
ŠMARJE PRI JELŠAH - V večnamenskem domu na Tinskem je bilo minulo soboto odprtje razstave del, ki so nastala na letošnji deseti slikarski koloniji Zibika-Tinsko. Nato pa je bila v cerkvi sv. Ane še zaključna prireditev.
Kolonijo, ki se jo je letos udeležilo deset likovnih ustvarjalcev iz različnih krajev države, pa tudi iz Hrvaške, so organizirali domače kulturno društvo ter slikar in grafik Janko Orač ob podpori šmarske občine in domačinov. Orač je poudaril, da likovna kolonija bogati umetniški prostor Kozjanskega in spodbuja razvoj likovne dejavnosti. Dela bodo jeseni predstavljena še na razstavi v šmarskem kulturnem domu. Sodelujoči ustvarjalci so tudi tokrat po eno delo odstopili zbirki slikarske kolonije, ki trenutno vključuje okoli 80 slik, zanje pa skrbi Orač.
TS
KULTURA
11
Mali princ v lutkovni preobleki
Pilot verjame vanj, kaj pa vi?
Lutkovno gledališče Velenje je v petek v mali dvorani Doma kulture Velenje pre-mierno uprizorilo lutkovno igrano predstavo za mladino in odrasle Mali princ v režiji Alice Čop.
Velenjski lutkarji so predstavo posvetili njegovemu avtorju, francoskemu pisatelju Antoinu de Saint-Exuperyju. Letos namreč mineva 115 let od njegovega rojstva in 71 let, odkar je njegovo letalo brez sledi izginilo z radarjev nad Rokavskim prelivom.
Mali princ, čarobno bitje iz vesolja, ki je izšel leto pred njegovo smrtjo, v puščavi sreča pilota, ki se je ponesrečil z letalom. Medtem ko pilot popravlja letalo, mu princ pripoveduje o vseh nenavadnih doživetjih v vesolju in na Zemlji, med katerimi vidi prav nepričakovane povezave, saj svet gleda z iskrenim srcem in očmi nepokvarjenega bitja.
Vsem dobro znana zgodba govori o ljubezni do drugih in drugačnih, o zaupanju in odgovornosti ter o srčnosti. In prav vse to je režiserki Alice Čop, ki je poskrbela tudi za scenarij, uspelo prikazati v 40 minutah
tokratne predstave. »Besedila sem se lotila zelo previdno in z vsem spoštovanjem do avtorja. Iz njega sem črtala vse, kar se mi ni zdelo tako pomembno, a sem kljub vsemu pazila, da sem obdržala sporočilo zgodbe,« pravi Alice Čop, ki so ji pri pripravi predstave pomagali tudi vsi družinski člani. Mož Kajetan Čop je poskrbel za scenografijo in ji obenem stal ob strani pri režiji, otroka, ki obiskujeta likovno gimnazijo, pa sta pomagala pri izdelavi lutk. Čopovi so namreč znani, da za predstave lutke izdelujejo sami. Malega princa, ki ga je vodila Ema Hozjan, so tokrat izdelali v dveh velikostih in s tem predstavo postavili v dva časovna okvirja. Velika lutka je predstavljala sedanjost, majhna različica pa dogajanje v vesolju. Vloge vrtnice, lisice, kače, domišljavca in »biznismena« je prevzela Vanja Kretič, medtem ko se je Mitja Švener vživel v vloge pilota, kralja in alkoholika.
ŠO
Foto: GrupA
Prva ponovitev predstave Mali princ, v kateri igrajo Ema Hozjan, Vanja Kretič in Mitja Švener, režiserka pa je Alice Čop, bo 30. junija prav tako v mali dvorani velenjskega doma kulture.
Večer prijetnih spominov, odetih v zgodovino
V spomin na dr. Janeza Cvirna izdali njegovo zadnje večletno raziskovalno delo
Monografijo Dunajski državni zbor in Slovenci avtorja dr. Janeza Cvirna je predstavil sourednik dr. Jure Gašparič.
Zgodovinsko društvo Celje je prejšnjo sredo zvečer v prostorih celjskega zgodovinskega arhiva pripravilo spominski večer v čast pokojnemu profesorju dr. Janezu Cvirnu, ki je slovenski zgodovinopisni in humanistični prostor trajno zaznamoval kot eden vodilnih strokovnjakov za zgodovino 19. stoletja.
Njegovi dolgoletni sodelavci in prijatelji so se mu poklonili z izdajo monografije Dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918), ki je nastala na podlagi njegovega zadnjega raziskovalnega dela. »Sistematično in na sodoben način se je ukvarjal z zgodovino parlamentarizma. Ugotovitve je nameraval predstaviti v knjigi, ki pa je na žalost skoraj dokončana ostala v njegovem računalniku. Z njeno izdajo smo končali njegovo večletno delo,« je pojasnil sourednik knjige dr. Jure Gašparič.
Knjiga prinaša temeljit pregled ustavne zgodovine stare Avstrije od začetka ustavne dobe leta 1848 do razpada Habsburške monarhije leta 1918. V njej je zajet prav tako temeljit pregled vseh dogodkov, ki so se na politično-zgodovin-skem polju zgodili v tistem času, in obenem predstavljeno delovanje slovenskih poslancev na Dunaju.
Neprecenljiv pomen za stroko
Janez Cvirn je leta 1983 začel svojo profesionalno pot v celjskem zgodovinskem arhivu in jo nadaljeval v Pokrajinskem muzeju Celje. Od leta 1991 do prezgodnje smrti je predaval na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kot osrednja osebnost Zgodovinskega društva Celje pa je bil glavni pobudnik in dolgoletni urednik revije Zgodovina za vse ter knjižne zbirke Zgodovini. ce., v sklopu katere je v so-
Čustvo v steklu
ROGATEC - Na dvorcu Strmol bo do 20. junija na ogled razstava Čustvo v steklu. Za njeno postavitev sta zaslužna Društvo steklarjev Slovenije in občinski zavod za kulturo, turizem in razvoj.
Razstavljena so dela steklarskega mojstra in graverja Remija Kočice. V prvem sklopu si lahko obiskovalci ogledajo izdelke, ki jih je avtor ustvaril s pokojno soprogo Dano Kočica, kjer sta v ospredju tako oblikovanje steklenih kosov kot mojstrska gravura. Drugi sklop razstave predstavljajo unikatno izdelani kristalni kozarci, na katere je Remi Kočica vgraviral portrete znamenitih oseb, kot so na primer France Prešeren, Primičeva Julija, Albert Einstein, Jože Plečnik, Primož Trubar in drugi.
TS
Desetletje Pegazovih muz
ROGAŠKA SLATINA - Vokalna skupina Pegazove muze, ki jo vodi umetniška vodja Mihaela Pihler, je deseto obletnico delovanja minulo soboto pospremila s premiero glasbeno--scenskega dogodka.
V kulturnem centru so se članice zasedbe sprehodile skozi različna obdobja delovanja skupine. Večer so razdelile na pet sklopov (slovenske pesmi, sakralna glasba, pop in rok skladbe, skladbe skupine Abba, za vrhunec večera pa so pripravile nekaj hrvaških skladb in pesmi rok zvrsti), ob čemer so veliko pozornosti namenile koreografiji in vizualnim učinkom. Zaključni del koncerta je nakazal programsko glasbeno smer, v katero bodo Pegazove muze zakorakale v novi sezoni.
TS
delovanju z Znanstveno založbo Filozofske fakultete v Ljubljani tudi izšlo njegovo zadnje delo. »Bil je pomemben zgodovinar in velik človek. Vsi, ki smo ga poznali, ga ohranjamo v izjemno lepem spominu tako zaradi njegove profesionalne kot osebne plati. Večini izmed nas je bil mentor in dober kolega, od katerega smo se ogromno naučili,« je strnil spomine nanj predsednik
društva dr. Tone Kregar in
obenem dodal, da je njegov pomen za samo zgodovinopisje v Celju neprecenljiv. »Ker se mu ne moremo oddolžiti za vse, kar je storil za nas in zgodovinsko stroko, smo se odločili, da se mu poklonimo in ohranjamo spomin nanj s posthumno izdajo njegovega zadnjega dela.«
ŠO
Foto: arhiv ZAC
Vabimo vas na ogled razstave na prostem
NA PLAŽI PRED DESETLETJI
MUZEJ V KOVČKU
13. junija od 10.00 do 13.00 25. julija od 10.00 do 13.00 22. avgusta od 10.00 do 13.00
Na razstavi bodo predstavljeni kopalni kostumi in druga kopalno sprehajalna poletna oprema iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Celje. Razstava bo na ogled na Mestni plaži Celje - Savinjsko nabrežje.
Info na: http://www.muzej-nz-ce.si/
12
NASA TEMA
I	v vi	■ v	I
Slovenščina je spanska vas
Ena večjih težav priseljencev je neznanje slovenskega jezika - Pri tem so še posebej v nezavidljivem položaju šoloobvezni otroci
Samo v celjski regiji ima po zadnjih podatkih stalno prebivališče približno pet tisoč državljanov tretjih držav. Kljub temu da je njihova narodnostna sestava veliko bolj pisana, kot je bila nekoč, med njimi še vedno prevladujejo prebivalci nekdanje Jugoslavije. Priseljenci se morajo poleg vseh drugih težav, povezanih z iskanjem zaposlitve in strehe nad glavo, soočiti tudi z jezikovnimi ovirami, ki so lahko veliko boj stresne, kot si na prvi pogled sploh lahko mislimo.
Pri tem imajo največ težav albansko govoreči priseljenci, katerih jezik ni niti malo podoben slovenščini. Najra-nljivejše so Albanke, ki praviloma niso zaposlene in so zato, kljub temu da nekatere živijo v Sloveniji že več let, praktično izolirane od slovenske družbe. UPI - Ljudska univerza Žalec je na svetovni dan spodbujanja kulturne raznolikosti za dialog in razvoj pod vodstvom strokovne sodelavke Mihaele Anclin v sklopu evropskega projekta Uresničevanje prenovljenega evropskega programa za učenje odraslih pripravila okro-
Z leve Mihaela Anclin, Mimoza Susuri in Tina Baloh
glo mizo z naslovom Sobiva-nje narodov: besedni izraz ali uresničevanje v praksi.
Prikrita nestrpnost kot del vsakdana
Različni sogovorniki, od priseljencev do strokovnjakov, so se strinjali, da v Slo-
veniji na področju sobivanja različnih narodov in medkulturnega dialoga nimamo zadovoljivega stanja. Osvetlili so stereotipe in negativne primere iz prakse, kot sta diskriminacija na različnih področjih in to, da delodajalci ne plačujejo obveznega
zdravstvenega zavarovanja za priseljence, ter nato v zaključku nanizali nekaj predlogov, kako te ovire in težave premagati. Menili so, da bi morali priseljenci sami spregovoriti o sebi in se predstaviti širši javnosti, za kar bi jim bilo treba dati priložnost. V naši regiji
večjih izgredov zaradi nestrpnosti za zdaj na srečo ni bilo mogoče opaziti, vendar to še zdaleč ne pomeni, da smo kot družba strpni do priseljencev. Veliko je namreč tako imenovane prikrite nestrpnosti za štirimi stenami. Razlogov za to je najverjetneje več, večino pa jih izvira iz stereotipov in slabega znanja slovenščine med priseljenci.
Jezikovno najranljivejše so Albanke
Pred okroglo mizo je žalska ljudska univerza za pri-seljenke, albansko govoreče ženske oziroma predstavnice albanske narodnosti, pripravila svetovalno delavnico, ki sta jo vodili Vera Haliti, sodna tolmačka za albanski jezik, in Mihaela Anclin. Albankam sta preko krajšega jezikovnega usposabljanja predstavili pomoč in podporo, ki jim je brezplačno na voljo v Sloveniji in na spletnih straneh. Da jim res najbolj med vsem primanjkuje znanja slovenščine, je potrdila tudi anketa, ki so jo izpolnjevale na delavnici. Ob tem so izpostavile, da si želijo tudi več računalniškega znanja in poznavanja slovenske zakonodaje.
V okviru ljudskih univerz po državi so jim na voljo različne dejavnosti. UPI - Ljud-
ska univerza Žalec že vrsto let izvaja brezplačen program začetne integracije priseljencev, v sklopu katerega se ne učijo le slovenščine, temveč se seznanijo tudi s slovensko državo in kulturo. Na voljo so jim tudi drugi krajši tečaji, od računalniških do jezikovnih, ki jih prav tako financira država, od priseljencev pa je odvisno, ali se jih udeležijo in izkoristijo možnosti, ki so jim na voljo.
Ko se »vklopijo« priseljenci
Ravno ta mesec se končuje še eden v vrsti projektov, s katerimi ljudske univerze, med njimi tudi iz naše regije, opozarjajo na pomen medkulturnega povezovanja in sobivanja. Ministrstvo za notranje zadeve financira šestmesečni projekt Vklopi se, namenjen pa je spodbujanju medkulturnega dialoga med domačini in priseljenci iz tretjih držav. Žalska ljudska univerza, na kateri je bila koordinatorica projekta Tina Baloh, je s priseljenci pripravila pogovorne oddaje na Radiu Celje in kulinarične dogodke. Projekt se je končal prejšnji teden v središču Celja, ko se je na stojnicah predstavljalo šest različnih narodov, med drugim tudi priseljenke s Kosova.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Nekoč težko, danes lepo
Družina Susuri s Kosova novi dom našla v Spodnji Savinjski dolini
Mimoza Susuri je bila ena od udeleženk okrogle mize, ki jo je nedavno za Albanke v Sloveniji pripravila UPI -Ljudska univerza Žalec. V desetih letih bivanja v Sloveniji ji je uspelo osvojiti znanje slovenščine, česar za večino Albank ne moremo trditi. V Slovenijo namreč pridejo k svojim možem, ki so nato tudi v večinoma povezovalni člen med njimi in slovensko družbo.
29-letnica, rojena v Prizre-nu, se je k svojemu možu v Šempeter v Savinjski dolini priselila pred desetimi leti. Z njim se je poročila, ko je bila stara 15 let, kar je bilo, kot pripoveduje Susurijeva, poleg tega, da so ga ji izbrali sorodniki, za takratne kosovske razmere povsem nekaj običajnega. Ker so gospodarske razmere na Kosovu slabe - po nekaterih podatkih je registrirana brezposelnost približno 45-odstotna, minimalna plača znaša približno 170 evrov, medtem ko račun za elektriko, vodo in ogrevanje znaša približno 50 evrov
- številnim prebivalcem te majhne evropske države ne preostane drugega, kot da priložnost za boljše življenje poiščejo v tujini. Med njimi je bil tudi Mimozin mož, ki se mu je v Sloveniji štiri leta po poroki pridružila tudi sama.
Z moževimi sorodniki danes živita v večji stanovanjski hiši v središču Šempetra, zaposlena pa sta v družinskem podjetju, ki se ukvarja z gradbeništvom. Delo daje prav vsem petim bratom družine Susuri, za katerimi so v Slovenijo pripotovale tudi njihove družine. Žene praviloma ne delajo, temveč skrbijo za družino, zato so še toliko bolj izolirane od slovenskega okolja in znanja slovenščine.
Na Kosovo se ne bi vrnila
Mimoza, ki je trenutno na porodniškem dopustu, ima štiri otroke, od tega so trije šoloobvezni. Sama se je v tem času vzorno naučila slovenščine, medtem ko je bila
»Ko sem se priselila v Slovenijo, mi je bilo grozno. Poznala nisem nikogar. Vse mi je bilo tuje, še posebej jezik,« se po desetih letih bivanja v Sloveniji spominja Mimoza Susuri.
pred leti še povsem odvisna od pomoči svojega moža. Ni ji preostalo drugega, kot da jo je spremljal tako na uradih kot pri zdravnikih, bil je tudi vezni člen med njunimi otroki in učitelji. Počasi se je le navadila na novo okolje in jezik. K temu so med drugim veliko pripomogli tudi tečaj slovenščine, ki ga je obiskovala na žalski ljudski univerzi, in njeni otroci, s katerimi se je učila šolsko snov.
Susurijevi na Kosovo, kamor se vračajo med počitnicami, redno pošiljajo denar. Da bi Mimoza zapustila Slovenijo in se nekoč vrnila na Kosovo, ne razmišlja, ravno nasprotno, vesela je, da ji je končno uspelo pridobiti vsa potrdila in dovoljenja za življenje v Sloveniji, kjer ji je lepo, saj ima vse, kar potrebuje, pogreša le svoje starše.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Izdana delovna dovoljenja v obdobju 2012-2015
Urad za delo	2012	2013	2014	jan-maj 2015
Celje	547	516	510	302
Šentjur	257	156	131	11
Žalec	267	160	184	119
Velenje	299	194	146	59
Skupaj	1.370	1.026	971	491
Vir: Služba za analitiko Zavoda RS za zaposlovanje
Leto ali več čakanja na tečaj slovenščine
Številni priseljenci so, kljub temu da jim z zakonom pripada določeno število brezplačnih učnih ur, prepuščeni lastni iznajdljivosti in finančnim možnostim.
Ljudska univerza Celje je ena tistih, ki za tuje državljane organizira številne aktivnosti in izobraževalne delavnice, s pomočjo katerih se ti lažje vključijo v družbo. »Vsi, ki pridejo v Slovenijo, dobro vedo, da se morajo najprej zglasiti na upravni enoti, kjer med drugim dobijo potrdilo, da jim pripada 180 ur brezplačnega učenja slovenskega jezika, ki ga izvajamo na ljudskih univerzah,« pove Maja Bizjak. Gre za enoletni program učenja slovenščine in seznanjanja s
Z jezikovnimi zaprekami se velikokrat srečujejo tudi vzgojitelji in učitelji. V zadnjih letih se je na Celjskem močno okrepila albanska skupnost in vedno več je v vrtcih in šolah albanskih otrok, ki se pred vključitvijo v slovenski izobraževalno-varstveni sistem s slovenskim jezikom še sploh niso srečali. V Celju so, da bi vsaj nekoliko zmanjšali ta razkorak nerazumljenosti, že organizirali tečaj albanščine za učitelje, a je bil odziv precej skromen.
slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo. Ministrstvo za šolstvo in šport mora program financirati. Pri tem se, kot pravi Bizjakova, velikokrat zatakne. »Ker je denarja za tovrstne projekte vedno manj, so tečaji razpisani le enkrat letno ali še redkeje. Ko pridejo tujci k nam s potrdilom, so prepričani, da bo tečaj v mesecu ali dveh. Žal nekateri nanj čakajo tudi leto ali več,« pojasni sogovornica.
Bizjakova priznava, da vsi tujci tudi nimajo prevelike želje, da bi se naučili jezika in se vklopili se v družbo. Motivacija je, kot pravi, delo. To je v večini primerov v domeni moških. Zaradi celodnevnih delovnih obveznosti se mnogokrat srečujejo tudi s pomanjkanjem časa za tečaj slovenščine oziroma izobraževanja, saj jim delodajalci ne dovoljujejo odsotnosti z dela.
LK
NAŠA TEMA
13
Tujci s stalnim prebivališčem
UE Šentjur
Jeseni novost
Upravne enote, ki tujcem izdajajo dovoljenja za bivanje, nimajo pregleda nad številom tistih, ki imajo prijavljeno le začasno in ne stalno prebivališče pri nas. Te podatke hrani ministrstvo za notranje zadeve, ki je skrbnik Centralnega registra prebivalstva. Prav tako je dokaj nelogična tudi ureditev, da tujcem dva različna državna organa izdajata dovoljenja za bivanje in delo. Kot pojasnjuje načelnica UE
urice
Ljudska univerza Šentjur je tudi letos pod okriljem Tedna vseživljenjskega učenja (TVU) ponudila jezikovne urice za albanske ženske in otroke. Na pobudo Albanke, ki živi v Šentjurju in se je sama pred tem že dobro naučila jezika, so tovrstno možnost prvič ponudili lani. Odziv je spodbuden.
»Nekdaj naša učenka je zdaj postala učiteljica in vezni člen med nami in albansko skupnostjo, predvsem ženskami,« je pojasnila direktorica LU Šentjur Alja Polenek. Sicer pozitivna namera jezikovnega tečaja je sprva ostala spregledana. »Obveščali smo preko javnih občil, naših spletnih strani, a tudi družabnih omrežij. Izka-
Stalno prebivališče prinaša prednosti
Čeprav je pri urejanju institucionalnih zadev velikokrat težava prav neznanje jezika, je za tuje državljane, sploh tiste, ki imajo v Sloveniji urejeno stalno prebivališče, dobro poskrbljeno, je prepričana direktorica celjskega centra za socialno delo Olga Bezenšek Lalić.
Kot je pojasnila, imajo skoraj enake pravice do pomoči kot slovenski državljani. Tako lahko zaprosijo za denarno socialno
Tujci iz tretjih držav na območju UE Celje
Državljanstvo
Bosna in Hercegovina	2.151
Kosovo	1.001
Srbija	420
Makedonija	157
Ukrajina	87
Kitajska	42
Ruska federacija	38
Združene države Amerike	17
Črna gora	16
Dominikanska republika	12
Število oseb
Ob tem je na območju UE Celje 31. maja 2015 živelo še po manj kot deset tujcev iz 28 držav (gre za t. i. tretje države oziroma vse države, razen držav članic Evropskega gospodarskega prostora -EGP, v katerega sodijo vse države EU ter Norveška, Islandija in Lihtenštajn). 9 jih je bilo iz Moldavije; 5 s Filipinov; po 4 iz Belorusije in Izraela; po 3 iz Peruja in s Tajske; po 2 iz Argentine, Egipta, Jugoslavije, Kameruna, Kazahstana, Kirgizistana, Maroka, Nepala, Tajvana in Turčije ter po eden iz Alžirije, Avstralije, Brazilije, Indije, Irana, Južnoafriške republike, Kanade, Koreje, Madagaskarja, Nigerije, Pakistana in Tunizije.
Med 4.002 tujcema iz tretjih držav jih je 2.816 imelo dovoljenje za stalno prebivanje, 1.186 pa za začasno prebivanje. Med temi se jih je na območje UE Celje 479 priselilo zaradi zaposlitve oziroma dela, 519 zaradi združitve družine in 20 zaradi študija.
Skupaj 4.002 osebi
Narodnost	Št.oseb
Albanska	97
	
Bosanska	34
	
Srbska	21
	
Ukrajinska	13
UPI - Ljudska univerza Žalec ponuja priseljencem različne aktivnosti, od njih pa je odvisno, ali jih bodo izkoristili ali ne. Okrogle mize se je udeležilo dvajset Albank.
Žalec Simona Stanter, bo že jeseni drugače. 1. septembra se bodo namreč začele uporabljati določbe Zakona o tujcih, ki prinašajo novosti na področju izdaje delovnih dovoljenj. Od tega dne bodo upravne enote izdajale enotno dovoljenje za prebivanje in delo, kar pomeni, da bo tujec vložil prošnjo za izdajo dovoljenja na upravni enoti oziroma pri diplomatskem predstavništvu ali slovenskem konzulatu v tujini in ne več predhodne vloge za izdajo delovnega dovoljenja pri Zavodu RS za zaposlovanje.
IS
zalo se je, da je najbolj učinkovit osebni pristop z informativnim letakom. Sami smo komunicirali predvsem z moškimi, ki v družini zaradi dela kar dobro govorijo slovensko. Zanimanje, da se tudi ženske naučijo vsaj osnovnih komunikacijskih fraz, torej obstaja.« Kljub temu je učilnica prvih nekaj srečanj ostala prazna. »Šele na tretje ali četrto srečanje so ženske z otroki res tudi prišle. Ob koncu so celo same izrazile željo, da bi se izobraževanje nadaljevalo.«
Ljudska univerza je jezikovno pomoč v okviru TVU ponujala brezplačno. »Skupaj z LU Celje in s še nekaterimi drugimi inštitucijami smo se prijavili tudi v projekt začetne integracije priseljencev. Na ta način bo v prihodnosti možnosti več, od avgusta pa bomo poseben projekt premagovanja kulturnih razlik izvajali pod okriljem družinskega centra.«	StO
pomoč, plačilo osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja, varstvenega dodatka in izplačilo enkratne denarne pomoči. Upravičeni so do subvencije za znižano plačilo vrtca ali malice in izplačila otroškega dodatka. Omejitev je le pri državnih štipendijah, ki so namenjene izključno slovenskim državljanom. Prav tako se, kot še pojasnjuje direktorica celjskega centra za socialno delo, tujci ne morejo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj.
Čeprav občasno prihaja tudi do zlorab posameznih socialnih transferjev, v Centru za socialno delo Celje pravijo, da delo s tujci ni problematično. Prav tako tisti, ki pridejo k njim po pomoč, niso nasilni ali nesramni, prej nasprotno, so hvaležni za njihove storitve.
LK
Ob tem pa še: 9 Bošnjakov, 7 Hrvatov, 6 Muslimanov, po 4 Nemci in Makedonci ter po 3 ali manj Rusov, Slovakov, Švicarjev, Francozov, Črnogorcev, Poljakov in Moldav-cev, razliko do 265 pa zaokrožujejo tisti, ki se o svoji narodnosti niso želeli izreči.
Skupaj 265 oseb
Podatki o številu tujcev s stalnim prebivališčem (ne pa tudi o številu tujcev z dovoljenjem za začasno prebivanje) so znani za 31. maj 2015. Tujci se ob pridobivanju dovoljenja za stalno prebivališče o svoji narodnosti niso dolžni izreči.
Podatki o tem, koliko tujcev živi v Sloveniji, so zbrani v Centralnem registru prebivalstva. Zaradi kratkega roka priprave današnje Naše teme nismo uspeli pridobiti enotnih podatkov, zato se med izbranimi upravnimi enotami razlikujejo.
UE Žalec	
Državljanstvo	Št.oseb
BiH	467
	
Kosova	367
	
Hrvaške	82
	
Srbije	54
	
Makedonije	49
	
Ukrajine	25
	
Moldavije	17
	
Nemčije	11
Po 9 državljanov Bolgarije in Kitajske; 8 državljanov Ruske Federacije; 7 državljanov Združenih držav Amerike; 4 državljani Poljske; po 3 državljani Francije in Slovaške; po 2 državljana Črne gore, Filipinov, Nizozemske in Tunizije in po en državljan Avstrije, Brazilije, Dominikanske republike, Japonske, Madžarske, Nigerije, Paname, Peruja, Švedske, Turčije in Združenega kraljestva.
Skupaj 1.134 oseb
IVANA STAMEJČIČ
OB ROBU
Tujci v domačem okolju?
Če na splošno velja, da Slovenija za večino migrantov ni obljubljena dežela in je privlačna predvsem kot odskočna deska za vstop v razvitejše evropske države, pa vendarle postaja naša sestava prebivalstva vse bolj multikulturna. Na papirju je pri nas pravzaprav za priseljence vzorno poskrbljeno, le občasno se suhoparne črke zakonov in predpisov zlomijo ob konkretnih življenjskih razmerah ljudi, ki si skušajo v našem okolju ustvariti dom.
Tujci, ki prihajajo k nam večinoma kot ekonomski migranti (posebni predpisi veljajo za begunce oziroma azilante, op. p.), si morajo najprej urediti dovoljenje za bivanje. Zanj je pogoj zmožnost preživljanja, kar pomeni, da morajo dobiti tisti, ki prihajajo iz t. i. tretjih držav in ne držav, vključenih v Evropsko unijo, tudi delovno dovoljenje, ki jim ga izda Zavod RS za zaposlovanje. Do tu, če lahko malo poenostavimo, je slovenska »priseljenska politika« dobro urejena in nima prevelikih vrzeli. A če tujcu zaposlitev prinaša vsaj približno dostojno plačilo za preživetje družine, potem praviloma očetje sčasoma k sebi povabijo še soproge in otroke. To pa že pomeni, da so si priseljenske družine Slovenijo izbrale za svoj novi dom. Na te družine pa država gostiteljica že veliko manj misli.
Če naj bo Slovenija prijazen drugi dom ljudem, ki prihajajo k nam iskat boljšo prihodnost in naj jih hkrati prepozna kot sestavni del svoje prihodnosti, potem država ne bi smela ponavljati napak in slabih praks, ki so se v preteklih desetletjih pokazale v drugih razvitih državah. Naj spomnim le na na geta po ameriških in evropskih mestih, v katera je »zaprtih« zdaj že več generacij pripadnikov iste narodnosti in kjer se govorica države gostiteljice sliši le izjemoma - na primer ob sicer redkih obiskih kakšnega policista. Ne gre za to, da naj bi deželica na sončni strani Alp postala talilni lonec različnih kultur, pomembno je to, da priseljencem omogoča, da ohranjajo svojo kulturo in običaje, a se pri tem vključijo v vsakdanje življenje. Za kaj takšnega je razumevanje in poznavanje jezika novega domačega okolja nekaj najbolj osnovnega. Za obiske uradov, zdravnika ali vrtca in šole, v katere so vključeni priseljeni otroci, je sprva dobrodošlih vsaj nekaj osnovnih fraz, kasneje je to znanje treba nadgraditi. Brez pomoči države gostiteljice tega priseljene ženske in otroci sami - sploh če večino časa preživijo med domačimi štirimi stenami ali v družbi sonarodnjakov - ne zmorejo. In tudi zato danes predstavljamo nekaj načinov, kako jim je slovensko okolje vendarle pripravljeno ponuditi roko in jih sprejeti medse.
Največ znanja ob nudenju pomoči ponesrečencem je pokazala ekipa iz velenjskega Gorenja, za njo sta se uvrstili ekipi Gasilske zveze Občine Šentjur in BSH Nazarje. Tako predstavniki Gorenja odhajajo na državno tekmovanje, ki bo v začetku oktobra v Murski Soboti, pri čemer je predsednik organizacijskega odbora Igor Bizjak pohvalil znanje vseh tekmovalcev.
Pripravljeni na vse
Ponovno najboljša ekipa prve pomoči iz Gorenja
REČICA OB SAVINJI - Občina Rečica ob Savinji, RK Slovenije z odborom Mozirje in celjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje so bili organizatorji 21. izbirnega regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa. Preverjanje so pripravili v soboto na Rečici ob Savinji, kjer so se članom desetih ekip pridružili številni, ki tvorijo sistem zaščite in reševanja.
Člani ekip so nudili prvo pomoč na štirih točkah, in sicer so pomagali »poškodovancem«, ki jih je zasul plaz, na drugi točki pa jih je zajelo neurje, svoje znanje so izkazali pri pomoči poškodovanim v poplavi, posebej privlačno pa je bilo preverjanje nudenja pomoči pri ugrabitvi otrok v OŠ Rečica ob Savinji. Pri tej pomoči so sodelovali tudi gasilci vseh treh prostovoljnih društev rečiške občine.
Kot je poudaril Branko Dervodel iz URSZR, sta ob naravnih in drugih množičnih nesrečah ogrožena
Nataša Borovnik, vodja ekipe velenjskega Gorenja: »Seveda smo veseli zmage, saj smo kar precej trenirali. Verjetno se pozna, ker naša ekipa deluje v nespremenjeni sestavi že od leta 2006, že večkrat pa smo zastopali zahodnoštajer-sko regijo na državnem tekmovanju. Za vse tekmovalce lahko rečem, da je treba v takšno preverjanje poleg dodatnega znanja vložiti veliko veselja, pripravljenosti in prostega časa.«
pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč. Udeleženci so si lahko na stojnici RK izmerili krvni sladkor in krvni tlak, pred občinsko zgradbo pa so s programom Svit domačine osveščali o pomenu preventivnih pregledov.
US
NA KRATKO
Mladi v društvu
POLZELA - V občini je v začetku leta začelo delovati Mladinsko društvo Polzela, ki je v samo prvih treh dneh pridobilo 40 članov.
Doslej jim je s pomočjo donacij članov, sorodnih društev in s podporo občine uspelo uredili delovne prostore v neposredni bližini nekdanjega Garanta, organizirati spoznavni večer, urediti članske izkaznice, pridobiti ugodnosti za naše člane ter začeti snovati dogodke za letošnje in prihodnje leto. Predsednik društva je Lovro Bezenšek.
Letuš na filmskem traku
BRASLOVČE - V Letušu so v soboto posneli še drugi del otroškega filma Letuško.
Film govori o kulturno-turističnih znamenitostih Letuša, v njem pa so predstavljena tudi vsa društva, ki delujejo v kraju. Glavni igralci so člani krajevnih društev in otroci iz tamkajšnje podružnične šole. Premierna predstavitev filma, katerega producenti so Združenje Cultura Turistica, POŠ Letuš in KD Letuš, bo na slavnostni seji kulturnega društva jutri, v petek, zvečer v kulturnem domu.
ŠO
Za širitev ginekološke ambulante
DOBRNA - Občina je zaprosila za bistveno razširitev obstoječe koncesije za izvajanje dela ginekološke ambulante. Gre za ambulanto v Termah Dobrna, kjer opažajo povečano povpraševanje po pregledih pri Mariji Ocvirk kot izbrani ginekologinji.
Zanjo je zaenkrat opredeljenih 2.200 žensk, zato so Terme Dobrna občino zaprosile, da se vključi v postopek širitve koncesije. Po tem postopku mora občina za razširitev koncesije zaprositi za mnenje zavod za zdravstveno zavarovanje, ministrstvo za zdravje in zdravniško zbornico. Ko so soglasja pridobljena, je izdana odločba o razširitvi koncesije. Če bodo želji Dobrnčanov ugodili, bo lahko ginekološka ambulanta v Termah Dobrna sprejela dodatnih 1.500 bolnic. Občinski svet je na zadnji seji soglasje že izrazil.	BJ
življenje in zdravje velikega števila ljudi. V takšnih razmerah so zmogljivosti obstoječe zdravstvene službe premajhne, zato je takrat hitra in pravilna prva pomoč poškodovanim in obolelim, ki jo dajejo dobro usposobljene, izurjene in opremljene laične ekipe pomoči, odločujočega pomena za preživetje in uspešno nadaljnje zdravljenje. S preverjanjem skušajo približati prvo po-
moč javnosti in občanom prikazati delo in poslanstvo ekip prve pomoči, članom ekip pa omogočili preizkus znanja v reševalnih aktivnostih, kakršne bi bile ob naravnih nesrečah.
Tudi letos so organizatorji dogajanje popestrili s predstavitvijo dejavnosti in opreme kinološkega društva, jamarjev, potapljačev, policije in drugih, ki sodelujejo pri nalogah zaščite in reševanja ter
Nedeljska telovska procesija po ulicah Celja
Obujena telovska procesija
CELJE - V nedeljo je bilo v mestu na škofijski ravni praznovanje krščanskega praznika svetega Rešnjega telesa. Najprej je bila v stolnici slovesna praznična maša, ki jo je vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, po njej je bila procesija do Marijine cerkve v Prešernovi ulici.
Praznik telovega kot praznik imenujejo v ljudskem jeziku, je že iz starih časov povezan s procesijami. Ta je bila v Celju na prostem nazadnje takoj po drugi svetovni vojni. Na obujeno telovsko slavje v Celju so bili še posebej povabljeni birmanci, njihovi starši in botri. Pred Marijino cerkvijo sta sledila skupna molitev vernikov za mir v svetu, spravo med Slovenci ter blagoslov za blagor domovine. Slavja so se udeležili tudi verniki iz nekaterih župnij s širšega območja celjske škofije, med drugim iz Posavja.
V programu so sodelovali svetinska pihalna godba, celjska knežja družina, skavti in gasilci. Podobna telovska procesija je bila po ulicah Maribora. Ta telovo je v Avstriji, na Hrvaškem in ponekod v Nemčiji dela prost dan.
BJ, foto: GrupA
KRONIKA
15
Ne nasedajte goljufom v oglasih!
Ti prežijo na vas skoraj na vsakem »spletnem« koraku
Na Celjskem je bilo v zadnjem obdobju nekaj primerov, ko so osebe z našega območja želele kupiti traktorje, ki so jih našle na neki nemški spletni strani. »Zatem ko kupec stopi s prodajalcem v stik, ta zahteva neko nakazilo vnaprej. Ko kupec to stori, se za prodajalcem izgubi vsaka sled,« opisuje Jusufovič potek goljufije. V zadnjem letu naj bi bili tako opeharjeni najmanj trije ljudje z našega območja. Težko je tudi dokazati, ali gre za istega storilca, čeprav za to obstaja velika verjetnost.
Vodja oddelka za računalniško preiskovanje na PU Celje Goran Jusufovič ljudem svetuje previdnost na spletu. Lahkovernost jih lahko namreč drago stane.
»Imam 17 milijonov dolarjev. Kupil bi vaš avto. Potreboval bom vaše ime, naslov, telefonsko številko, poklic in skeniran izvod osebne izkaznice.« Takšno sporočilo je dobila Celjanka kot odziv na spletni oglas, v katerem je iskala novega kupca za svoje vozilo. Elektronsko sporočilo je bilo zapisano v polomljeni slovenščini, poslal pa ji ga je Sirijec -tako se je predstavil - ki se je zelo zanimal za avtomobil, ki je bil naprodaj. Če ne bi bila Celjanka pozorna in previdna, bi lahko neznanci njene podatke spretno izkoristili in navidezno njen avto prodali sami. Malo je manjkalo, da ni padla v kremplje izurjenih spletnih goljufov.
Elektronsko sporočilo, čeprav prevedeno s spletnimi prevajalniki, so goljufi napisali prefinjeno. Iz njega je več kot očitno razvidno, da se zanimajo za točno določen avtomobil in da so pri nakupu resni. Kot je to v navadi v tovrstnih goljufijah, se v elektronskem sporočilu predstavijo kot delavci iz določenih držav, ki skrbijo za svoje družine in so privarčevali nekaj denarja, ki bi ga radi porabili za nakup določenih stvari, saj se nameravajo preseliti v Slovenijo. »Vse, kar imam, so moja žena, hči in sin. Zaslužijo si dostojno življenje,
zato želim, da bi odraščali v mirnem okolju. Preselili bi se v Slovenijo in vlagali denar v skladu z zakonom,« je še bilo napisano v elektronskem sporočilu, ki ga je dobila Celjanka. S tem so ji popihali na dušo, da bi jim čim bolje verjela.
Prodajo vaš avto
To je tipičen primer spletne goljufije. Oseba iz tujine z elektronskim sporočilom »uradno« izrazi zanimanje za avtomobil. Pri tem piše v angleščini ali polomljeni slovenščini, največkrat besedilo prevede kar v spletnih prevajalnikih. Besedilo napiše tako, da je prodajalcu jasno, da več kot očitno pošiljatelj sporočila sprašuje natančno po njegovem avtomobilu. Tujec od avtorja oglasa oziroma prodajalca zahteva tudi kopijo vozniškega dovoljenja, osebnega dokumenta in slike vozila. Če prodajalec to v dobri veri, da se nekdo resnično zanima za njegovo vozilo, pošlje, oseba na drugi strani nastopi kot prodajalec z
imenom resničnega prodajalca. Isti avtomobil nato želi prodati za še nižjo ceno od tiste, ki jo je postavil pravi lastnik. Goljuf nato vsem tistim, ki se nato zanimajo za ta avtomobil, sporoči, da morajo plačati na račun v tujini, avtomobila pa jim seveda ne dostavi, saj gre za prevaro. Gre za spretno domišljeno goljufijo, ki dobiva tudi v slovenskem prostoru vedno bolj razširjeno obliko. Za goljufe, ki kupujejo ali prodajajo, je značilno, da se predstavljajo kot fizične osebe, ne želijo osebnega stika, čeprav svojo številko navedejo v elektronskem sporočilu. Ponavadi elektronske naslove odpirajo na yahoo.com ali gmail.com.
Za denar se lahko obrišete pod nosom
Da je to samo ena od oblik spletnih goljufij, pravi vodja oddelka za računalniško preiskovanje na PU Celje Goran Jusufovič, ki ljudem svetuje izjemno previdnost, saj spletni kriminal-
ci izkoriščajo lahkovernost in zaupanje ljudi. »Takšni primeri kaznivih dejanj se dogajajo tudi pri prodaji ali nakupu drugih predmetov, ne samo avtomobilov. Če se goljuf pojavi kot prodajalec, ponudi neko stvar po zelo nizki ceni in uporablja elektronski naslov izmišljene osebe. Najprej uporablja slovenščino in nato v postopku prodaje ali nakupa angleščino.« Jusufovič dodaja, da gre za zahtevne kriminalistične preiskave, kjer
policija vedno znova naleti na birokracijo, saj je v teh primerih neizbežno sodelovanje s tujimi policijami. Če je povzročena škoda manjša, je vprašanje, ali bo tuja policija nekega storilca, za katerega obstaja domneva, da se nahaja v njeni državi, kaznivo dejanje pa je storil pri nas, sploh sprožila pregon. V povprečju je višina škode, na podlagi katere se tuji organi sploh odzovejo na slovensko prošnjo za pomoč, približno pet ti-
soč evrov. Ker je večinoma škoda manjša in ljudje iz Slovenije na podlagi lahkovernosti nakazujejo manjše vsote od teh, to pomeni, da se lahko - če so na tak način pri nakupu ogoljufani - za ta denar obrišejo pod nosom. »Na žalost je res največkrat tako. Zato je predhodna previdnost nujna, da se lahko ljudje takšnim prevaram izognejo,« pravi Jusufovič.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Nekateri spletni oglasniki v sporočila vstavijo tudi informacijo o IP-naslovu računalnika, od koder je prišlo povpraševanje za nek oglas. Kateremu ponudniku in državi pripada ta IP-naslov, lahko vsak preveri na spletu. Če nekdo tega ne zna, a na podlagi sumljivega elektronskega sporočila v tujem jeziku posumi, da bi lahko šlo za goljufijo, se lahko obrne tudi na spletno stran varninainternetu. si, kjer se lahko pozanima o različnih oblikah spletnih goljufij in o tem, kako se jim lahko izogne.
Umrla sopotnica v vozilu
Celjske ceste so v ponedeljek dopoldne terjale že šesto smrtno žrtev. V prometni nesreči, ki se je zgodila okoli pol desete ure v Gajih pri Celju, je namreč umrla 72-le-tna ženska.
Nesreča se je zgodila, ko je voznik avtomobila pri zavijanju levo izsilil prednost vozniku kombiniranega vozila, ki je pripeljal iz smeri Bukovžlaka. Kombinirano vozilo je trčilo v sprednji bočni del avtomobila, zaradi česar se je v avtu hudo poškodovala 72-letna sopotnica. Na kraju so posredovali poleg reševalcev nujne medicinske pomoči tudi celjski poklicni gasilci, a je 72-letnica zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče. Po do zdaj znanih podatkih voznika nista bila huje poškodovana.
Varujte hiše
V preteklih dneh se je na Celjskem zvrstilo kar nekaj vlomov v stanovanjske hiše. V novogradnjo v Lokrovcu so neznanci vlomili pred dnevi in odnesli več gradbenega materiala, klimatsko napravo in toplotno črpalko. Škode je kar za 20 tisoč evrov. Prav tako iz Lokrovca so te dni policiji prijavili še eno tatvino, kjer je nepridiprav iz druge hiše ukradel več kosov zlatnine. Enako se je zgodilo tudi na območju Podčetrtka, kjer je tat v hišo prišel skozi okno in odnesel za približno 3 tisoč evrov zlatnine. Zlatnino pogreša tudi lastnih hiše na Cesti pod goro v Slovenskih Konjicah, od koder je neznanec odnesel tudi nekaj denarja in prenosni računalnik.
Po tristo litrov goriva
Konec preteklega tedna si je neznan voznik osebnega vozila Ford Mondeo s tujoregistrsko oznako na bencinskem servisu Lopata v rezervoar vozila natočil za približno 70 evrov goriva. To ne bi bilo nič narobe, če ne bi odpeljal brez plačila. V vozilu je imel še dva sopotnika. Podobno je bilo tudi v Šentjurju, kjer tat ni bil tako skromen, čeprav gorivo ni ukradel na bencinski črpalki. Iztočil ga je iz rezervoarja tovornega vozila, parkiranega v Ulici Kozjanskega odreda, in to kar 300 litrov.
Umrl pod drevesom
Policisti preiskujejo delovno nesrečo, ki se je v petek zgodila v Velenju. 62-letni moški je v domačem gozdu z dvema znancema podiral drevesa, ko je nanj padlo drevesno deblo. Moški je dobil tako hude telesne poškodbe, da je umrl na kraju nesreče.
Na Celjskem sta se v zadnjih dneh zgodili dve nesreči, pri katerih sta dve osebi padli z drevesa. V torek dopoldne je v Ulici celjske čete v Šentjurju moški padel z drevesa med obiranjem češenj. Prvo pomoč so mu nudili celjski reševalci, ki so ga zaradi hujših poškodb morali odpeljati v celjsko bolnišnico. Tam se zdravi tudi moški, ki se je ponesrečil v nedeljo popoldne v Kapli pri Taboru. Tudi on je padel z drevesa med obiranjem sadja. Policija zato svetuje večjo previdnost pri obiranju češenj.
Požar je bil podtaknjen
V torek so policisti in kriminalisti opravljali ogled kraja požara v Pustem Polju na območju Mozirja, kjer je ponoči popolnoma pogorel čebelnjak. Kot so sporočili s Policijske uprave Celje, so prve ugotovitve preiskovalcev pokazale, da je šlo za požig. Škoda, ki je nastala, znaša kar 25 tisoč evrov. Policisti nadaljujejo preiskavo, saj požigalca še niso našli.
Gorelo zaradi udara strele?
Močno deževje je v torek zvečer povzročilo na Celjskem kar nekaj težav. V Močlah na območju Šmarja pri Jelšah je najverjetneje zaradi udara strele zagorel hlev. Požar je gasilo več deset prostovoljnih gasilcev iz Šmarja, Šentvida, Mestinja, Kristan Vrha, Sladke Gore in Zibike.
Živino so uspeli pravočasno rešiti, ognjeni zublji pa so poleg objekta uničili še kmetijsko mehanizacijo. Policisti še preiskujejo natančen vzrok požara, višina škode pa še ni znana. Istega večera pa je v Keršovi ulici v Vojniku meteorna voda zalila garažo in kletne prostore ene izmed stavb. Tudi tam so imeli vojniški gasilci polne roke dela. Enako še v Murnovi ulici na Ljubečni, kjer je voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše. V Medlogu pa je močan veter strgal folijo, s katero je bil prekrit stanovanjski objekt, zato je vanj vdrla meteorna voda.
16
ŠPORT
Urškino slovo, Lucija bo mamica
Dobitnici olimpijskih medalj na razpotjih
Pred najboljšimi evropskimi judoistkami in judo-isti so trije viški sezone, najprej velika nagrada Budimpešte, nato evropske igre v Bakuju in konec avgusta še svetovno prvenstvo v Astani. Tekma v madžarski prestolnici bo istočasno kot evropski pokal v Podčetrtku, zato bo tekmovanje v organizaciji celjskega Sankakuja in Judo zveze Slovenije precej okrnjeno.
V soboto in nedeljo bodo zato v ospredju Klara Apotekar, Anka Pogačnik, Matjaž Trbovc (Sankaku) ter Gašper Jerman, Urška Urek, Vito Dragič ... Od adutov celjskega kluba bodo točke za olimpijsko normo v Budimpešti lovili Petra Nareks, Tina Trste-njak, Ana Velenšek, Adri-jan Gomboc, Rok Drakšič in Mihael Žgank. Z njimi bo trener Igor Trbovc.
Enkrat je treba
Celjski klub bo v sodelovanju z osrednjo zvezo že enajstič gostitelj evropskega pokala. Že nekaj let se odlično počuti v Podčetrtku in tamkajšnji dvorani, kjer so domačini vselej pripravljeni priskočiti na pomoč. Prijavljenih je 320 tekmovalcev iz 28 držav. Nastopila bo pomlajena slovenska ekipa, ki bo skušala izkoristiti določene prednosti domače prireditve in si nabrati točke, ki vodijo proti svetovnemu pokalu. Prvi dan bo aktualna olimpijska prvakinja Urška Žolnir uradno oznanila zaključek kariere. Od Londona 2012 je neporažena, čeprav je lani nastopila na EP in pomagala reprezentanci do medalje v ekipnem delu. »Še vedno trenira dvakrat na dan in njena kakovost sploh ni sporna. Toda enkrat je treba dokončno reči: nikoli več. Obenem imamo
v njeni kategoriji mlado Anko Pogačnik, ki cilja na olimpijske igre,« je pojasnil Marjan Fabjan.
Poletja ne bo ...
Strokovni direktor slovenskih reprezentanc Fabjan se predobro zaveda, kako hud ritem je pred najboljšimi tekmovalci. »Zelo pametno bomo morali načrtovati formo. Na evropskih igrah bo huda konkurenca, večina najboljših bo že v Budimpešti. Pripravljali smo se na Rogli, vadili bomo še v Podčetrtku, pred svetovnim prvenstvom bomo v Izoli. Prostih poletnih dni sploh ne bo.« Glavna težava je nastala po odpovedi evropskega prvenstva v Glasgowu. Celotno EP bo izvedeno med evropskimi igrami v Baku-ju, toda tekmo svetovnega
pokala v Budimpešti bodo izpeljali teden prej, kot je bilo načrtovano. Fabjan se je zato logično odločil, da bo smetana slovenskega juda na Madžarskem, čeprav bo zato prikrajšana tekma v Podčetrtku.
Podmladek, končno
Za Lucijo Polavder, dobitnico bronaste kolajne na olimpijskih igrah v Pekingu, je sezone že davno konec. Tokrat ne gre za poškodbo. Lucija se bo posvetila materinstvu. To je bila daleč najbolj vesela vest na druženju s slovenskimi judoisti v zdraviliškem kraju! Zdaj nam je jasno, zakaj je bila tako skrivnostna v zadnjem obdobju. »Ne vem, zakaj in kako, toda ko je odprla usta in še preden je spregovorila, sem vedel, kaj mi hoče
mov: »Prepričana sem, da če se bom dobro borila, bo tudi rezultat dober.« Skoraj na isti ravni je Ana Velenšek (4. do 78 kg), prav tako sposobna premagati vse tekmice na planetu. V podobni vlogi je bil Roki Drakšič: »Leta v judu so prinesla izkušnje in zdaj smo vajeni, da smo večkrat v sezoni izjemno pripravljeni. Naša
ekipa je zelo močna, vselej nekdo izstopa. Mene najbolj mika vrhunski dosežek na svetovnem prvenstvu. Na prvenstvu stare celine pa bom že desetič.« Dinamit se skriva v Adrijanu Gom-bocu in Mihaelu Žganku, ki prekipevata od želje, da potrdita zadnje dosežke.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Celjski šport in slovenski judo sta po svetu znana po njihovi zaslugi: Lucija Polavder, Urška Žolnir, Marjan Fabjan.
povedati,« je bil radosten Fabjan. Prav je, da bo prva izmed njegovih vrhunskih tekmovalk mamica. Morda se Lucija ne bo več vrnila na tatamije kot tekmovalka, a nič ne de. Zagotovo pa brez juda ne bo zmogla in bo s svojim znanjem še zelo koristna. Trenutno je »šefica« dvorane v Podčetrtku.
Napeto bo
Najbolj izkušena v Ba-kuju bo Petra Nareks: »Nisem več rosno mlada in ni več lahko slediti ritmu, a se trudim. Težko se bo osredotočiti le na eno tekmo. Vesela bom, če bom uspešno nabirala točke za olimpijske igre. Računam na malo sreče.« Trenutno je »slovenska Urška« Celjanka Tina Tr-stenjak, najvišje uvrščena na svetovni lestvici, tretja v kategoriji do 63 kilogra-
Urška in Luca sta vedno skupaj slavili uspehe.
Panorama
NOGOMET
3. SL - sever, 26. krog: Šentjur - Šampion 1:1 (1:0), Drava - Šmarje 3:0 (1:0), Mons Claudius - Korotan 3:0 (1:0). Končni vrstni red: Maribor B 67, Drava 61, Podvinci 43, Dravograd 42, Šmarje, Fužinar 40, Šampion, Mons Claudius 38, Radlje 35, Lenart 33, Šentjur 31, Korotan 29, Bistrica, Malečnik 13. (MiK)
Pokal Šampionu
Člansko moštvo NK Šampion. Z leve stojijo: trener Bojan Arčan, Tilen Aleksandrov, Ilijaz Krantič, Blaž Adamič, Rok Romih, Bruno Pukl, Tilen Zorič, Bojan Djuranovič in Jure Gojzdnik, v srednji vrsti so: Blaž Kramer, Nejc Gaberšek, Sandin Alijagič, Urh Pfeifer in uradni predstavnik Zoran Aleksandrov, sedi Rok Pirtovšek, čepijo pa: Žan Smodej, Martin Jarc in Aleksandar Radič. Na fotografiji manjka Rade Jovanovič.
Nogometaši celjskega Šampiona so pokalni prvaki Medobčinske nogometne zveze Celje. V finalu so na Olimpu z 8:0 premagali Rogaško. Blaž Kramer je dal dva gola, po enega pa Rade Jovanovič, Nejc Gabršek, Žan Smodej, Urh Pfeifer, Rok Pirtovšek in tudi kape-tan Bojan Djuranovič, ki mu je zmagovalni pokal predal predsednik zveze Vlado Močnik.
Igralce Šampiona je vodil trener Bojan Arčan: »Pričakovali smo močnejši odpor. Začeli smo zelo dobro in hitro povedli z 2:0, kar je nasprotnike očitno šokiralo. Naši fantje so bili zelo lačni zmage.«
V 3. slovenski ligi - sever je bilo Šmarje peto, Šampion sedmi, Mons Claudius osmi, Šentjur pa enajsti. Celjani so bili v prejšnji sezoni drugoligaši. »Ko izpadeš iz lige, sledi tako imenovano zoprno leto. Mi smo se naslonili na lastni kader in si za cilj zadali obstanek. Ta ni bil vprašljiv, medtem ko bomo za preboj na najvišja mesta očitno potrebovali še dve sezoni ali celo tri. Imamo kopico mladih nogometašev, ki jim zaupamo in morda si bomo že prej zastavili cilj glede napredovanja. Še vedno so naš ponos mladinci in kadeti, ki so sedmo sezono zapored igrali v 1. slovenski ligi, kar je zagotovo
lep uspeh in dokaz našega dobrega strokovnega dela,« je dodal Arčan.
Pri Šampionu so opozorili, da bodo tudi letos pomagali pri izvedbi projekta »Slovenijakamp«, ki bo med 6. in 10. julijem gostil otroke od 7. do 13. leta starosti, tudi na štirih lokacijah na našem območju, v Celju, Rogatcu, Šoštanju in Žalcu. Prav na dan finalne tekme pokala MNZ je v 78. letu starosti umrl častni član in nekdanji predsednik Medobčinske nogometne zveze Celje Janko Križnik. Bil je tudi član Izvršnega odbora NZS.
DEAN ŠUSTER Foto: MJ
ŠPORT
17
»Kot če bi Peter Prevc skakal na Gričku ...«
Dušan Konda in njegovi bodo znova pripravili »naj prireditev«
Takole bo Simon Brus skušal čim hitreje veslati »po ravnem«.
V soboto bo na Špici zaključek evropskega pokala v kajaku in kanuju v sprin-tu. Evropsko prvenstvo v tej disciplini je bilo v Banja Luki, svetovno bo med 24. in 28. junijem na Dunaju. Najboljši na svetu so iz Evrope in zato bo v Celju pač možno videti smetano.
Dušan Konda o vsem tem ve največ, pa ne zgolj zato, ker je bivši tekmovalec, pa predsednik KKK Nivo Celje in upravljavec Špice, pač pa predvsem zato, ker vsakodnevno živi s tem športom.
Evropski prvak in trenutni vladar sprinta je Nejc Žnidarčič. Bo Gnida, kot ga že dolgo kličejo, veslal tudi v Celju?
Njegova fotografija je na naših plakatih. Bo tekmoval, tudi zaradi privlačnih nagrad, ki smo jih pripravili. Večina asov te discipline bo v Celju.
Kaj pa vaša asa, sicer v slalomu, Simon Brus in
Martin Srabotnik; se bosta preizkusila tudi v sprintu, čeprav ga nista toliko vešča in ga pravzaprav ne vadita?
Ko sem omenjal ase, sem ciljal predvsem na 41-le-tnega Simona Hočevarja in Blaža Cofa, ki sta evropska prvaka v dvosedu, pa na ekipne evropske prvake Nejca Žnidarčiča, Tima Kolarja in Vida Debeljaka. Simon Brus je star 21 let, Martin Srabotnik pa še dve leti manj. Slednji je bil šesti na svetovnem prvenstvu do 23 let. Toda ona žanjeta uspehe v slalomu. Vseeno menim, da je Simon resen kandidat za nastop v finalu. To bi bil lep uspeh. Vsi vemo, Bojan Križaj ni vozil smuka oziroma ga je zelo redko. Toda kdor je dober, je dober in bo zmagal tudi na mirni vodi. Ne moremo pa tega pričakovati od slalomistov. V spustu in sprintu ni Tine Maze, če se lahko tako izrazim.
Dušan Konda
Podrobno ste analizirali zadnji Simonov nastop. Na evropskem prvenstvu v Nemčiji je bil deveti. Še enkrat se je izkazalo, da je zelo blizu vrha in da mu v finalnem nastopu zmanjka le malenkost, do katere pa se je vselej tako težko dokopati?
Najboljši predstavniki v tej disciplini so stari od 25 do 30 let ali celo več. Simon
ima 21 let. Kosal se je z vso svetovno elito. V finale se je uvrstil brez večjega naprezanja. Nato je do dvajsetih vrat vozil izjemno. Bil je najhitrejši. Pred zadnjimi tremi vrati pa mu je zmanjkalo moči. Enih se je celo dotaknil. Bil je blizu medalji. Pred njim je še pet tekem svetovnega pokala in svetovno prvenstvo v Londonu, kjer se bodo že delile vize za olimpijski Rio de Janiero.
Od nastanka nove zgradbe na Špici je vsakodnevno nekaj novega v njej ali okoli nje. Kakšno bo prizorišče tokrat?
Takšno, kot doslej še ni bilo. Skoraj vse smo že postorili. Scena mora biti urejena na ravni evropskih in svetovnih tekem. Semafor bo, kot je že v navadi, na drugi strani Savinje. Imeli bomo večji VIP prostor tik ob reki. Vse se bo zaključilo z rok koncertom. Prvič bomo spekli vola. Vreme
bo lepo. Kvalifikacijska teka bosta ob 16. in 18. uri, finalna vožnja pa ob 21.30, torej pod žarometi. Splača se priti in vse skupaj videti. Sploh tisti, ki še ne poznate dobro tekmovanj s kajaki in kanuji, ste posebej vabljeni. Vstopnine ne bo, parkirišča bodo povsem v bližini, na velikem travniku.
Ste zagotovili privlačne nagrade?
Še nikoli takšnih. Nagradni fond znaša 6.000 evrov. Gre za praktične nagrade, kolesa, čolne, kosilnico, gospodinjske aparate ... Najboljšim tekmovalcem bo Celje ostalo v lepem spominu.
Pokrovitelji so vam omogočili nakup drugega kom-bija in še eno vez do divje vode.
Drži, zdaj imamo dva, ki sta trikrat do štirikrat na teden na poti v Tacen. Če ne bi vadili tam, naših uspehov ne bi bilo. Ker se toliko trudimo, nam je osrednja zveza zaupala organizacijo prireditve, ki bi morala biti na divji vodi. Pa bodo morali vrhunski tekmovalci veslati na mirni Savinji. Toda kdor je dober, bo zmagal tudi pri nas. Morda bo tako, kot da bi Peter Prevc tekmoval na skakalnici, ki smo jo imeli na Gričku. V nedeljo bomo izvedli še mladinsko državno prvenstvo v slalomu. Pred torkovim dežjem je bila gladina Savinje precej nizka, zdaj je malce boljša.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, GrupA
Prvi in drugi
Športno društvo Hokej Celje se je v okviru projekta Športne aktivnosti za kakovostnejše življenje in družbeno integracijo (ali Šport akt) in v sodelovanju s partnerjema s Hrvaške udeležilo turnirja v Karlovcu.
Na igrišču za inline hokej Vunsko polje je sodelovalo več kot sto otrok. V kategoriji U11 so bili Celjani prvi, v kategoriji U14 pa drugi. Pokal je dobil tudi Gal Škrjanec Podergajs, ki je bil izbran za najboljšega igralca v starejši kategoriji. V soboto bo v sklopu istega projekta kolesarska prireditev Vzpon na Svetino, ki se bo začela ob 10.00 v športnem parku na Lipi.
DŠ
Celjska odprava se je iz Karlovca vrnila s tremi pokali.
ШШШШШ)
NA KRATKO
Renner znova 5,40
Celje, Kranj: Slovenski rekorder, član Kladivarja Robert Renner, je na atletskem mitingu skakalcev s palico osvojil drugo mesto. Preskočil je 5,40 m. Domača tekmovalka Nuša Maver je s 3,95 m izpolnila normo za EP za mlajše člane. Luka Janežič pa je na mitingu v Kranju zmagal v tekih na 100 in 200 m. Na daljši razdalji se je prvič spustil pod mejo 21 sekund, z 20,89 je za 39 stotink zaostal za normo članskega SP. Osebni rekord 10,55 mu je uspel tudi na krajši razdalji.
Dvojni spored v Velenju
Velenje: Slovenska ženska rokometna reprezentanca bo povratno tekmo dodatnih kvalifikacij za nastop na SP na Danskem, odigrala v soboto (16) proti Franciji v Rdeči dvorani. V Brestu je dolgo časa kazalo, da bo končni razplet negotov. Naše rokometašice so v 49. minuti zaostajale le za gol, potem pa je sledil domači niz 7:1 in po 27:20 je varovankam selektorice Marte Bon ostalo kaj malo upanja. Sledil bo obračun moških selekcij Slovenije in Latvije (18.30).
Šalamonova ugnala vse ribiče
Valledoria: Na prestižnem ribolovnem tekmovanju v surf kastingu na Sardiniji je na dvodnevni tekmi Nevenki Šalamon uspel vrhunski rezultat, saj je premagala celotno konkurenco. Na enodnevni tekmi »bigger fish« je bil osmi Bojan Šalamon, prav tako iz Športnega ribiškega društva Aero Celje.
Še 13 dni
Celje: Mali maraton in tek državnosti bosta v sredo, 24. junija. Društvo maratoncev in pohodnikov Celje bo organiziralo tudi otroški tek. Štart in cilj bosta pred dvorano Zlatorog. Tek na deset kilometrov bo štel za Štajersko-ko-roški pokal. (DŠ)
18
VSI NASI MOJSTRI
RAZMIŠLJATE O PRliNOVI, »ОШШ Јлтгтттт AU ODLIČNI STORITVI?

Preberite aktualno ponudbo in, s>i -privoščite najboljše!
Po vsakem delu »paše pir«
Zgodba o KurBieru
Zgodba se je začela v Žalcu v Savinjski dolini, v središču hmeljarstva in nekoč pivovarstva, kjer je svojo pivovarsko pot začel tudi veleposestnik Simon Ku-kec. Prišel je s Primorske in v Žalcu kupil pivovarno. Zanimivo je, da je bil zelo zaveden Slovenec in je zato v svojih podjetjih in posestvih zaposloval samo Slovence. Kukčeva žalska pivovarna je bila ena od dveh pivovarn na Štajerskem v takratni Avstro-Ogrski.
Žalsko pivo je imelo v tistem času konkurenco v Laškem. Pravijo, da so ljudje menda takrat raje pili laško pivo, ker naj bi bilo boljše. Kukec se je zato spraševal, kaj manjka njegovemu pivu, da bi bilo tako priljubljeno. Zanj so uporabljali najboljši hmelj, najboljši ječmen, iz katerega so delali slad in kvas. Uporabljali so tudi domačo lokalno vodo. Prešinilo ga je, da je morda voda tista, ki ni najbolj primerna za pivo. Odločil se je, da bodo vodo »uvozili« iz Laškega, ki je z zdraviliščem že takrat slovelo po termalni vodi. Da iz laške termalne vode »kuhajo« pivo, je bilo obče znano, enako tudi to, da je pivo zato tako dobro in celo zdravo.
»Kur bier«, zdravilno pivo ...
Kukec se je torej odločil, da bo pivo zvaril z dodat-
www.kurbier.com
kom laške termalne vode. Pravili so, da je bilo pivo potem resnično drugačno, skratka odlično. Ker je gospoda v času Avstro-Ogrske govorila večinoma nemško, je Kukec rad poudaril, da to ni navaden »pir«, ampak »kur bier«, torej zdravilno pivo. Kukec je bil poslovnež in je čez nekaj časa pivovarno v Laškem kar kupil, žalsko pa zaprl in svojo pivovarsko zgodbo razvijal v Laškem in z laškim pivom.
Kako je »kur bier« postal KurBier?
Ideja o zdravilnem pivu je torej ostala neizpeta. »Zgodbo o >kur bieru< sem slišal pred dolgo časa in kot na
dlani se mi je porodilo, da je lahko to fantastično ime. Zasnoval sem blagovno znamko KurBier, ki se mi zdi odlična za poimenovanje piva,« pripoveduje Blaž Kolar, solastnik podjetja
Edicom. V slovenščini nima le »zdravilnega« prevoda, temveč še drug pomen, zveni nekoliko provokativno. »Ker nisem želel, da bi vse skupaj izgledalo nespodobno - in tudi >Bier< kot ime za pivo, ki ga pozna ves svet, je bistvo zgodbe - sem se odločil, da bo ime KurBier ostalo zapisano v nemškem jeziku. Želel sem mu dodati drugačno vsebino, zato sem iskal možnosti in recepte za pivo. Prišel sem do starega češkega recepta za rdeče pivo >red beer<, ki se mi je v svoji barvi in sestavi zdelo nadvse primerno za novo zgodbo. Priskrbel sem surovine in prijatelj, ki ima manjšo pivovarno, je zvaril pivo,« nadaljuje pripoved Kolar. »Pivo mu je uspelo, postopek smo nekajkrat ponovili in pivo z veseljem popili. Veliko sem ga tudi razdelil prijateljem, znancem, gostincem in vsi so ga z navdušenjem sprejeli. Dobil sem potrditev, da lahko ima zgodba tudi resnejšo poslovno prihodnost. Najel sem oblikovalce, s katerimi smo zasnovali podobo novega piva, in vse skupaj zaščitil in patentiral ter postal lastnik blagovne znamke piva KurBier.«
Kot še dodaja Kolar, sam ni imel dovolj sredstev za postavitev lastne pivovarne, zato je iskal partnerja, ki bi varil pivo. V Sloveniji ni bil uspešen, zato je poskusil v
Pivo »Kurbier« najdete v izbranih gostinskih lokalih, v trgovini Conrad, Vodnikova 6, Celje, telefon 03 491 25 50 ali na info@kurbier.com.
www.edicom.si
Avstriji. Tam so pivovarne pogojevale ogromne količine, ki so se Kolarju zdele vsaj za začetek na domačem trgu absolutno previsoke. »Tako sem se za sodelovanje uspešno dogovoril z manjšo zasebno pivovarno iz Slavonije na Hrvaškem. Tudi ta je znana po varjenju kakovostnega piva po starih recepturah na tradicionalen način,« še pravi in dodaja, da je najpomembneje to, da pri varjenju uporabljajo najboljši hmelj iz Savinjske doline, vrsti aurora in golding. In tako se je uspešno začela poslovna zgodba ...
Promocijsko besedilo

FE SAN
BORIS.
Lopata 47 3000 Celle la Ufa ■: 03 5472-362 GSM: 031 583-257 DŠ.: SI43767303
Pesan Boris s.p.
■ KNAUF SISTEMI - OBNOVA STAVBNEGA POHIŠTVA • DEKORATIVNA NOTRANJA
IN ZUNANJA S LI K OPLESK ARS K A DELA • FASADERSKA DELA
вВТШВРШЗПКИ
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741094
uuuuuu.strojeplastika.SL
ASFALT
ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI
+38B 3 7491 031 +386 3 7491 03S ASFALT.KOVAC@SIOL.NET
■	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
■	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
■	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
■	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
■	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
<Ptikk
/eiierv MARJAN TERŽAN, s.,
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVm ČAS|jejavmkmd^.00-1 jLOO^obota od 8.00-12.00 y^j,
10% popust* ob nakupu
* korekcijskih in sončnih očal
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64

PRI UREDITUI GROBOV, DELO BREZPLAČNO!
fMLjgcl SER.VK ГШСА
Tel:, (m m 029
\JL. M. Qrtvwbroick 1, Nova vas, WOO CeLjt
S«
; DEWVNI ČAJ: /m. - pet.: oi l do-Turt; soir.: od F. do-13. vat
v
JSTALACIJE VERHOVSEK
мдшлшиш
ППГТШ IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH UUU I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
IKSTIUCIIIVERHOfŠEI d.o.o. Prožinska vas 34/d, Slon, gsm: 041 682 907
Kupon za 25 EVROV
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
vuTSÄnSäcua ■^OPRALNICA
ce želite oglaševati v mbritel vsi i>mšl mojstri, гоШЛј±е оз± s&o
MALI OGLASI / INFORMACIJE
19
TT7TT7"
VOZILA
STROJI
PRODAM
VRTNO kosilnico, samohodno, uporabno tudi za večjo travo, z motorjem, 6 KM, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 041 264-132.
1333
PRODAM
OSEBNI avto Renault laguna 1,9 diesel, 190.000 km, letnik 2005, z rezervnimi kolesi, pnevmatikami in vlečno kljuko, prvi lastnik, prodam za 1.800 EUR. Telefon 041 473-517.	1358 MOTOR Aprilia čoper, letnik 2001, prevoženih 25.000 km, dvotaktni 125 ccm, ugodno prodam zaradi bolezni. Telefon 041 425-454. 1390
DEMPER 4 X 4 1,2 m3, generalno obnovljen, hidravlični volan, zgiben, dobre gume, prodam za 3.500 EUR. Telefon 041 645-898.
KUPIM
1301
jasnovidnost BIOTERAPQE
VINOGRADNIŠKI traktor ali motokultiva-tor Gorenje Muta, s priključki, kupim. Telefon 070 715-519.
L 133
POSEST
M0T0KULTIVAT0R, mulčar, koso, traktor, prikolico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1164
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovičin motokulti-vator ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p
PRODAM
STANOVANJSKO hišo v Šmartnem v Rožni dolini 32, št. energetske izkaznice 2015-4-3-14890, prodam za 50.000 EUR. Telefon 041 898-986. 1243 UREJENO gradbeno parcelo 1.350 m2, v Kulturniški ulici v Celju, cena 30 EUR/ m2, prodam. Pogled dokumentacije in vse ostalo osebno: Janez Cerovšek, Pegazov dom, Celjska cesta 11,3250 Rogaška Slatina.	p
TRI gradbene parcele v Šentjurju, na elitni lokaciji naselja Hruševec, velikost 430 m2, na parceli voda, elektrika, telefon, kanalizacija in asfalt, ugodno prodam. Telefon 031 375-646. 1301 V ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam bivalni vikend s centralnim ogrevanjem, zvin-sko kletjo in 400 trsi, s sadnim drevjem različnih sort in vso hišno in kletarsko opremo, na sončni legi z lepim razgledom po celotnem Obsotelju. Telefon 041 560-539.	1345
DOBRNA, Klane. Prodam mešani gozd. 26.464 m2, za 9.500 EUR. Prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, za 36.500 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-19053. Telefon 041 708-198. ŠTORE. Prodam dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanjske stavbe (Cesta na Svetino 5, 3220 Štore), 73,90 m2 s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, skupaj za 43.000 EUR. Možna tudi ločena prodaja, stanovanje za 36.000 EUR, garaža za 7.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št.: 2015-145-1629475. Telefon 041 708-198. LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo: zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 99.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198.
CEUE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, skupaj za 5.500 EUR. Telefon 041708-198.
CEUE, center. Opremljeno dvosobno stanovanje v Celju, Prešernova ulica 11, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, uporabne površine 45,50 m2, prenovljeno 2007, plinsko etažno ogrevanje, drvarnica, nedoločeno parkirno mesto za zapornico. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, cena 43.000 EUR. Telefon 041 708-198. n
I
Ш
V ŠMARJETI pri Celju prodam hišo z dvema stanovanjema + soba, 5 x 4, na parceli 500 m2 stoji garaža in bivalna uta z opremo, številka energetske izkaznice 2015-254-253-7641, cena 75.000 EUR. Telefon 051 619-093. 1389
BIVALNI vikend blizu Mozirja, asfalt, elektrika, voda, prodam. Telefon 070 777-281.	1392
ODDAM
GOSTINSKI lokal oddam v Razlagovi ulici v Celju, možen je tudi odkup. Telefon 041 976-162.	1322
STANOVANJE
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
K vrhu Žusma ob vznožju stolpa ljubezni je za smešno ceno naprodaj prazen gostinsko stanovanjski objekt, nekdaj predviden za planinsko kočo. Številka energetske izkaznice 2015-70-1048030. Telefon 041 987-864. š 73
ODDAM
SOBE, popolno opremljene, svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, oddamo v najem po ugodni ceni. Uredimo tudi subvencijo stanovanja. Lokacija Lopata pri Celju. Telefon 051 379-031, 041 763-8 00, (03) 5471-244.	P
STANOVANJE na Frankolovem, v novem večstanovanjskem objektu, dvosobno, 65 m2, opremljena kuhinja in jedilnica, z vso infrastrukturo, nizki stroški, št. El 2015-145-162-15970, oddam ali prodam. Telefon 041 645-898.1301
	ГЧГ1		"I	
T	1 ■		1	I
	11 1			
Prednosti posod TO GO:
Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brezBPA, 100% zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov...
www.zdravo-kosiio.si
Prodajno mesto:	^ \
Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4.
novi tednik
I www.novitednik.com tednik@nt-rc.si
Med vsemi naročniki bomo septembra, ob rojstnem dnevu Radia Celje, izžrebali še tri lepe nagrade, in sicer:
dva vikend paketa s polpenzionom za 2 osebi v Hotelu Zdraviliški dvor v Rimskihtermah in en vikend pakA s polpenzionom za >41 osebo v Hotelu Zdraviliški dvor v Rimskihtermah
Paket razvajanja v Rimskih termah vključuje:
Namestitev v dvoposteljni sobi v Hotelu Zdraviliški dvor**** Najem kolesa ali palic za nordijsko hojo (2-krat v času bivanja za dve uri)
Darilni bon v vrednosti 10 EUR za koriščenje ene storitve v vrednosti nad 50 EUR na osebo v Wellness centru Amalija (popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za storitve v akciji) Neomejeno kopanje v termalnem bazenskem kompleksu 1 -krat vstop v Deželo savn Va-rinia
Neomejen vstop v fitnes center in še in še
Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje.

Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2.
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:
Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4.
Datum rojstva: Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Rdeča sadna pršica (Panonyhus ulmi)
Pepelin WG
*	Sredstvo Pepelin WG se uporablja
kot preventivni kontaktni fungicid ' -- na vinski trti, pečkarjih, koščičarjih, ■V . „':.'/ ozimnih in jarih žitih, bučnicah,
plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah.
Breskova pepelovka (Sphaerotheca pannosapersicae)
i'-	w»
>> - C *.. %/
v S- • ;
Akarinoza vinske trte (Calepltrimenis vitis)
—-

HH
031 504 512 (Nande Osojnik)
051 367 008 (Vili Kurnik)
CINKARNA
www.cinkarna.si
Pepelasta plesen jablan (Podosphaera leucotricha)
Hmeljeva pepelovka (Sphaerotheca humuli)
SV
Z varni v živo tudi na vaši najljubši televiziji
vedeževanje in astrologija
090 77 77
Zakupite minute in se
levaikami pogovarjajte ceneje
Ш 070444422
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
V SLOVO
MARTINU ZAVŠKU
iz Valentiničeve 4 v Laškem
V torek, 9. junija 2015, smo položili žaro Martina Zavška v grob k ženi Tereziji, s katero sta 66 let od leta 1948 skupno krmarila življenje skozi zelo hude preizkušnje.
Martin Zavšek, rojen 4.oktobra 1921, je eden zadnjih pričevalcev, dejanski tihi heroj ustvarjalnega civilnega narodnoosvobodilnega boja v naših krajih, v katerem
je nekajkrat zastavil svoje življenje. Skozi leta učenja pri mojstru Mavriču v Štorah ter dela v krojaški delavnici Rožič v Celju si je pridobil klasične krojaške izkušnje, s katerimi je pozneje kot samostojni krojaški mojster leta in leta zadovoljeval najzahtevnejše stranke iz desetih držav Evrope.
SLAVA MU!
Vsi njegovi
POPOLNOMA opremljeno in obnovljeno garsonjero v mirni okolici v bližini centra Celja, vseljivo 1. 7. 2015, oddamo v najem. Telefon 031 354-344, Irena.
1348
V	ČASU počitnic dajemo v najem stanovanje v Piranu. Telefon 041 360-787.
1363
V	PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
1363
STANOVANJE za eno osebo ali par in stanovanje z balkonom, za štiri osebe, oddam. Telefon 041 650-737. 1384
APARTMA za 6 oseb, na otoku Murter, oddam. Telefon 031 655-373 1395
NAJAMEM
PRODAM
ЖШНЕ
: astrologinja
0906430
ceria pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
IVANA PUŠNIKA
iz Prožinske vasi 67 (11. 4. 1943 - 25. 5. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za molitve na domu. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen cerkveni obred, gospe Mojci Vrečar za ganljiv govor, pevcem za lepo petje in trobentaču. Hvala sindikatu Železarne Štore, Društvu upokojencev Štore in pogrebni službi Zagajšek. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Dragica, sinova Roman in Ivo in brat Miha z družinami
ZAHVALA
1. junija 2015 je za vedno zaspal naš dragi, ljubljeni mož, oče, dedek in pradedek
ROMAN KRANJEC
iz Škapinove ulice 6 v Celju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolegom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče
ter nam izrekli sožalje. Še posebej se zahvaljujemo gospe Zdenki Dolinar za pomoč in nasvete, gospe Heleni in družini Kocmut.
Hvaležni, da nam je bilo dano živeti z njim.
Žena Martina, hči Romana in sin Milan z družinama
DVO- ali trisobno stanovanje, hišo, širša okolica Celje, najamem. Možnost tudi odkupa. Telefon 064 199-040. 1310
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon
(02)	582-1401.	p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave,
črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800,
(03)	5472-070.	p KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave, bele,
črne, grahaste, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 041 710-113.	p
PRAŠIČE, težke od 25 do 110 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon 041 656-078.
1198
PRAŠIČE, težke od 90 do 170 kg, možnost dostave, prodam. Telefon 041 455732.	1274 DVE telici, od 350 do 450 kg in kravo z bikcem prodam. Telefon 031 249-801.
Š 88
ČISTOKRVNE nemške ovčarje, samičke brez rodovnika, prodam. Telefon 070 882-421.	1349
TELICO simentalko, staro eno leto in pol, ugodna za pripust, prodam. Telefon 031 798-397.	1377
KRAVO sivko, staro 7 let, ni breja, prodam za 570 EUR. Telefon 031 727-606.
1376
TELIČKO simentalko, staro tri mesece in pol, prodam. Informacije po telefonu 070 207-449.	2002
KRAVO, mlado, za zakol, več krav mleka-ric simentalk, za pleme in sesna teleta simentalke prodam. Telefon 031 747930.	1381 BIKCA simentalca, starega 4 mesece, prodam. Telefon 041 797-052. 1382 OSEM mesecev brejo kravo simentalko prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5821-738. 1387 BREJE pašne telice, krave in teličke prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 031 533-745. 13 8 8 DVE kozi, stari eno in dve leti, srnaste pasme, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 439-877. 1386
KUPIM
Kdo nas čakal zdaj na pragu bo? Kdo pomahal zdaj v pozdrav nam bo? Kdo rekel besedo v tolažbo bo? Kdo veselil se uspehov z nami bo? Kdo? Ko tebe, dragi mož in oče, med nami več ne bo?
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta
MIRKA KRIVCA
iz Šentjurja (7. 9. 1976 - 30. 5. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem PP Šentjur, sodelavcem Vrtca Šentjur, gostinstvu Banovina, staršem in učiteljici 5. b, staršem in vzgojiteljicam vrtca, pogrebni službi Zagajšek, gospodu župniku Vinku Čonču, policijski pihalni godbi, govornikom, pevcem in PGD Šentjur. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žena Antonija, hčerka Lara in sin Lukas
Jok, solze, žalostni vzdihljaj
ne vrnejo te nam nazaj. Le nemo nam pogled strmi v te tvoje blage, ugasle oči.
V SPOMIN
THOMASU CVIKLU
(22. 1. 1976 - 7. 6. 2006)
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred
usodo sam nemočen si ostal. Mineva deveto leto, kar si za vedno odšel, dragi sin Tomi.
Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, mu v spomin prižigate sveče in podarite kakšen cvet, iskrena hvala.
Tvoja mami
PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311476.	p
SENO v okroglih balah prodam. Telefon 070 403-057, (03) 5471-832, Celje.
1374
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 295 DEBELE, suhe krave in telice in za dopita-nje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.	Š 66
BIKCE, mesni tip, težke od 150 do 200 kg ter telice in krave za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 1253
PRODAM
OSTALO
MEŠANO belo domače vino in šipon iz ljutomersko-ormoških goric, 1,5 EUR/ liter, prodam. Telefon 041 334-140. p KORUZO in tritikalo prodam. Možnost dostave. Telefon 041 742-334. 1315 KAKOVOSTNO belo vino in sladki rumeni muškat prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 820-416. 1320
PRODAM
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
SVETOVNO dobra bukova drva, na paleti, prodam za 105 EUR. Telefon 041 242405.	p SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 1014 KORUZO v zrnju, ajdo, slamo v okroglih balah, hrastove plohe, 5 cm in kangoo bencin, letnik 2001, prodam. Telefon 031 839-090. 1203 DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. 1289 DESKE in plohe parjenega in neparjenega oreha, bukve, češnje, lipe, javorja, hruške in hrasta, vse zračno suho, možna tudi dostava, prodam. Telefon 040 211-346. p DVOJNA balkonska lesena zastekljena 3-slojna vrata Termoban, 220 x 80, vhodna vrata, lesena, zastekljena, krilo 200 x 92 cm, okno, 140 x 100, vse novo, cena simbolična, prodam. Telefon (03) 5461-305. 1344 VINO iz zdravega grozdja, belo in rdeče, po 1 EUR, nad 10 l popust in drva, suha, kratko žagana, po 40 EUR/m3, prodam. Telefon 031 575-514. 1381
1380
n
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ZAHVALA
Ob izgubi ljubega sina, brata, vnuka in prijatelja
JERNEJA ZGAJNERJA
se zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče ter za izražena pisna in ustna sožalja. Vedno bo ostal v naših srcih in spominu.
Žalujoči vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, tiho, mirno si zaspal, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj in nenadoma nas je zapustil dragi brat, stric, bratranec, nečak, svak in dobri prijatelj
MILAN HRASTNIK
iz Male Breze (15. 9. 1969 - 31. 5. 2015)
Ob boleči izgubi se želimo zahvaliti vsem vam, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeči stisk roke, za tople in sočutne objeme in iskrene besede v tolažbo. Hvala za vso darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskreno se zahvaljujemo kolektivu in sodelavcem Komunale Laško, pogrebnemu zavodu Komunale Laško, Fragmat-demit Laško, Thermani Wellnes Laško in Zdravstvenemu domu Laško za nudenje nujne medicinske pomoči, gospodu župniku Iztoku Hanžiču, govorniku gospodu Matjažu Piklu, pevcem iz Šentruperta, trobentaču za odigrano Tišino, Strelski družini Mala Breza, Vinku in Bertiki za molitev ter vsem znancem, sosedom in prijateljem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili.
V SPOMIN
Minili sta dve leti, kar nas je za vedno zapustila draga mami
JUSTINA GRIL
z Brega pri Celju (25. 9. 1951 - 7. 6. 2013)
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu.
Hči Irena in sin Dušan
Utihnil je tvoj glas, obstalo je srce, ostale so le sledi tvojih pridnih rok.
Bolečine težke si prestala, zdaj mirno v grobu boš spala. A v naših srcih boš za vedno ostala.
ZAHVALA
Ob nenadni in mnogo prezgodnji izgubi drage partnerke, mamice, hčere, sestre, botrce in nečakinje
IRENE ŽABERL
iz Slak 5, Podčetrtek (2. 2. 1985 - 28. 5. 2015)
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in svete maše. Iskrena hvala vam za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala govorniku Ivanu Žaberlu za poslovilne besede, gospodu župniku Janezu Neratu za opravljeno mašo in lep obred, vsem pevcem za odpete žalostinke in pogrebni
službi Gekott. Hvala podjetju KIP Vizija Lesično, kolektivu FTA Šentjur, Cinkarni Celje, Osnovni šoli Podčetrtek, zobni ambulanti Ludvig-Zagožen Celje, Okrožnemu sodišču
Celje in podjetju LXNAV, d. o. o., Celje. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v svojih srcih.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Zakaj usoda je tako hotela, da za vedno nam je tebe vzela? Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, draga Danica, ne more nihče nadomestiti.
V SPOMIN
14. junija minevata dve leti, kar si nas mnogo prezgodaj zapustila, draga mati in partnerka
DANICA VIDEC
Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo, postojite ob njenem prezgodnjem grobu in ji prižigate svečke.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE NOVAK
iz Klak 5, Lesično (3. 3. 1928 - 22. 5. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Žalujoči vsi njeni
Bilo lepo je - prelepo skalilo srečo je slovo, le tvoj nasmeh v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke, žene, mame, babija in tašče
VIKTORIJE KNEZ
iz Šentruperta nad Laškim (17. 12. 1960 - 5. 6. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali in pomagali. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Kapelu za govor in velika hvala Simoni in Vesni za ganljive besede ob zadnjem slovesu. Hvala osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
n
MALO rabljen šivalni stroj Bagat v omarici (nožni in električni pogon) in starejše športno kolo Rog, skoraj nerabljeno, oddam za simbolno ceno. Telefon 041 629-644.	1356
ROČNI voziček »rudlc« ugodno prodam za 30 EUR. Telefon 070 819-808. 1367
BIKCA in teličko, simentalca, stara 3 tedne in 8 dni in traktor 533, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 840-282. 1376
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ponudbe iz vse države, različnih starosti
031 836 378
www.zau.si
Poroke
Laško
Poročili so se: Mihaela JAKOPIČ iz Šmihela in Dejan ŠMIT iz Dola pri Hrastniku, Sanja MARCEN in Dušan CVAHTE, oba iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Tina VEN-GUST iz Šentjurja in Valerij STRMČNIK iz Kačjega Dola,
ZA potepanje po Sloveniji, ogled prireditev, klepet ob kavi želim spoznati vdovca, vdovo svojih let (69). Bodite doma na relaciji Celje-Radeče-Hrastnik. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro RIMLJANKA. 1302
ZAPOSLITEV
BAR Pišek na Lopati 17 išče študentko za delo v Baru Pišek. Vse zainteresirane vabimo, da pokličete po telefonu 041 945-118.	n
RAZNO
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
Adrijana KUGLAR in Jože KRANJČEC, oba iz Vojnika, Ingrid KUKOVIČ iz Slatine pri Ponikvi in Boštjan GRADIŠNIK iz Boletine, Aleksandra ŠKET iz Krajnčice in Blaž KLANČ-NIK iz Zgornjega Grušovlja.
Žalec
Poročila sta se: Alja AR-RIGLER z Vrhnike in Andrej SENEKOVIČ iz Svetega Jurija v Slovenskih goricah.
Velenje
Poročili so se: Dijana ME-DIĆ in Denis BUREKOVIĆ, oba iz Podkraja pri Velenju, Melita ISLAMAGIĆ in Denis MUŠIĆ, oba iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Franc VANOV-ŠEK iz Celja, 83 let, Marjan
DOBERŠEK s Planine pri Sevnici, 68 let, Alojz ŽLAVS iz Braslovč, 74 let, Milan DR-NOLŠEK iz Tabora, 55 let, Jožef BEC iz Žalca, 79 let, Marija OBŠTETER iz Šoštanja, 87 let, Franc URANJEK iz Žalca, 76 let, Ivana PISANEC iz Celja, 87 let, Roman KRANJEC iz Celja, 81 let, Milena OBREZA iz Braslovč, 52 let, Janez KRIŽNIK iz Celja, 77 let.
Laško
Umrla sta: Simon JAZ-BINŠEK iz Strmce, 59 let, Ivan GRAČNAR iz Laškega, 79 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Boris ZIDANŠEK iz Straže na Gori, 51 let.
Žalec
Umrli so: Bogomira ŽE-LEZNIK iz Prebolda, 95 let, Dragica ČRETNIK s Polzele,
93 let, Karolina TURNŠEK iz Kamenč, 85 let.
Velenje
Umrli so: Martin UM-BREHT iz Andraža nad Polzelo, 78 let, Vida ORLOVIĆ z Rečice ob Savinji, 73 let, Ivana VEITHAUSER iz Velenja, 91 let, Kristina ORAČ iz Šoštanja, 84 let, Marija MIRNIK iz Arje vasi, 91 let, Štefanija PETRIN iz Nazarij, 72 let.
22
RADIO, KI GA BERETE / VODNIK
ČETRTEK, 11. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 12. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SOBOTA, 13. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 14. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Darko Na-raglav, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 15. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Darko Naraglav, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 16. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Ste-toskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 17. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna,
6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarje-no,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	SEE YOU AGAIN - WIZ KHALIFA FEAT. CHARLIE PUTH (5)
2.	CHEERLEADER - OMI	(4)
3.	STRONGER - CLEAN BANDIT (3)
4.	TROUBLE - IGGY AZALEA
FEAT. JENNIFER HUDSON (4)
5.	LEAN ON - MAJOR LAZER
FEAT MO & DJ SNAKE (3)
6.	BILLS - LUNCHMONEY LEWIS (1)
7.	SHIP TO WRECK -
FLORENCE + THE MACHINE (5)
8.	A MILLION VOICES -
POLINA GAGARINA	(2)
9.	POISON - RITA ORA	(1)
10.	HEROES - MANS ZELMERLOW (2)
DOMAČA LESTVICA
1.	V SRCE - COVERLOVER (4)
2.	TO JE TO - ELI FEAT. ZLATKO M.(6) 3 MAŠKERADA - NULA KELVINA (5)
4.	CUKRPOP - I.C.E.	(3)
5.	SIJAJ SONCE - SWEETSOLOGY(2)
6.	LEDENA - SIDDHARTA (1)
7.	VIKEND ZVEZDA - DREAMON (4)
8.	SATELITI - ŽAN SERČIČ (3)
9.	TATU - ALEX VOLASKO (2)
10.	ŠKRATOVE SENCE - NATASHA (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
INSTANT CRUSH - NATALIE IMBRUGLIA
WANT TO WANT ME - JASON DERULO
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
VSE BO KUL - CLEMENS MOJ LJUBI MIR - PANDA
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Po slovensko s Katrco
1.	Ans. Franca Miheliča: Glasba je moj čarobni svet
2.	Ans. Igor in Zlati zvoki: Muca maca
3.	Poskočni muzikanti: Lubi
4.	Slovenski klas: Za mojo drago
5.	Petka: Daj mi, dam ti
IIICirO|»Ol
ČETRTEK
20.00 Takšna pač je - komedija
PETEK in NEDELJA
19.00 in 21.00 Takšna pač je -
komedija SOBOTA
17.00 Mumin na Azurni obali -
animirana družinska komedija, sinh.
19.00 in 21.00 Takšna pač je -
komedija
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Vohunka - akcijska komedija
18.15 Prdoprašek doktorja Proktorja - družinska pustolovščina
20.00 Francoska suita - romantična vojna drama 20.30 Jurski svet - akcijska ZF pustolovščina SOBOTA
18.00 Vohunka - akcijska komedija
18.15 Prdoprašek doktorja Proktorja - družinska pustolovščina
20.30 Jurski svet - akcijska ZF pustolovščina, 3D NEDELJA
16.00 Prdoprašek doktorja Proktorja - družinska pustolovščina
18.00 Jurski svet - akcijska ZF pustolovščina, 3D 19.00 Francoska suita - romantična vojna drama
Spored od 11. 6. do 17. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Hitri in drzni 7 - akcijski petek, sobota: 21.50 Jurski svet - akcijski, pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.50, 21.15 sobota, nedelja: 13.50, 16.20, 18.50, 21.15
Jurski svet - akcijski, pustolovski, 3D
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.55, 20.20 petek, sobota: 15.30, 17.55, 20.20, 22.45
Maščevalci: Ultronova doba -
akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 17.15
sobota, nedelja: 14.30, 17.15 Pobesneli Max: Cesta besa -
pustolovski, akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.55, 19.30 petek, sobota: 15.55, 19.30, 22.00
Pobesneli Max: Cesta besa -
pustolovski, akcijski, 3D od četrtka do srede: 18.20, 20.45 Prava nota 2 - komedija četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 15.45, 18.00, 20.15 sobota, nedelja: 13.45, 15.45, 18.00, 20.15 torek: 17.40, 20.40 Prelomnica Svetega Andreja -
akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.15, 20.30 petek, sobota: 16.00, 18.15, 20.30, 22.50
Spuži na suhem - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30 sobota, nedelja: 14.00, 15.30, 17.30
Vohunka - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.40, 21.00 petek: 16.15, 18.40, 21.00, 22.30 sobota: 13.40, 16.15, 18.40, 21.00, 22.30
nedelja: 13.40, 16.15, 18.40, 21.00
Vroči pregon - komedija od četrtka do srede: 20.00 Zvončica in legenda o Nikoli-zveri - animirani, pustolovski sobota, nedelja: 14.10

I
FT
i
INI
M
ALMA M. KARLIN POTI
strtek, junj2015,
17.00
J
M
11.
Vodeni ogledi Pokrajinski muzej Celje
Informacije in najave:
E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50
GROFJE CELJSKI
Nedelja, 14. junij 2015, ob 11.00
20.20 Vohunka - akcijska komedija
PONEDELJEK
17.30 Jurski svet - akcijska ZF pustolovščina
20.00 Francoska suita - romantična vojna drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 11. 6.
17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
17.00 Hiša sadeži družbe Žalec Hujšanje in vzdrževanje telesne teže brez tehtnice
predstavitev knjige Savine Vybihal
17.00 do 19.00 Stara pekarna Velenje
Velenje - moje mesto
kreativna predstavitev mesta najmlajših občanov; razstava na ogled tudi 12. 6.
18.00 Krajevna knjižnica Petrovče
Čudežne točke in dobrobiti refleskoterapije
predava Maja Prislan
18.00 Velenjski grad_
Slike 2013-2015
odprtje razstave Tomaža Gorjupa
19.00 Savinov likovni salon Žalec
Archeo.com
odprtje razstave likovnih del Draga Medveda
19.00 Glasbena šola Velenje
Koncert pevskih zborov
20.00 Celjski mladinski center
Biseri Južne Amerike
potopisno predavanje Roka Kofola
PETEK, 12. 6.
18.00 Dom krajanov Tepanje
Zapojte z nami
predstavitev ljudskih pevcev in godcev iz različnih koncev Slovenije
19.30 Dvorana Hmeljarskega doma KZ Šempeter
Godec zagodi, naj ples se začne
letni koncert FS Grifon Šempeter
20.00 Slomškova soba župnišča
Pot od osebe do človeka
učenje o znanju z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušičem 20.00 Kozjanski park Podsreda Tujec iz zakotja predstavitev pesniške zbirke Milenka Straška
21.00 eMCe plac Velenje Barbie doll doing rock'n'roll
klubski večer
SOBOTA, 13. 6.
10.00 Branibor club Celje Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice 10.00 Vila Mojca Velenje
Ta veseli dan - otroški živ žav
10.30 Vrt pred Vilo Herberstein Velenje
Janko in Metka
predstava Lutkovnega gledališča Velenje
15.00 Bio park Nivo Žalec Borelioza, prikrita in težka bolezen
delavnica, kako se spopademo z njo na naraven način, Beneta Behriča in Lili Turnšek 17.00 SLG Celje_
Plesna miniatura
mednarodno tekmovanje Opus I
17.30 Dom kulture Velenje 35. Spin Show Love to Dance 20.30 Velenjski grad
Šaleški študentski oktet
letni koncert; Tanja Lončar, citre 21.00 Plesni forum Celje
Plesna miniatura -podelitev nagrad
mednarodno tekmovanje Opus I 21.00 eMCe plac Velenje
DJ JukeBox
klubski večer
NEDELJA, 14. 6.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
17.00 Dvorec Novo Celje
Citrarski orkester prvega graškega citrarskega društva
za citrarski abonma in izven
VODNIK
23
18.00 Dom kulture Velenje Formacije
otroška in mladinska baletna predstava; Baletna šola Tamare Divjak
TOREK, 16. 6.
18.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur
Osnovnošolski zabavno-glasbeni program
novi tednik
8.00 Cankarjeva ulica Velenje
Bolšji sejem
radiocelje
19.00 Velenjski grad
S kolesom po Črni gori, Albaniji in Kosovu
potopisno predavanje Aleksandre Saške Bellian 19.19 Knjižnica Velenje
Vaše misli skozi moje verze
pogovorno-glasbeni večer s Samom Glavanom
SREDA, 17. 6.
9.00 Fotoatelje in Galerija Pelikan, Celje
Spoznajmo mesto skozi objektiv fotografa Pelikana
muzejska učna ura z delovnimi listi
9.00 Muzej premogovništva Slovenije, Velenje
Nadzemna zbirka muzeja in razstava Rotary znamke sveta
brezplačni ogled
16.00 Dom starejših Šentjur
Nastop folklorne skupine iz Dolge Gore
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
19.00 Galerija Nika Ignjatiča
Celje_
Omejena razsežnost
odprtje razstave del Polone Kitak
19.00 Mestna plaža
Glasbeni večer
20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju
Myrczek Tomaszewski (PL): Wojciech Myrczek, vokal, Pawel Tomaszewski, klavir
spremljevalni koncert: pevski zbor Vocis imago ob 100-letnici rojstva Franka Sinatre
odprtje razstave in koncert Damira Avdića
SOBOTA, 13. 6.
10.00 Hotel Evropa
19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji
Slavnostna seja občinskega sveta
v počastitev občinskega praznika
Poletje v Celju
ČETRTEK, 11. 6.
11.00 do 19.00 Stari grad_
Utrinki življenja v Celju danes in skozi čas
razstava slik članov KUD Svoboda Celje
PETEK, 12. 6.
18.00 Vodni stolp_
Gvido za prjatle
zaključni koncert učenk in učencev GŠ Gvido
18.00 Mestna plaža
Čarovniška doživetja s »čisto pravimi čarovniki«
v čarobni svet čaranja bo vodil čarodej Andrej
20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju
Džjezz 2015
koncert
20.00 Hotel Evropa_
Captains gang
koncert
20.00 Galerija Plevnik-Kronkowska
Donald Weber
odprtje fotografske razstave
21.00 Galerija AQ_
Dušan Čater: Totemas
10.00 do 13.00 Glavni trg_
Dobimo se na trampolinu
akrobacije članov Freestyle kluba iz Celja
10.30 Celjski mladinski center Folklorna sobota
z vami bo FS IV. OŠ Celje
OSREDNJA
Knjižnica Celje
SEZNAM DOGODKOV МЕ1ЦН. IN 18. JUNIJEM
11.00 do 19.00 Stari grad
Živa zgodovina
doživetje Žive zgodovine
20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju
Džjezz 2015
koncert
20.00 Hotel Evropa_
Kataya
koncert
21.00 Stari grad_
Oliver Dragojević
koncert
21.00 Vodni stolp_
Los Ventillos in Bo
koncert
NEDELJA, 14. 6.
11.00 do 19.00 Stari grad
Živa zgodovina
doživetje Žive zgodovine
PONEDELJEK, 15. 6.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
TOREK, 16. 6.
18.00 Mestna plaža
Lutke vabijo na plažo: Pu
gostuje Gledališče Pupilla
ČETRTEK, LAPIDARIJ
11. junij, Džj^z 2015 ob 20. uri M1
PETEK, LAFMH
12.	junij, Džjezz 2015 ob 20. uri Vladimir Kostadinovic i
/id Jamnik Quartet
SOBOTA, BHIMRIJ
13.	junij, Džjezz ж! 15 ob 20. uri Francis Mbappe
SREDA, 17. 6.
17.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju
Tradicionalna zabava pri Mišku Knjižku
z gosti in zabavnim animacijskim programom
20.30 Vodni stolp_
Celjski oktet
koncert
Društva vabijo
ČETRTEK, 11. 6.
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Transmisijska meditacija
PETEK, 12. 6.
20.30 Celjski mladinski center Nevemkdopride
SOBOTA, 13. 6.
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
10.30 Celjski mladinski center Folklorna sobota
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje
Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev
Evropa raja z najmlajšimi
10.00 do 13.00 Mestna plaža
Na plaži pred desetletji -Muzej v kovčku
predstavitev kopalnih kostumov in druge kopalno sprehajalne poletne opreme
18.00 Celjski mladinski center Festival Pranger: Poetična krpanka
delavnica
19.00 Letno gledališče Limberk Griže
Ob 135-letnici Godbe Zabukovica
koncert
PONEDELJEK, 15. 6.
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ...
Dobrodelne prireditve
SOBOTA, 13. 6.
9.00 Parkirišče pred Kulturnim centrom Laško
Vesele nogice tečejo ...
za pomoč otrokom s posebnimi potrebami
Razstave
Celjski strop: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letni-ca slovenskega kmečkega upora; do preklica
Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Stojan Špegel: RazGLEDNICE&jaški, do 30. 6.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava Darka Kova-čeviča, Pogled skozi okno, do 31. 5.; razstava Znameniti Teharčani avtorja Mateja Ocvirka, do 30. 6.
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Zvočna instalacija Gašperja Piana Svetlikanje preteklih, do preklica
Mestna plaža: razstava Savinjske kopeli, Celjsko mestno kopališče na Savinji ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, do
30.	9.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 26. 6.
Mercator center Celje: razstava Plakat miru, Linos kluba Celje Mozaik, do 25. 6.
Celjska kulturnica: razstava Mravljica - Tihožitje 2015, do
31.	8.
Železarski muzej Teharje:
razstava Znameniti Teharčani, avtorja Mateja Ocvirka, do 30. 6.
Avla Mestne občine Velenje: razstava fotografij javnih spomenikov akademskega kiparja Sto-jana Batiča, do 15. 6.
Osrednja knjižnica Mozirje: razstava poljudnoznanstvenih ilustracij akademskega slikarja Žarka Vrezca, do 17. 6.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem Južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
ČETRTEK (ZA&BH-FI
18. junij, Psihoanaliza ir ob 17. uri Predava dr. Dušan Rutar
8.00 do 12.00 Žalec
Podeželska tržnica
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
V. d. odg. ur.: Tatjana Cvirn
Namestnica v. d. odg. ur.: Ivana Stamejčič
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
NAJINA POROKA
Prvi zmenek in iztirjen vlak
Bilo je pred desetimi leti, ko je na Pivu in cvetju v Laškem, zagotovo ne prvič in ne zadnjič, vzklila drobna simpatija. V naslednjih tednih »naključnih« srečanj in mimobežnih druženj je rasla v vse večjo naklonjenost. Na jesen na nekem koncertu v Ljubljani se je dvoje rok dokončno prepletlo v žaru mlade zaljubljenosti.
Goran Mladenović in Ana, takrat še Stamejčič, z nemalo smeha danes delita svojo prvo anekdoto. Ker se je Ani zdelo, da ji starši ne bodo pustili v prestolnico s prijatelji v avtomobilu, je rekla, da gre z vlakom. Glede na izjemno resnicoljubnost dekleta si predstavljajte njeno smolo, ko je prav tisti večer vlak med Laškim in Zidanim Mostom iztiril. »Kot novinarja sta starša to seveda vedela, ampak sta me zjutraj kar dolgo pustila na žerjavici,« se spominja. V razmislek je družinsko sodišče takrat šestnajstletnici naložilo tako zvrhano mero sesanja po stanovanju, da je s tem gospodinjskim pripomočkom še danes skregana. A nič ne de, njen Goran je to nalogo v skupnem gospodinjstvu dobrovoljno prevzel nase.
V	študentskem stilu sta zaživela skupaj že v Ljubljani. V Celju sta si gnezdece uredila pred štirimi leti. »Sam sem bil v tistem času službeno precej odsoten, tako da je Ana prevzela vsa gradbena dela,« razloži Goran. »No, ja, to se zdaj sliši, kot da sem sama zamenjala okna,« z zvonkim smehom doda njegova žena. »V vsakem primeru sva se morala na koncu oba kar potruditi, da sva končala delo tik pred začetkom vselitvene zabave.«
Na poroki tudi Mina
Goran se na delo vozi v prestolnico, kjer je zaposlen pri Slovenia Times. In čeprav gre za medijsko podjetje, pravi, da si je z novinarskim delom še najbližje, odkar je priženjen v novinarsko družino. Ana je namreč hči naših dolgoletnih sodelavcev Braneta in Ivane Stamejčič. To pomlad je končala študij sociologije. Kam jo bo zanesla profesionalna pot, bo še videla.
V	desetletju, ki sta ga Ana in Goran že preživela skupaj, sta v svoj popotniški dnevnik zapisala kar nekaj nepozabnih potovanj, najdaljše kar do Avstralije. Zadnja leta takšne podvige vse pogosteje zamenjujeta za sprehode v bližnjo
naravo. »Bila sem dovolj vztrajna, da je popustil,« pove Ana in poboža njuno psičko Mino, pasme šar pej, ki jo imata že dve leti. »Najprej nisem bil prepričan, potem pa smo se kar vsi po vrsti zaljubili vanjo,« pravi Goran, Ana pa ga izda, da je v resnici psička postala prav Gorano-va ljubljenka. In seveda si poroke brez nje nista predstavljala.
Usodno vprašanje je Goran postavil v Parizu, ki je Ani še posebej ljubo mesto. »Bilo je tako nepričakovano, da sem gladko pozabila odgovoriti. Se mi je zdelo logično, da je odgovor da.« Poročni obred s slavjem sredi letošnjega maja sta imela v dvorcu Novo Celje, in sicer v Galeriji okusov. Bilo je preprosto, a vrhunsko, sproščeno in nepozabno. »Tako lepo, da bi se z veseljem poročila še enkrat,« povesta v en glas. Kako bo do zlate poroke, sicer nimata pojma, a kot pravita, so družinska srečanja, slavja in praznovanja tisto, kar zares bogati življenje, in s tem res ne bi skoparila. Morda bosta nekaj takšnega pripravila že čez kakšen mesec, ko se bosta polna vtisov in nepozabnih spominov vrnila s poročnega potovanja na Kubi.
StO
Ana in Goran Mladenović v družbi Mine v parku Novo Celje (Foto: Foto Koli)
FOTO TEDNA
Fatamorgana
Foto: GrupA
Naj maturanta o sebi
stran 27
ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
Hai-Feng Ye z ženo Xiaui-Lei. Svojo restavracijo Kitajski dvor je v Celju odprl leta 1996.
V Sloveniji je lepo živeti, denar pa se služi drugje
Hai-Feng Ye, lastnik restavracije Kitajski dvor, je v Slovenijo prišel pred več kot 20 leti
V Slovenijo je prišel, ko še ni bil star dvajset let. Za boljšo prihodnostjo, iskat priložnosti, ki so se na Kitajskem zdele nedosegljive in težke. Jezik mu je bil neobvladljivo tuj in kot pravi, v njem še danes ni povsem domač. Kljub temu sta Slovenija in z njo Celje postala dom njemu in njegovi družini. »Po vseh teh letih si pač ne predstavljam, da bi se kam selil.«
NE PREZRITE
Tujih državljanov, ki pri nas iščejo novo življenje, je vse več, zato smo se v Naši temi lotili vprašanja, kako je zanje poskrbljeno, ko gre za premagovanje jezikovnih ovir.
strani 12-13
Hai-Feng je za Slovenijo prvič slišal od tete. Ambiciozna poslovna ženska je najprej odpotovala v Avstrijo, od koder je prišla v Slovenijo. V Ljubljani je odprla eno prvih kitajskih restavracij pri nas - Kitajski zid. In ker je potrebovala delovno silo, so za njo prihajali še drugi družinski člani. »Kot kuhar sem najprej delal pri njej, potem smo leta 1996 odprli restavracijo v Celju. Stavba na Teharski cesti je bila bolj kot ne razpadajoče skladišče in ogromno smo morali vložiti vanjo, da smo jo preuredili v restavracijo, sicer precej manjšo, kot je danes,« pripoveduje sogovornik pred hišo, kjer že dlje gradi prizidek z zimskim vrtom.
Slovenščina sila trd oreh
Približno tako tuje kot nam zveni kitajščina, je za Kitajce trd oreh slovenščina.
»V začetku je bil prav jezik največja težava,« pripoveduje Hai-Feng. »Ker sem delal kot kuhar, je bilo med samimi Kitajci po svoje lažje, a možnosti, da bi se priučil
tečaja. Čeprav najin pogovor teče brez težav, je Hai-Feng do sebe kritičen. »Ni dobro. Res ni dobro, vam povem. Ampak slovenščina enostavno ni lahka.«
»Imam srečo, da sem posel zastavil že tako dolgo nazaj. Ne predstavljam si, da bi začel v teh časih. Tu sem že več kot pol življenja, nisem več mlad, a tudi star še ne. V Sloveniji sem preživel najbolj aktivna leta in zato res ne razmišljam, da bi šel kam drugam.«
nekaj jezika, skoraj ni bilo. Za tiste, ki delajo v strežbi, je nekoliko drugače.« V prvih letih je osvojil le nekaj besed, uporabljal jih je precej redko. Po štirih ali petih letih pa se je v Ljubljani udeležil intenzivnega jezikovnega
Za otroke slovenske inštrukcije
V Sloveniji so se rodile vse tri njegove hčere. Najstarejša je stara deset, druga sedem let, tretja je v petem letu in je
še v vrtcu. Starejši obiskuje I. osnovno šolo v Celju. »Otroci potrebujejo pomoč staršev pri šolskem delu. Vsi otroci, ampak jaz sem pri tem res slab. In še časa nimam. Tako smo najeli neko gospo, in-štruktorico, da starejšima pomaga pri domačem delu in ju uči slovenščino,« razlaga Hai-Feng. »To je bila zelo dobra odločitev, dekleta zdaj govorijo slovensko bolje od mene. Med sošolci imajo veliko prijateljev, dobro so sprejeta in mislim, da jim ni hudega.«
Brez slabih izkušenj
Če ne omenjamo vseh restavracij, so v Celju štiri kitajske trgovine. Hai-Feng pojasnjuje, da ima vsaka svojega lastnika in niso posebej povezane. »Seveda se poznamo, vendar odkrito povedano časa za druženje nimam. Bolj ali manj prihajamo vsi iz
»Imam prijatelja Kitajca. Zelo sta bogata. V Slovenijo prideta na počitnice. Tu imata hišo. Kot pravita, je vse lepo, ljudje so prijazni, ekonomske perspektive pa ne vidita. Živeti je tu lepo. >Biznis< pa se dela na Kitajskem.«
iste province. Nekateri redno prihajajo v našo restavracijo, tu in tam kdo potrebuje kakšen nasvet in pomoč, drugače pa stikov nimamo veliko.« Ker ima Hai-Feng v Sloveniji tudi starše, se nazaj na Kitajsko vrača zelo redko. »Nekateri pa hodijo kar pogosto. Res so danes letalske karte bolj dostopne, kot so bile pred desetletji.« Med Slovenci ima nekaj znancev in prijateljev, a lastnika družinske restavracije od večine družabnosti odvrača prav pomanjkanje časa. »Tudi Slovence poznam v glavnem iz službe. Nekateri so iz strank prerasli v prijatelje. Če sem potreboval pomoč, so mi zelo prijazno pomagali. Z ljudmi res nimam slabih izkušenj.«
Lepa dežela
omejenih
možnosti
Ob vsesplošnem pritoževanju mnogokrat pozabljamo, da je za marsikoga Slovenija še vedno obljubljena dežela. »Na Kitajskem se še močno čuti vpliv komunizma. Država še vedno ne deluje tako urejeno kot pri vas. Verjetno bo moralo miniti še več desetletij, da se bodo stvari uredile. Tako kot bo moralo miniti še 50 ali sto let, da se bo najbolj uničena narava vsaj za silo obnovila. Težka industrija je marsikje povsem uničila okolje, država je prenatrpana in na trenutke kaotična.« Kot pravi sogovornik, je Slovenija nekaj povsem drugega. Čudovita, zelena in prijetna država za življenje. »Za posel pa ne toliko. V Sloveniji je trg majhen in že zelo zasičen. Stvar je enostavna; večje kot je tržišče, več je priložnosti. In tudi investicije so tu zelo redke. Če pa že kaj vložiš, moraš vzeti v zakup, da bo zelo dolgo trajalo, da se bo investicija tudi povrnila,« zaključi Hai-Feng.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
26
ZELENI VAL
Zelena je moja dolina
Na izletu Zelenega vala z dobro voljo nad peklensko vročino
Nina Kavčič je v imenu gostiteljice Celjske koče ves čas pridno prinašala dobrote iz kuhinje.
Vroč čaj iz citronke in Milenina pehtranova potica iz nahrbtnika za zajtrk
Rožnik, najlepši mesec zgodnjega poletja, je Zelenemu valu s sončnim vremenom naklonjen že od prvega izleta, ki smo ga organizirali v naši medijski hiši 2003. Letošnji izlet je obeležil tudi polnoletnost, osemnajsto sezono oddaje Zeleni val na Radiu Celje, ki se bo konec meseca z reportažo s Celjske koče poslovila do septembra.
S štiridesetimi izžrebanimi potniki dobre volje smo minulo soboto preživeli v nabiranju znanja o zdravilnih rastlinah in o njihovi uporabi v domači lekarni. V sliki in besedi ta dan ponujamo v pogled in branje še vam.
Peklensko vročino (sredi dne so na Celjski koči v brezvetrju izmerili 33 stopinj Celzija) so odtehtali tako pogled na zeleno dolino kot kulinarični užitki gostiteljic
Tehnik Mitja Tatarevič in Mateja Podjed, voditeljica oddaje Zeleni val, sta poskrbela za javljanja v program Radia Celje in za glasbo, ki je odmevala tudi med ostalimi obiskovalci na Celjski koči.
- Celjske koče in Mlekarne Celeia - druženje z zeliščarko Faniko Burjan in sprehod po obronkih gozda, kjer rastejo številne zdravilne rastline. Kot vselej: nismo jih trgali, učili smo se jih prepoznavati in slišali, kako jih pravilno sušimo, hranimo in uporabljamo.
»Znanje naših izletnikov je vsako leto večje in boljše,« je ocenila Fanika Burjan, zvesta sodelavka vse od nastanka od-
daje Zeleni val, ki se je rodila iz nekdanje rubrike Zelena pika v Petkovem mozaiku. Že pogled v preteklost da slutiti, da smo kamenček v mozaiku pri osveščanju ljudi o vedenju v ljudskem zdravilstvu dodali tudi mi - z oddajo in izleti v naravo. Ali kot so potrdile naše potnice (no, tudi moški niso stali ob strani): »Čisto drugače je, če vidiš rastlino >v živo<, kot nam je to že vrsto let dano v Vrtu zdravilnih in
aromatičnih zelišč v Žalcu, ali pa jo prepoznavati iz knjig ali pripovedovanj ljudi.« Zato so naši izletniki z velikim zanimanjem v vrtu prisluhnili vrtnarki Ivici Zapušek.
Slovo ob čaju iz zdravilne citronke z zahvalo gostiteljem je dalo slutiti, da bo tudi drugi del druženja na Celjski koči v znamenju dobre volje, ki je, pravijo, pol zdravja.
MATEJA PODJED Foto: MP
Del pohodniške skupine se je tudi letos pod vodstvom planink (PD Ojstrica Celje) Ivanke in Brede kljub vročini odpravil na Grmado, od koder nam je z zvonjenjem najavil srečen prihod na vrh. Goba, ki so jo planinke našle, je bila prava ... ker lahko to berete.
Kako prepoznati zdravilno od strupene preslice, je razložila vrtnarka Ivica Zapušek na jutranjem sprehodu
po Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu in odgovarjala na številna vprašanja, kako kakšno rastlino Čez zelene trate po znanje o zdravilnih rastlinah, po obronku gozda na Celjski koči s Faniko Burjan, ki ne vzgojimo, kako jo hranimo in uporabljamo.	nabira zelišč brez košarice in škarij.
AKCIJA
27
Zmagovalki 4. sezone izbora Naj maturantka in naj maturant Tjaši Žerjav je v torek v uredništvu čestitala Zmagovalcu 4. sezone izbora Naj maturantka in naj maturant Klemnu Pegancu je potrdilo o nagradi izročila v. d. modna oblikovalka Jolanda Thaler. Ta bo v prihodnjih dneh v svojem butiku Thaler z novo obleko tudi poskrbela odgovorne urednice Novega tednika Tatjana Cvirn. Klemnu bodo nova oblačila podarili v trgovini Kavalir v Celju, za prvi del Tjašine stilske preobrazbe, drugi, ličenje in urejanje pričeske, pa Tjašo čaka v Hair centru Darja. za zaključek njegove stilske preobrazbe pa bodo z urejanjem pričeske prav tako poskrbeli v Hair centru Darja.
4 NAJ MATURANTKA »IN NAJ MATURANT
Večjezična sodnica
Tjaša Žerjav je doma z Dobrne, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Ima dve leti mlajšo sestro Katjo, ki prav tako obiskuje Gimnazijo Celje - Center. Tjaša je bila že kot osnovnošolka in potem vsa leta gimnazijskega šolanja odličnjakinja, kljub temu, da ima zelo rada tuje jezike in tekoče govori angleško, špansko in nemško, pa namerava študirati pravo v
V naši akciji Naj maturantka in naj maturant smo pred tednom razglasili letošnja zmagovalca, to sta Tjaša Žerjav in Klemen Peganc. Oba smo pred dnevi povabili v uredništvo, jima čestitali za zmago in se dogovorili, da bosta nagrado izkoristila še ta mesec. Med stilsko preobrazbo ju bomo spremljali in reportažni zapis objavili v Novem tedniku.
Ljubljani. »Svoje odvetniške pisarne zagotovo ne nameravam odpreti, bolj me vleče v sodniški poklic,« odgovori na vprašanje, kje se vidi v prihodnosti. Sicer pa za minula štiri leta pravi, da je bila del zelo povezanega gimnazijskega razreda, ki ga odlikuje tudi to, da je bil ves čas zelo delaven in nadpovprečno uspešen, zato je tudi k maturi iz razreda pristopilo zelo veliko odličnjakov. Sicer pa je Tjaša sprostitev ob napornem učenju iskala v teku ter zlasti druženju s prijatelji.
Košarkar za računalnikom
Klemen Peganc je doma iz Nove vasi pri Šentjurju, v družini, ki je razširjena še s starimi starši, pa je najmlajši, saj je brat Andraž starejši sedem let. Fant prisega na šport in se je že v 6. razredu, ko je obiskoval OŠ Hruševec,
zapisal košarki. V šentjurskem košarkarskem klubu je treniral in igral v mladinski ekipi vse do letos, ko se je zaradi dopolnjene starostne meje preselil med navijače. Glede na uspeh košarkarjev Tajfuna, ki so postali državni prvaki, si lepšega zaključka aktivne športne poti ne bi mogel niti predstavljati. Prav zaradi športa, ki mu je zadnjih sedem let vzel veliko časa, pri njem v redovalnici niso bile zapisane le petice, a Klemen ob tem poudari, da mu je pri združevanju športa in šole zelo veliko pomagalo to, da je imel v I. gimnaziji v Celju ves čas status športnika. »Vsi učitelji so bili res razumevajoči in če se je kje zataknilo, nikoli ni bilo težav, da mi ne bi še enkrat razložili snovi,« je hvaležen bodoči študent računalništva v Mariboru. Prav računalnik je namreč ob športu njegova
velika strast. Kljub temu da je opustil aktivno športno pot, se s prijatelji še vedno najraje druži na športnem igrišču, velik del preostalega prostega časa pa nameni programiranju.
Odločila mama in oče
Tjaša in Klemen priznavata, da na to, ali bosta postala zmagovalca našega izbora, sama nista prav veliko vplivala. Nekaj kuponov so sicer res izpolnili njuni sošolci in prijatelji, s po stotimi glasovi sta ju podprli njuni razredničarki, a za glavnino sta poskrbela Tjašina mama in Klemnov oče.
Žerjavovi so namreč družinski prijatelji s Pinterjevimi - njihov Matic je bil naš lanski naj maturant - in Tjašina mama je prve veščine zbiranja kuponov osvojila že lani. Letos so Pinterjevi to pomoč
povrnili in lani uspešno zmagovalno strategijo uporabili tudi za Tjašo. Kuponi zanjo so v naše uredništvo prihajali iz vseh sedmih naselij občine Dobrna, zbirali so jih tudi učenci OŠ Dobrna, pa z Ljubečne, iz rodnih Trnovelj Tjašine mame ter še iz Kozjega in Šentjurja. Tu je sicer že malo »posegla« v mrežo Klemnovega očeta, saj je, kot pojasnjuje naš letošnji naj maturant, njegov oče glavnino kuponov s pomočjo prijateljev zbral prav na območju Šentjurja in rodnega Laškega.
Najdaljše počitnice
Čez nekaj dni bosta Tjaša in Klemen opravila še zadnje ustne maturitetne preizkuse, potem pa ju čakajo najdaljše počitnice doslej. Čisto prave resda šele po 13. juliju, ko bosta izvedela, kako uspešna sta bila na maturi, a čas
do začetka študijskega leta bosta dobro izkoristila.
Tjaša se te dni še veseli namakanja v Jadranu, saj bo z družino na hrvaško obalo odpotovala še pred razglasitvijo maturitetnih rezultatov. Prav tako tudi Klemen, le da bodo morska doživetja še prijetnejša, saj mu bo družbo delalo tudi njegovo dekle Eva. Oba, Tjaša in Klemen, bosta del prostih dni namenila tudi za počitniško delo, a še pred začetkom študija načrtujeta tudi počitnice s prijatelji. Tjašo sicer močno mika London, ki ga je obiskala že dvakrat, a je že skoraj prepričana, da bo končni izbor morje, izbrana turistična destinacija pa najverjetneje Egipt. Klemen o samem kraju še niti ne razmišlja, saj je za to, da se bo imel res lepo, bolj kot ta pomembna dobra družba.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
28
INTERVJU
Knjiga, ki je po četrt stoletja le dočakala tisk
Dr. Jože Hudales tudi o manj prijetnih pogledih na socialistični čudež
Kot pravi dr. Jože Hudales, je bilo pisanje knjig o Velenju sprva mladostna odločitev, ki sega več kot 40 let v preteklost, danes pa je raziskovanje zgodovine Velenja njegov življenjski poklic. Je avtor ali urednik približno 30 knjig, ki so tako ali drugače povezane z Velenjem.
Zadnja Hudalesova knjiga Življenje v novem mestu: Velenje in njegove urbane identitete 1945-1960, katere predstavitev je pripravila KS Staro Velenje, kjer avtor živi, je nekaj posebnega. Ker ima tudi dolgo brado čakanja na izid v »bunkerju«.
»Knjiga je nastajala od leta 1981, ko sem bil kot mlad kustos velenjskega muzeja povabljen, da pišem o tem obdobju hitre rasti Velenja. Približno leto sem se v povezavi s pripravo knjige srečeval s takratno politično elito na čelu z Nestlom Žgankom, ki velja za graditelja in očeta novega Velenja. Ko sem imel že precej več kot petsto strani gradiva, smo nehali sodelovati in še danes ne vem čisto natančno, zakaj. Ob petdesetletnici Velenja sem se ponovno dogovoril s takratnim županom, da bi bilo mogoče dobro posebej obdelati leto 1959, čas odprtja mestnega središča. Ponovno sem pripravil gradivo, ampak žal spet ni prišlo do tiska. Potem sem razmišljal, kaj naj naredim s tem obsežnim gradivom, in tako je letos knjiga končno izšla. Iz poljudnoznanstveno zastavljenega teksta je nastala bolj znanstvena knjiga, za katero upam, da jo bo še vedno lahko bral širši krog ljudi.«
Ste kdaj podrobneje ugotavljali, zakaj prvotno načrtovani knjigi nista izšli?
Temu posvečam prvo poglavje v knjigi, nastajanju različnih različic te knjige. V bistvu mi je dokaj jasno, zakaj ni prišlo do izdaje.
Politični razlogi?
Politična elita je najbrž pričakovala neko čaščenje tega obdobja. Kot Velenjčan in kot znanstvenik sem bil prepričan, da se moram dela lotiti pri koreninah. Če je mogoče tej stari politični eliti kaj očitati, potem ji lahko zlasti to, da je hotela korenine nastajanja novega Velenja izbrisati. Celo v brošurah, ki jih je izdajala tedanja oblast, so zapisali, da je bilo Velenje vas, lani pa je praznovalo 750-letnico trga. O nekdanjem Velenju je takratna oblast govorila kot o nekaj hišah. Ob pripravljanju knjige sem tudi slišal, da »farji« se pa v njej zagotovo ne bodo našli. Če govoriš o zgodovini Velenja, potem pač govoriš o liberalni in klerikalni politiki. Ampak moja stališča niso bila politična, čeprav sem bil že takrat in sem še danes levičar. Imel sem pripombe tako glede liberalne kot klerikalne opcije in jih zagotovo nisem opisoval politično pristransko, ampak zelo nevtralno.
Politika je torej želela, da bi bila knjiga nek spomenik hitrega razvoja Velenja kot novega socialističnega mesta, čudeža, kot pravijo mnogi?
»Nestl Žgank je bil zelo ambiciozen. Za snovalce novega Velenja je najel ljudi, ki so v slovenski arhitekturi tistega časa veliko pomenili, upal si je pripeljati celo kakšnega avstrijskega arhitekta, kar bi lahko bilo sumljivo v tistih časih. Ampak šlo je za vprašanje za-slombe. Žganku so med drugim tudi očitali, da je norost, da rudarjem zgradiš takšne domove z vodilnimi arhitekti, kot je bil Oton Gaspari.«
Jože Hudales se je rodil leta 1955, živi v Velenju, kjer je bil zaposlen v Muzeju Velenje od leta 1979 do leta 2001, od 1985 kot vodja muzeja. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je magistriral leta 1995 in doktoriral leta 2005. Od leta 2001 je bil zaposlen kot asistent za etnološko muzeologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2011 pa je bil izvoljen za docenta. Njegov strokovni in znanstveni opus je obsežen in poleg več kot dvesto petdesetih člankov obsega štiri znanstvene monografije, med katerimi sta najpomembnejši in tudi v tujini odmevni Od zibeli do groba iz leta 1997 s področja historične etnologije ter Slovenski muzeji in etnologija: Od kabinetov čudes do muzejev 21. stoletja (2008) s področja muzeologije.
Zagotovo. Elita je tako, kot čudež, tudi obravnavala Velenje. V že omenjenih brošurah, ki je v obdobju rasti oblast izdajala na dve, tri leta, so prikazovali, kako raste Velenje iz tistih 50 umazanih hiš, kot so dobesedno zapisali. K temu so želeli dodati še eno knjigo - spomenik. Za drugo neizdajo, ob 50-letnici Velenja, pa pravzaprav res ne vem, zakaj naročeno delo ni izšlo. Uradni razlog, ki so mi ga navedli, je bil, da je v letu proslav ob tem jubileju zmanjkalo denarja za tisk.
Kaj je najbolj vplivalo na hiter razvoj Velenja v obdobju od leta 1945 do 1960?
Eden od razlogov je bila zagotovo želja politične elite, da bi bila uspešna. Država je v tistem obdobju imela z rudnikom velike načrte, še zlasti zato, da bi pospešila razvoj, ko je po letu 1948 prišlo do zastoja. In da bi se ustvarilo pravo politično vzdušje. V tem smislu so bili takratni politiki kar prosvetlje-ni, imeli so vizijo, tudi na podlagi zahodnih vzorcev. Ko so si v petdesetih letih v ZDA ogledovali premogovnike, so prinesli kakšno rešitev tudi za gradnjo socialističnega mesta, za kar so dobivali pohvale iz tujine.
A vsi niso bili navdušeni nad širokopo-teznostjo razvoja Velenja, še zlasti tisti, ki so na primer izgubili nepremičnine ...
Obstaja več različic tega obdobja zgodovine Velenja, ki sem ga poskušal v knjigi obuditi. Tudi dogajanje takoj po vojni, ko je v povojnih pobojih življenje izgubilo približno 15 domačinov, ki sicer niso bili izdajalci, ampak iz različnih razlogov niso šli v partizane. Nekaj kolaborantov je res tudi zbežalo. Mnogi domačini so izgubili politično moč in vpliv. To je bila ena prvih travm za domačine. Doživeli so jo tudi tisti kmetje, ki so izgubili
zemljo tam, kjer je nastajalo novo mesto. V zameno so jim dali kakšen travnik na območjih, ki so se ugrezala.
Kakšna je bila vloga posameznih ljudi, predvsem Nestla Žganka, ki je bil alfa in omega pri razvoju Velenja?
Nestl Žgank je imel velik vpliv, njegovo zaledje je bilo zelo močno. Pred prevzemom velenjskega premogovnika je bil namreč pomočnik ministra za rudarstvo Franca Popita in tudi zelo dober že predvojni znanec Franca Leskovška Luke, ki je bil minister za težko industrijo Jugoslavije. To sta bila njegova politična botra. Žganka bi lahko označili za nekakšnega »komandantskega direktorja«. Takšnih v tistem času ni bilo prav veliko, Žgank pa je eden najboljših primerov politika, ki je manire
»Takratna politična elita v Velenju je bila iz drugih krajev. V Velenju smo imeli nekaj pomembnih predvojnih komunistov, ki so v KPS v letih 1935-37 igrali pomembno vlogo. Ampak ti so v Velenje prihajali šele po letu 1960 in niso bili njegovi botri. Bolj je šlo za celjske botre, Franc Le-skovšek Luka je zagotovo eden od njih.«
in način vodenja prinesel iz vojne in jih potem tudi nadaljeval. Žgank se je obdal z nekaj pomočniki, na katere se je lahko zanesel pri izvajanju svoje politike. Med njimi ni bilo domačinov. Mogoče je to ena od napak takratne elite, ki je tudi na ta način »odrezala« korenine Velenja. A moram poudariti, da je Velenje nastajalo že pred Žgankovim prihodom, prvi načrti in tudi stavbe so bili postavljeni že leta 1948, Žgank pa je po direktivi prišel v Velenje decembra 1950.
Ali menite, da je bilo Velenje zaradi hitrega razvoja na ideoloških nastavkih mesto brez duše?
Zagotovo je bila napaka, ki jo je elita zagrešila, da mestu, ki so ga v tistem času občudovali tudi zahodnjaki, ni dala vsebine, urbane mestne identitete. Velenje šele zdaj na zunaj dobiva takšno podobo. Če ste leta 1960 prišli na Titov trg v Velenju, ste imeli veliko možnosti, da bi se pol ure po njem sprehajali sami. Kulturni dom je bil dolgo časa prazen ob različnih prireditvah. Tudi fotografije Velenja v tistem času kažejo podobo praznine. Celje je za razliko od Velenja ves čas gradilo svojo mestno identiteto in je nikoli ni izgubilo.
Kaj je bil poglaviten vir za vašo knjigo?
Absolutno vse časopisje, Novi tednik oziroma takratni Celjski tednik, velenjski lokalni časopis in tudi ostalo slovensko časopisje, ki je o Velenju v tistem času relativno kar veliko pisalo. Če beremo časopise tistega časa, sicer ne dobimo vtisa, da ni bilo kulturnega utripa.
Kako danes gledate na razvoj Velenja?
Tudi sam sem rasel v tem novo nastajajočem Velenju in imam ogromno lepih spominov. Tudi na vse tiste šibke točke iz leta 1981, ko sem prvič pisal to knjigo in v katere sem takrat še krepko verjel. Ampak očitno ne dovolj, da bi bila elita z Žgankom na čelu z mano zadovoljna.
ROBERT GORJANC Foto: RG
Takole je o novem Velenju tik pred odprtjem mestnega središča pisal takratni Celjski tednik, 18. 9. 1959.
PORTRET
29
Na razstavi so predstavljene Mratinkovićeve risbe in slike, ustvarjene z različnimi materiali, pristopi in likovnimi tehnikami.
Eden od ustanovnih članov Kreativne Zadruge, ki ima prostore v podjetju M kreativ, ki se nahaja v stari žalski sušilnici, ukvarja pa se z grafičnim oblikovanjem, je tudi Celjan Nejc Skale.
Vse, kar je, in vse, česar (še) ni
Celjan Andrej Mratinkovič klasične galerijske prostore zamenjal za staro sušilnico v središču Žalca - Kreativna Zadruga kot valilnica sodobnih umetniških praks s kulinaričnim pridihom
Stare gospodarske zgradbe, ki ne služijo več svojemu prvotnemu pomenu, marsikje v Sloveniji neslavno propadajo. Spet drugje so obnovljene, v njih pa dobivajo svoj dom nove vsebine. Eden takšnih primerov je stara sušilnica v središču Žalca, ki jo je tamkajšnja kmetijska zadruga obnovila, prostori pa so dobili nove uporabnike. Med njimi je tudi podjetje M kreativ, ki je del svoje etaže namenilo za spodbujanje kreativnih dejavnosti, nad katerimi bdi Kreativna Zadruga.
Prvi v nizu razstavljavcev, ki se predstavljajo v teh nekdanjih gospodarskih prostorih, je celjski likovnik Andrej Mratinković, ki je po končani I. gimnaziji v Celju diplomiral iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. V času študija se je, kot pravi, srečal s številnimi likovnimi nalogami in izzivi, ob tem je veliko ustvarjal in gradil svoj lasten likovni svet. »Bolj kot samo realistično upodabljanje oziroma mimetično posnemanje sveta so me zanimali notranja dinamika in čustvena problematika motiva, svet znotraj sebe samega in poetičnost likovnega zapisa,« je zapisal ob svoji tretji samostojni razstavi, ki prinaša na ogled umetniška dela, ki jih je ustvaril od študija do danes.
Tako kot motivi in tematika ter konceptualno ozadje likovnega dela Mratinkovića zanimajo tudi materiali. »Do-
Andreja Mratinkovića še posebej zanimajo različni materiali, ki mu dajejo obenem navdih za nadaljnje ustvarjanje.
slej sem preizkusil že številne različne materiale, ki mi vedno znova dajejo navdih za nadaljnje ustvarjanje,« pojasnjuje mlad celjski umetnik, ki se tokrat predstavlja tako z risbami kot s slikami, ustvarjenimi z različnimi materiali, pristopi in likovnimi tehnikami.
Dnevna soba z izbranimi umetniškimi deli
Ideja tokratne razstave je predstavitev umetniških del v prostorih, ki so »nekaj vmes« med galerijo in moderno dnevno sobo. »Postavitev razstave izven inštitucionalnih galerijskih prostorov mi je predstavljala velik izziv. Pri tem sem imel ves čas v mislih besede pro-
fesorja, ki nam je na fakulteti svetoval, naj za razstavljanje poskusimo najti nekoliko drugačne prostore, saj nam bodo ponudili več kot galerije,« pripoveduje Mratinko-vić. Postavitev si je zamislil v treh delih, in sicer jo deli na moderno dnevno sobo, galerijski zid in skrivnostno sobo. »Slikarski izdelki, ki združujejo kompleksnost, vrhunskost in znanje, imajo temu primerno ceno, kar ljudje dandanes težko razumejo,« opisuje razmere na umetniškem trgu. Do zdaj mu je že uspelo prodati nekaj del, pot do večjih naročil pa si, kot pravi, tlakuje postopoma z manjšimi razstavami, ki mu bodo odpirale varata v večje in širše znane galerijske prostore.
Poleg klasičnih likovnih področij se ukvarja z grafičnim oblikovanjem in s poezijo. Leta 2010 je v samozaložbi izdal prvo pesniško zbirko Morda midva, ki jo je opremil z lastnimi likovnimi deli. Medtem je končal že novo pesniško zbirko, ki jo je ustvarjal več let in za katero pravi, da je njegovo najobsežnejše in najpomembnejše literarno delo doslej. »V zadnjih petih letih sem se izoblikoval in našel svoj lasten stil ter objektivni pogled na svoje pisanje, kaj je dobro in kaj ni,« še dodaja 28-letni Celjan, ki je na tokratno razstavo skril tri svoje pesmi in tako zaokrožil svoje umetniško ustvarjanje.
Kulinarika kot pika na i
Obnovljena stara sušilnica v središču Žalca s tem počasi dobiva nove vsebine. Kreativna Zadruga, ki je trenutno še v povojih, bo skrbela za kreativne dogodke, ki bodo prostoru poleg osnovne podjetniške dejavnosti prinašali umetniško vrednost. Ustanovni član Nejc Skale pravi, da si želijo v prostor poleg vizualnih razstav pripeljati tudi druge dejavnosti, kot so koncerti, potopisna predavanja, kulinarični performansi, delavnice in predavanja, vse skupaj pa bo temeljilo na sodobnih umetniških praksah in kulinaričnih izkušnjah. Pri tem namreč sodelujejo tudi z
Galerijo okusov, ki s takšnimi in z drugačnimi jedmi popestri sicer klasično dogajanje. Do zdaj so že pripravili kulinarični izkušnji na temo maroške in azijske kuhinje.
Kako se bodo aktivnosti razvijale in kaj vse bo mogoče izkusiti v nekdanjih prostorih stare žalske sušilnice za hmelj, bo odvisno predvsem od zanimanja ljudi in njihove želje po odkrivanju in spremljanju nekoliko drugačnih kulinarično-umetni-ško-družabnih dogodkov. In prav na to bi lahko rekli, da se povsem po naključju navezuje tudi naslov Mrati-kovićeve razstave Vse, kar je, in vse, česar (še) ni.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Poleg likovnega ustvarjanja se ukvarja z grafičnim oblikovanjem in s poezijo. Leta 2010 je v samozaložbi izdal prvo pesniško zbirko Morda midva, ki jo je opremil s svojimi likovnimi deli.
30
REPORTAŽA
Ledena kraljica v primežu
■
^P ■	Jamarski klub Črni galeb Prebold praznuje 20 let od prve odprave na Filipine -
I I I I Snežna jama na Raduhi za javnost odprta že 25 let
milih
Večina podzemnega kraškega sveta je za človeka nedostopnega, zato je odkrit in raziskan le majhen delček vseh jamskih sistemov. Da kraški biseri v naši regiji ne ostajajo skrivnost, temveč ljudem pričajo o tem, kako raznolik in edinstven je naš planet, že vse od leta 1969 skrbijo člani Jamarskega kluba Črni galeb Prebold. Ob 20-letnici prve odprave na Filipine in 27-letnici odprave na Kreto so prejšnji teden v preboldski knjižnici odprli razstavo, ki jo nameravajo v obliki stalne zbirke postaviti v sklopu muzejskih zbirk Prebold skozi čas.
Jamarski klub Črni galeb je nastal septembra leta 1969 po odkritju gornje etaže jame Pekel pri Podlogu. Člani so se takoj lotili sistematičnega raziskovanja kraških jam v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini ter na Kozjanskem. Pri tem so naleteli na številne jame in brezna, od Tajne jame v Andražu nad Polzelo do Brezna presenečenj na Dobrovljah. Njihovo do zdaj največje odkritje je bila leta 1981 Snežna jama na Raduhi. Njen zunanji del je jamski biolog Egon Pretner registriral že pred drugo svetovno vojno, preboldski jamarji pa so pod snegom in ledom našli vhod v nadaljevanje kraškega
Mile zime vse bolj ogrožajo edinstveno podobo Snežne jame, ki so jo preboldski jamarji odkrili leta 1981, za turiste pa je odprta od leta 1990.
V njej obenem najdemo vse
»Nove jame, sploh brezna, je najbolje odkrivati v zimskem času. Okrog njih je namreč praviloma kopno, ker iz podzemlja prihaja toplejši zrak,« pravi jamar Darko Naraglav.
jamskega sistema, česar na nadmorski višini 1.500 metrov ni pričakoval nihče.
Preplet kapniških in ledenih oblik
Snežna jama, danes najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji, je za javnost odprta od leta 1990. V teh letih je postala svetovno znana zaradi prepletanja kapniških in ledeniških oblik na tej nad-
morski višini. Obiskali so jo številni tuji turisti, ki so jo s fotografijami in z videi ponesli v svet. Edinstvena podoba Snežne jame, kot pojasnjuje njen upravnik in predan jamar Darko Naraglav, ni nekaj samoumevnega. »Tako kot se zaradi milih zim topijo ledeniki v Alpah, tudi Snežna jama izgublja svoj ledeniški čar, kar je še posebej izrazito v zadnjih dveh letih.«
kraške oblike, ki jih lahko sicer občudujemo v nižje ležečih jamah, med drugim celo drugi največji jamski steber (21,5 metrov) v državi. »Da je jama kapniška, gre zahvala njeni starosti, od 10 do 12 milijonov let, in temu, da so kapniki v njej nastajali najmanj dvakrat oziroma trikrat prej kot v ostalih nižinskih jamah, kar daje tudi odgovor na vprašanje, zakaj je jama kapniška in ne klasično alpska, kot so vse ostale jame na takšni nadmorski višini,« pojasnjuje Naraglav in dodaja, da kapniške jame praviloma nastajajo le do tisoč metrov nadmorske višine, višje pa je prehladno za kristalizacijo kalcijevega karbonata in tvorbo sige oziroma kapnikov.
Vse do danes so preboldski jamarji raziskali in evidentirali več kot 400 jam, več kot sto tudi v tujini. Bogato bero teh raziskav dopolnjujejo raziskave na njihovih odpravah na otočju Galapagos, na karibskem otoku San Andres, v Ekvadorju (1979) in Kolumbiji (1984), na grškem otoku Kreta (1988) in na treh odpravah na Filipinih (1995, 1999 in 2008). K temu je treba dodati še raziskave in dosežke njihovih ekspedicij na ozemlju nekdanje Jugoslavije, zlasti v Bosni in Hercegovini (1981, 1982, 1983) ter na otokih Vis (1986) in Brač (2005).
apnenca in dolomita ustvarjajo zanimive kraške oblike. Največja v tem delu Slovenije je jama Pekel, ki je za turiste odprta od leta 1971 in v katero se preboldski jamarji vedno znova radi vračajo. Poleg tega, da jih nanjo vežejo spomini na njihovo prvo večje odkritje, njena podzemna prostranstva raziskujejo še danes. Na Poni-kvanski planoti je namreč po besedah Darka Naraglava še najmanj toliko jame, kolikor je do zdaj znane.
Najdaljša na tem območju je Tajna jama, ki je dolga več kot 1,2 kilometra, zanimiva pa je predvsem zaradi sadri-nih kristalov. Ne manjkajo niti številna brezna, ki so v primerjavi s tistimi v visokogorju veliko plitvejša. Eno
40 članov, od tega je polovica aktivnih. Med njimi sta še danes dejavna ustanovna člana Darko Naraglav in Anton Vedenik. Podzemni kraški svet lahko raziskuje vsakdo, vendar zgolj v spremstvu izkušenih jamarjev, ki imajo opravljanja formalna izobraževanja in izpite. Člani Črnega galeba si v svoje vrste prizadevajo pridobiti mlade člane, ki jim jamarsko dejavnost najprej približajo s krožki in z izobraževalnimi tečaji, ki so jih v preteklosti pripravljali pogosteje kot danes. Na njih bodoče jamarje seznanijo z osnovami jamarstva, kakor tudi nevarnostmi, ki pretijo nanje. Glede na to, da se v Sloveniji z jamarstvom aktivno ukvarja
Bogastvo krasa tudi na naših tleh
V naši regiji kraško površje ni prisotno le v visokogorskem svetu Kamniško--Savinjskih Alp, temveč tudi ponekod v ravninskem delu, kjer govorimo o osamelem krasu. Še posebej razvite so številne kraške oblike v Lo-žniškem gričevju. Poleg jam in brezen je med pohajkovanjem po tem vzpetem severnem delu Spodnje Savinjske doline mogoče opaziti tudi številne vrtače in druge manjše kraške oblike.
Še posebej goste so na Poni-kvanski planoti, na kar nakazuje že njeno ime. Na njej ni površinskih voda, temveč vse bolj ali manj ponikajo v podzemlje, kjer z raztapljanjem
»V zgodovini našega kluba smo se najbolj razveselili odkritja Snežne jame,« se spominja Naraglav.
najglobljih na našem območju je Brezno presenečenj na Dobrovljah, ki je globoko 472 metrov in je v času odkritja leta 1974/75 veljalo celo za tretje najgloblje brezno v takratni Jugoslaviji. Danes je v Sloveniji kar pet brezen, ki so globlja od tisoč metrov, od tega je v našem delu države sistem Moličke peči, ki je globok 1130 metrov, nahaja pa se nasproti Raduhe na Dleskovški planoti v Kamni-ško-Savinjskih Alpah.
Jamarstvo varnejše kot alpinizem
V Jamarskem klubu Črni galeb je včlanjenih približno
zgolj tisoč ljudi, združenih v 46 različnih klubov, se med raziskovanjem jam v primerjavi z alpinizmom zgodi veliko manj nesreč. »Dejstvo je, da je stopnja tveganja pri jamarstvu večja kot pri kakšnem drugem športu, a prav to daje jamarjem poleg bogastva podzemnega sveta dodaten izziv in adrenalin,« pojasnjuje Naraglav, ki je bil doslej na srečo priča le manjšim zdrsom posameznikov, ki so jo pri tem odnesli brez večjih posledic. Morda tudi zato, ker se v jame podajo pripravljeni in z dobršno mero zdravega razuma.
ŠPELA OŽIR Foto: DARKO NARAGLAV
Upravnik Snežne jame Darko Naraglav je bil tudi devet let predsednik preboldskega Jamarskega kluba Črni galeb. Klub je znan po številnih odpravah. Kraško površje na Filipinih so člani raziskovali že trikrat.
REPORTAŽA
31
Na Celjskem so v tem koledarskem letu v 12 intervencijah odstranili 2.786 eksplozivnih teles oziroma 362 kilogramov nevarnih predmetov.
Živi spomeniki človeškega brezumja
Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije bo danes v Celju slovesno obeležila 45 let delovanja
Ko iz slabega potegneš najboljše
Matej Peljhan je bil star deset let, ko je med otroško igro naletel na neeksplodirano bombo iz druge svetovne vojne. »Še danes se spomnim, kako je izgledala. Ko sem jo prijel v roko, se mi seveda niti sanjalo ni, s kako smrtonosno stvarjo imam opravka.« Eksplozija, ki je sledila, mu je za vedno spremenila življenje in mu dala svojstven pečat.
40 let kasneje je Matej uspešen družinski človek, ki kot klinični psiholog pomaga otrokom v centru za rehabilitacijo in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami. »Čeprav nimam namena poveličevati ali posploševati svoje izkušnje - vsak človek je namreč svet zase - imam vseeno drugačno verodostojnost v tej vlogi in ljudi v njihovih stiskah lažje razumem.« A pot do samozavestnega odraslega človeka po takšni izkušnji je vse prej kot lahka. »V tistem letu zdravljenja sem bil ločen od prijateljev, v veliki meri tudi od staršev, in to seveda vpliva na otroštvo, odraščanje. V času mladostništva, ko človek predela in izoblikuje svoj odnos do lastnega telesa, je za vsakogar težko, za invalida pa še toliko težje.« Reševali sta ga osebna naravnanost in življenjska energija, s katerima je vedno iskal nove možnosti in drugačne rešitve. Zavzet športnik, triatlonec, je tudi priznan umetniški fotograf. Mednarodni sloves je dosegel prav s serijo fotografij malega dečka s cerebralno paralizo. »Tudi na tem področju čutim poslanstvo, da opozorim na življenje z drugačnostjo. Serija fotografij Mali princ je posebna zaradi pogleda z drugega zornega kota, iznajdljivosti in ideje. To pa so pristopi, ki so mi tudi sicer pomagali skozi življenje.«
Od leta 2005 do danes so v 3.909 intervencijah odstranili več kot 72 tisoč eksplozivnih teles ali dobrih 90 ton materiala. Samo v letošnjem koledarskem letu so posredovali 211-krat in odstranili več kot pet ton eksplozivnih teles. Največji strokovni, varnostni in logistični zalogaj so bile večstokilogramske letalske bombe - tri so ležale v Dravi, ena na dnu Piranskega zaliva in dve na obrobju Ljubljane.
V času po drugi svetovni vojni so bili v Jugoslaviji bolj ali manj skrbni popisi vseh invalidov, vendar civilne žrtve nesreč z vojnimi eksplozivnimi sredstvi posebnega statusa niso imele. »Samo najtežji primeri so imeli možnost skromnega rehabilitacijskega usposabljanja, medtem ko pravnoformalno nismo obstajali,« je povedal trenutni predsednik zveze društev civilnih invalidov vojn mag. Adolf Videnšek. Kot sedemletni otrok je na velikonočni ponedeljek leta 1949 nič hudega sluteč s sosedovim fantom po kamnu tolkel z ropotajočo rdečo škatlico. Trenutek kasneje je izgubil roko in oči.
Civilni invalidi vojne so se v 60. letih prejšnjega stoletja samoorganizirali najprej pod okriljem slepih in slabovidnih, kasneje so zastavili samostojno pot. Njihove zgod-
be in poškodbe so namreč izjemno heterogene tako po oblikah, vsebini, stopnjah in še bi lahko naštevali. Kot se spominja dolgoletni predsednik zveze Jože Zupanc,
Kljub časovni oddaljenosti vojn na našem območju strokovnjaki opozarjajo, da bo tovrstna nevarnost prisotna vsaj še 150 let. Pod okriljem ministrstva za obrambo deluje državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS). 32 članov enote je v zadnjem desetletju povprečno posredovalo več kot enkrat na dan.
Smrtna nevarnost na omari otroške sobe
Luka Kolbl je leta 2006 med čistilno akcijo našel zanimivo aluminijasto škatlico. Takrat 12-letni fant jo je celo v družbi odraslih poskušal odpreti. »Ni šlo. Potem sem jo odnesel domov, da bi tam poskusil še enkrat. A sem jo odložil na omaro in nanjo pozabil.« Štiri leta kasneje je pri čiščenju spet naletel nanjo. Tokrat mu jo je uspelo odpreti. Eksplozija ga je hudo poškodovala. »Oče me je odpeljal v bolnišnico, videla pa me je tudi dve leti mlajša sestra. Pri obeh je dogodek pustil težke psihične posledice in lahko rečem, da ju je trajno zaznamovalo. Bilo je obdobje, ko je bilo za vse izjemno težko.« Po letu v bolnišnici se je počasi postavil na noge. »Sprva se nisem preveč vznemirjal, kako izgledam. Vse do trenutka, ko si je bilo treba najti dekle. Malo je bilo paranoje, vendar sem si kasneje tudi punco uspešno našel,« dobrovoljno razloži Luka. Danes se ukvarja tudi z zbiranjem vojaških starin.
je bila pot do vsaj osnovne socialne varnosti trnova in
Verjetnost, da naletimo na neeksplodirano ubojno sredstvo, je velika. »Vsako dotikanje, premikanje je lahko usodno. Posledice so običajno strahotne, časa pa se ne da zavrteti nazaj. Zato je vse v preventivi. Zaskrbljujoče je, da bi po zadnji anketi kar desetina otrok takšen sumljiv predmet nekam odnesla,« je povedal Boh.
narod stati in obstati. Civilne žrtve vojn smo tiste osebe, ki nosimo v sebi in na sebi najhujše posledice preteklih vojn. Pri tem niso pomembne nikakršne barve, smo samo
ljudje s tragičnimi zgodbami. Zato ne sprejemamo, da nas obravnavajo kot priviligirano skupino, ki ji je - če je le mogoče - treba kaj vzeti.«
SAŠKA T. OCVIRK
Trenutno je na mestu predsednika ZDCIV Slovenije mag. Adolf Videnšek (sedi levo), pred njim je to vlogo dolga leta opravljal Jože Zupanc (na njegovi desni), za njima sta levo Luka Kolbl in desno Matej Peljhan.
še zdaleč ne samoumevna. »Civilni invalidi smo živi spomeniki človeškega brezumja in dosmrtni zaporniki svoje invalidnosti. Nobena oblast na tem svetu nas ne more osvoboditi, zato tudi nihče nima pravice, da bi nam odrekal pravico do odškodnine,« je dejal Zupanc.
Ni barv, so samo tragične usode
Čeprav zaznamovani s takšno ali z drugačno telesno hibo, se civilni vojni invalidi ne vdajajo malodušju. »Naša poglavitna vloga je, da preprečujemo socialno izključenost svojih članov, da jih spodbujamo, kako naj z možnostmi, ki jih imajo, živijo čim bolj izpopolnjujoče,« je poslanstvo zveze povzel Videnšek. In prav zaradi številnih tragičnih človeških usod v temeljih zavrača vsakršno zlorabo žrtev vojn za škodljiva razhajanja v družbi. »Naš življenjski interes je, da to presežemo, če želimo kot
Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije združuje 932 članov v šestih medobčinskih društvih. Med člani je tudi pet težkih invalidov, starih manj kot 25 let. Eden zadnjih primerov z našega območja se je zgodil v Rogaški Slatini. V akciji Očistimo Slovenijo leta 2010 je mlad fant zaradi eksplozije utrpel hude poškodbe rok in oči.
Od konca prve svetovne vojne do danes so NUS na območju Slovenije zahtevala 400 življenj in povzročila 1.500 hujših telesnih poškodb. »Z leti je nevarnost samo še večja. S starostjo so eksplozivna telesa manj stabilna, bolj občutljiva in seveda bolj nevarna,« je pojasnil Igor Boh iz enote za varstvo pred NUS.
Zveza društev civilnih invalidov vojn bo 45-obletnico delovanja obeležila danes, v četrtek, ob 11. uri v Modri dvorani Celjskega sejma. Slavnostni govornik bo predsednik države Borut Pahor.
32
REKREACIJA
Skupinski posnetek ekipe županov SOS. Stojijo z leve: Miha Mohor (SOS), Anže Podgoršek (sin pokojnega župana Alojza Podgorška), Jože Kužnik (župan Občine Polzela), Mitja Horvat (župan Občine Duplek), Franjo Golob (župan Občine Vuzenica), Janko Kopušar (župan Občine Šmartno ob Paki), Danilo Burnač (nekdanji podžupan MO Maribor), Stanko Glažar (župan Občine Hajdina). Čepijo z leve: Aco Franc Šuštar (župan Občine Vodice), Aleksander Durič (podžupan Občine Šmarješke Toplice), Stanko Gjerkeš (podžupan Občine Lendava), Franc Jerič (župan Občine Mengeš), Peter Podgoršek (okrepitev, veteran šmarškega nogometa) in Ladislav Pepelnik (svetnik Občine Ruše).
Župani tudi zares brcajo
V Šmartnem ob Paki nogometna tekma v spomin na pokojnega župana Alojza Podgorška
Župani slovenskih občin v zadnjem času kar precej ostro brcajo proti vladi in ministrstvom, ker pozabljajo na obljubo o znižanju stroškov za občine na račun nižje glavarine, ki si jo je v pogajanjih z občinami izborila vlada. Ampak ne le politično, slovenski župani brcajo tudi čisto zares, na pravem nogometnem igrišču.
Pred dnevi je bila v Šmartnem ob Paki že 2. nogometna tekma županov, ki sestavljajo ekipo SOS (Skupnost občin Slovenije - glede na razmere, ko gre za odnos vlada-obči-ne še kako aktualna kratica) proti Humanim zvezdicam, ki jo sestavljajo znana imena estrade in športa. Tekmo je Občina Šmartno ob Paki priredila v spomin na nekdanjega, in sicer že pokojnega župana Alojza Podgorška.
Ustanovitelj županske ekipe
»Moj predhodnik na županskem mestu je bil med ustanovitelji nogometne ekipe slovenskih županov v okviru SOS in velik ljubitelj športa,« je o namenu spominske tekme, ki sta jo isti ekipi odigrali že lani, povedal Janko Kopušar, gostitelj tekme, župan Občine Šmartno ob Paki in kapetan županskega moštva SOS. To sicer nastopa ob različnih priložnostih tudi v drugih občinah po državi, gostovalo pa je tudi že v tujini.
Na tekmi na štadionu v Šmartnem ob Paki so Humane zvezdice, ki jih je vodil sloviti klubski trener ter nekdanji državni selektor Bojan Prašnikar, deklasirale slovenske župane, saj so zmagale kar z 11:2. Visok poraz ne čudi, saj se župani očitno
niso mogli najbolj osredotočiti na tekmo, ker je bila naslednji dan pomembna seja predsedstva SOS v Velenju. Na njej so nameravali ostro obdelati vladne predstavnike, ker pozabljajo na določila sporazuma o nižji pov-prečnini. In še ministrica za delo Anja Kopač Mrak jim je nameravala predlagati, da bi v občinskih javnih podjetjih odpisali nekaj najbolj zapadlih dolgov občanov in tako še bolj osušili že tako suhe občinske blagajne.
Zvezdice v formi, župani s skrbmi
Kajpak je visok poraz županske ekipe SOS tudi posledica povsem športnih razlogov. Humane zvezdice so tekmo odigrale pred odhodom na svetovno prvenstvo v Moskvi in so bile po pričakovanju v top formi. Županom pa, kot je še povedal, njen kapetan Janko Kopušar, zaradi različnih obveznosti ponavadi ne uspe sestaviti najmočnejše ekipe. Tokrat je na primer manjkal standardni član zasedbe, šentjurski župan Marko Diaci. Iz zares opravičljivih razlogov, saj je prav ta dan proslavljal fantastičen uspeh svojih košarkarjev, ki so v domačem Hruševcu postali državni prvaki.
Župani s Celjskega pomemben člen
Od županov iz naše regije poleg Janka Kopušarja in Marka Diacija za SOS brcajo še polzelski župan Jože Kužnik, Podčetrtka Peter Misja in štorski župan Miran Jurko-všek. Kot je še povedal Janko Kopušar, zadnje lokalne volitve niso kaj prida spremenile ekipe. Drugi kandidati bodo tako očitno morali počakati za
preboj v prvo ekipo na naslednje lokalne volitve.
Na spominski tekmi v Šmartnem ob Paki so sicer župani v ekipo SOS vključili še Anžeta Podgorška, sina pokojnega Alojza Podgorška. Na tekmo so povabili tudi družino pokojnega župana, njegove prijatelje iz veteranske ekipe 81, tudi direktorje domačih podjetij in poslovne partnerje občine, saj je dogodek namenjen tudi druženju, navezovanju in utrjevanju stikov.
ROBERT GORJANC
Foto: MC Šmartno ob Paki
Najraje plešejo, hodijo in igrajo odbojko
Z zaključno prireditvijo na Atletskem stadionu Kladivar se je v soboto uradno končal letošnji Mesec športa v knežjem mestu. Priložnosti za športno udejstvovanje pa bo tudi v prihajajočih tednih veliko.
V enomesečnem projektu sta prizadevanja za bolj kakovostno in zdravo življenje občanov združili Mestna občina Celje in Športna zveza Celje. 35 vaditeljev brezplačnih programov je poskrbelo za 290 ur vodenih športnih vadb, na katere je bilo prijavljenih več kot 850 udeležencev. Udeležba je bila največja pri družabnih plesih, nordijski hoji, pohodništvu, odbojki in šoli teka. Na organiziranih tedenskih vadbah so organizatorji skupaj zabeležili 17.597 obiskov.
Osnovni namen projekta je promocija telesne aktivnosti in zdravega načina življenja. Z različnimi prizorišči pa so želeli organizatorji hkrati promovirati tudi športno-rekrea-cijske zmogljivosti in raznolike možnosti za športno udejstvovanje, ki jih Celje ponuja. Že
v poletnih mesecih bo na letnem kopališču možna brezplačna vadba odbojke na mivki, prav tako pa se bo tudi v prihodnje mogoče pridružiti organiziranim pohodom.
Preizkus zmogljivosti in dvig adrenalina
V zadnjem mesecu so imeli številni možnost preizkusiti meje lastnih zmogljivosti. Še posebej zanimiv in poln adrenalina je bil Urbani gladiator, ki je privabil tekmovalce iz vse Slovenije in tujine. Svojo moč in vzdržljivost je 500 novodobnih gladiatorjev preizkušalo na treh zahtevnih trasah ter več kot 45 ovirah, ki so se obenem navezovale na najbolj zanimive kulturno-zgodovinske točke v Celju. Povsem svojo prireditev in tekmo so imeli tudi mali urbani gladiatorčki. Tisti najbolj vzdržljivi pa so meje zmogljivega premikali na triatlonski preizkušnji Half Iron Triatlon Celje-Logarska dolina.
LK
Organizatorji so za najmlajše nadebudne kolesarje pripravili posebno, 15-kilometrsko ravninsko progo. Z veseljem so z njimi kolesarili tudi starši.
Na kolo za zdravo telo
Več kot 500 kolesarjev vseh generacij je v nedeljo zavzelo ceste, ki peljejo v knežje mesto. Številni rekreativci in predvsem družine so v lepem sončnem vremenu vrteli pedala v okviru tradicionalne prireditve Na kolo.
Prva junijska nedelja je združila kolesarske navdušence na Celjskem in jih že deseto leto zapored popeljala na največjo družinsko rekreativno kolesarsko prireditev pri nas. Kolesarji so se na pot podali iz šestih občin: Celja, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Štor, Voj-nika in Žalca. Pedala so vneto vrteli vse do
skupnega cilja v Celju, kjer so zanje pripravili pestro zabavo in pogostitev. »S ponosom ugotavljamo, da se nam vsako leto pridruži več otrok in družin. Tako je letos kolesarilo več kot 150 otrok, ki so dokazali, da je tudi kolesarjenje zanimiva in zabavna aktivnost saj je super izbira. Ponuja obilo možnosti za raziskovanje narave in kakovostno druženje, poleg vsega krepi zdravje in poživi duha,« je povedala Snežana Delakorda, vodja organizacijskega odbora.
LK
NAMIG ZA IZLET
33
Pohod po slovenskem vulkanu
CD >
O

Višina:
1577 metrov
oo Zahtevnost: lahkaoznačenapot
Potepanje po Smrekovcu in Komnu
ro
o
o
Čas hoj
2 uri
QOEEEBOEOBaQlaöO!
Krnes (ura in pol) Komen (dve uri)
Koča na Loki pod Raduho (pet ur)
Raduha (šest ur in pol)
Koča na travniku (dve uri in pol)
Smrekovec je edino slovensko vulkansko pogorje; kamnine v zemlji, ki so nastale iz lave in pepela, strokovnjakom kažejo, da je bil vulkan Smrekovec aktiven pred približno 30 milijoni let. Deset kilometrov dolgo pogorje z najvišjimi vrhovi Velikim Travnikom, Komnom, Krne-som in Smrekovcem leži na severovzhodnem območju Kamniško-Savinjskih Alp ter meji na Šaleško, Zgornjo Savinjsko in Zgornjo Mežiško dolino.
Zaradi geološke podlage se pogorje ponaša tudi z nekaterimi botaničnimi posebnostmi, ki jih na drugih območjih Kamniško-Sa-vinjskih Alp ne najdemo. Ljubitelji cvetja so zagotovo navdušeni nad kuštravim je-gličem, kochovim sviščem in alpsko zvončnico, na potepu po smrekovškem pogorju pa bomo morda srečali tudi kakšnega jelena, srno, gamsa, alpskega zajca, ruševca in divjega petelina.
Dostopi in razgled z vrha
Smrekovško pogorje je za pohodnike zanimivo tudi zato, ker se je možno nanj povzpeti iz različnih sme-
ri - s Črne na Koroškem, iz Šoštanja ali Mozirja. Tisti z manj kondicije se lahko do koče pod Smrekovcem pripeljejo kar z avtomobilom. Od koče na Smrekovcu, ki je ena od vmesnih postojank slovenske planinske poti, do vrha ni daleč; potrebujemo samo pol ure nezahtevne hoje. Vrh z značilno kamnito piramido, kjer je tudi vpisna skrinjica, je prostran, travnat in razgleden. Z njega se lepo vidijo nekateri vrhovi, od Paškega Kozjaka, Konjiške gore, Boča, Mrzlice, Menine planine, Lepenatke in Velikega Rogatca do Olševe, Raduhe, Julijcev s Triglavom, Pece in Uršlje gore.
Pot je možno podaljšati
Z vrha Smrekovca se lahko spustimo nazaj do koče, kjer si lahko na velikem travniku odpočijemo in naberemo novih moči. Lahko pa z vrha nadaljujemo po smre-kovškem grebenu preko Kr-nesa do Komna, za kar v eno smer potrebujemo približno tri ure hoje. Ker pot poteka po grebenu čez travnike in skozi gozdove, za katere so značilna zelo velika mravljišča, večjih vzponov do omenjenih ciljev ni.
Razgled z vrha Smrekovca (1577 metrov) z značilno kamnito piramido
Korito z vodo v bližini parkirišča
Dom na Smrekovcu

VamjTianjka idej, kam bi lahko šli konec tedna?
V rubriki
amig
vam pomagamo z opisi zanimivih poti in krajev.
Skozi gozd in čez travnike
Mi smo se na Smrekovec povzpeli z mozirskega konca. Glavna cesta proti Mozirju se za vasjo Ljubija odcepi proti Belim Vodam. Tej cesti, ki kmalu postane makadamska, v vseh križiščih sledimo naravnost ob potoku. Ko pa pridemo do križišča, kjer se levo preko mostu odcepi ce-
sta k Brložniku, parkiramo na parkirišču ob cesti. Markirana pot, ki se vije skozi gozd in ki nekajkrat preči travnato pobočje, nas je v približno dveh urah pripeljala do koče pod Smrekovcem.
Ker je Smrekovec odlično izhodišče tudi za daljše ture, lahko pohod podaljšamo do koče na Loki pod Raduho, do vrha Raduhe ali do Koče na travni-
ku. Katero od omenjenih poti boste izbrali, je seveda odvisno od vašega časa in kondicije.
Mi smo se z vrha Smrekovca podali samo do Komna; na poti smo srečali le nekaj pohodnikov, ki so tako kot mi uživali ob petju ptic in ob pogledih na cvetoče travnike. Vsekakor je to izlet, ki bi ga veljalo še kdaj ponoviti.
TP
34
BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
#
amra
www.kamra.si
Godba na pihala Slovenske Konjice na gostovanju v Krapini
17. božično-novoletni koncert Godbe na pihala Slovenske Konjice, 2007
Razvoj Godbe na pihala Slovenske Konjice (4. del)
Vodstvo godbe
V času, ko je orkester vodil Alojz Kranjčan, ki je bil hkrati tudi ravnatelj glasbene šole, se je orkester vsako leto pomladil s petimi do osmimi člani.
Ker jih je približno toliko vsako leto odšlo v srednjo oziroma visoko šolo in na služenje vojaškega roka, je število ostajalo približno enako, saj so le redki ostali v orkestru ali se vrnili.
Mladi na novo vključeni godbeniki so prihajali iz mladinskega pihalnega orkestra, ki je bil ustanovljen v okviru glasbene šole po prihodu Alojza Kranjčana.
Materialno in finančno je bil pihalni orkester v tem času primerno oskrbljen. Podpirali sta ga takratna zelo dobro stoječa delovna organizacija Konus iz Slovenskih Konjic, ki je bila tudi pokroviteljica, in Kulturna skupnost občine Slovenske Konjice.
Hkrati s 60-letnico orkestra, ki so jo slavnostno obeležili,
se je končalo tudi plodno obdobje dirigenta Alojza Kranjčana, ki je zapustil delovno mesto ravnatelja glasbene šole in dirigenta godbe.
Po zatišju spet zaživela
Vodstvo orkestra je maja 1988 prevzel Ivo Kacbek, mlad glasbenik iz Maribora. Ta si je prizadeval, da bi godba ponovno zaživela, saj je ob Kranjčanovem odhodu zašla v nekakšno krizo. Mnogo godbenikov je zapustilo orkester, mladih pa ni bilo dovolj. Približno leto je na vaje prihajalo le pet do šest članov. Tovarna Konus, ki je bila do takrat glavni pokrovitelj, je propadla. Financiranje je v celoti prevzela Kulturna skupnost občine Slovenske Konjice.
Po dve- do triletnem zatišju in po prelomnih dogodkih v državi je godba ponovno zaživela. Tekmovanj in gostovanj, kakršna so bila v bivši državi, sicer ni bilo več, zato pa so godbeniki že v letu 1991 pripravili novoletni koncert, ki je postal tradicija, saj ga od takrat organizirajo vsako leto. Orkester je dobil nove, sodobnejše uniforme. Vsako leto za 1. maj ob 6. uri zjutraj odigra že tradicionalno budni-co. Sodeluje tudi na mnogih prireditvah, ki jih je iz leta v leto več.
Se nadaljuje
ANA MILIČEVIČ, Splošna knjižnica Slov. Konjice
Vir foto: arhiv Godbe na pihala Slov. Konjice
Aleksandar Hemon: Nowhere man
O avtorju:
Med Ameriko in Sarajevom
Gre za roman, ki je doživel velik uspeh v Združenih državah Amerike. Napisal ga je v angleščini. Avtobiografska mistifikacija vsebuje Hemonovo pripoved o življenju svojega alter ega, Jozefa Proneka. Tematsko je v največji meri naslonjena na Sarajevo, Bosno in Hercegovino in SFRJ, torej na Jugoslavijo iz časov, ko še ni bila na naslovnih straneh svetovnih časopisov in televizijskih postaj.
Pronekov življenjepis je možno razdeliti na tri dele.
V prvem izvemo več o njegovem odraščanju v Sarajevu v osemdesetih letih (prejšnjega stoletja, katerega pa), v drugem je štipendist v Kijevu in pripadnik ukrajinske manjšine med antidemokra-tičnim udarom v Moskvi, v tretjem delu pa je imigrant v ZDA, ki po hišah zbira prispevke za Greenpeace. Roman so prevedli v »Čovjek bez prošlosti« (Človek brez preteklosti), s čimer se mnogi niso strinjali. Predlagali so tudi »Človek od nikoder« (Čovjek od niotkuda). Na
desetine romanov je nastalo iz sarajevskih in bosanskih vojnih in begunskih izkušenj. Vse več jih je, njihovi pisci pa živijo po celem svetu. Tako je nastala umetniška paralelna Bosna in nastalo je paralelno Sarajevo.
Aleksandru Hemonu je uspelo zanimive motive in opažanja vratolomno povezati v edinstveno konstrukcijo, toda najbolj prepričljiv je v »sarajevskem« delu romana. Spremljamo njegovo odraščanje, šolske dni, čas rokenrola in prvih ljubezni. Pripovedovanje o glavnem liku je večkrat skoraj do-kumentaristično, a vseeno lahkotno, toda s premalo sarajevskega humorja. Morda prevod ni dober, sem sprva pomislil. Toda saj sploh ni bilo prevoda v slovenščino iz bosanščine (ali če hočete srbohrvaščine), temveč iz angleščine. Posebnega sarajevskega ritma pripovedovanja torej ni mogoče ujeti.
A vendar se najde tudi odstavek: »Nekoč je Pronek v obupanem iskanju priznanja in upanju, da bo upravičil financiranje električne kitare, naredil kapitalno napako in nastopil za svoja starša. Odigral jima je cel očesni ciklus, sredi katerega je Pronek starejši, udobno nameščen na fotelju, začel smrčati, kar se je najprej slišalo kot bodreče mrmranje - zabloda, ki jo je razbil glasen hrk. Mama Pro-nek je privzela izraz spodbudnega zanimanja, dlani v naročju sta se oklepali druga druge, kot bi hoteli preprečiti
neobrzdani aplavz, pogled ji je streljal sem in tja. Zadnje bodalo v njegovo umetniško srce je bilo njeno veselo ploskanje, ki je zbudilo Prone-ka, da je skočil z naslanjača in urno zavzel bojni karate položaj - spomin na dni v policijski šoli ...«
Najbolj žlahtni so orisi vonjev, kjer se je ljubil, in občutkov med služenjem v JLA, ko nisi vedel, kdo je velik in kdo še večji kreten. In ko je prelepo, nedavno še olimpijsko Sarajevo doživelo padec v kruto realnost (čeprav so bili prvi prizori »nerealni«), je Pronek že drugje. »Mnoga leta kasneje, v mestu Rolling Meadows v zvezni državi Illinois, ko je agitiral za Gre-
V Sarajevu rojeni Aleksandar Hemon (1964) je na začetku vojne v Bosni kot begunec prišel v Združene države Amerike. V enaindvajseto stoletje je vstopil z ameriško objavo knjige kratkih zgodb The question ob Bruno (2000). Sledili so plaz slavilnih kritik, dolgo vztrajanje na lestvicah najbolje prodajanih knjig v več svetovnih časopisih in knjižni prevodi v več kot ducat jezikov. Z drugo knjigo, romanom Nowhere man, je leta 2002 utrdil svojo avtorsko prepoznavnost in velik ugled.
enpeace, je Pronek nekaj trenutkov stal pred žensko, ki je imela Sabinine oči. Ženska mu je zaloputnila vrata pred nosom, on pa se je potem cel večer spominjal tiste prve noči, ki se je začela s sooči-tvijo s krutim ogledalom. Bil je tako globoko izropan vsakega upanja, da mu je bilo že vseeno. Preostanek večera je agitiral tako zasanjano, da je bilo še veliko zmedenih
pogledov med vrati in lopu-tanja z njimi. Poklical je Mi-rzo v Sarajevo in ga vprašal, če ve, kje je Sabina. Takrat, ko so zbombardirali ljudi, ki so čakali v vrsti za kruh, je izgubila obe nogi. Videl jo je po televiziji, kako je ležala sredi tiste norišnice, mož ji je pritiskal svojo raztrgano srajco ob štrclje, iz katerih je špricala kri .«
DŠ
/Jntik
Knjigarna in antikvariat d.o.o. Kocbekova ulica 6, P.P. 325, 3000 CELJE Tel.:03 490 89 90, www.antika.si
V komisijsko prodajo že sprejemamo rabljene učbenike in delovne zvezke. Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, delovnih zvezkov, priročnikov, slovarjev in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole. Sprejemamo tudi rezervacije za učbeniške komplete. Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 17.00, sobota od 9.00 do 12.00.
informacije na tel.: 03/490 89 90, 031 399 570 antika.book@siol.net
Antika d. o. o., Kocbekova ulica 6, 3000 Celje
FOTOREPORTAŽA
35
Otroci so lahko spoznali delo gasilcev ...
... ali pa so se za nekaj trenutkov zamaskirali v branilce naše domovine.
S kom ste se ta konec tedna dobili v mestu?
Sobotno dogajanje med stojnicami in predstavitvami društev
Če že nekaj časa niste srečali starega znanca, prijatelja ali sošolca iz srednješolskih let, ste imeli minulo soboto lepo priložnost za to. Mnogi Celjani so se že tradicionalno dobili v mestu. Pokramljali so, se sprehodili med številnimi stojnicami, ki so ponujale vse od kulinaričnih dobrot do unikatnih modnih dodatkov, se predajali zvokom džez glasbe in si ogreli dlani, ko so se z odra poklonili najmlajši.
Celjsko mestno jedro je, zahvaljujoč številnim dogodkom predvsem ob koncih tedna, vse bolj obiskano. Preteklo soboto se je pestro dogajanje za vse generacije začelo že dopoldne, ko so na svoj račun prišli predvsem najmlajši, ki so lahko uživali v raznoliki ponudbi delavnic in animacij po celotnem mestnem središču. Kot se je izrazila zadovoljna direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik, so »zaživele vse mestne ulice in trgi«.
Celjani in okoličani se množično - in kot je mogoče razbrati iz njihovih izjav - z veseljem vračajo v staro me-
stno jedro. »Dolgo se je govorilo o oživitvi mestnega jedra in resnično me veseli, da se je začelo premikati na bolje. Da ljudje prosto dopoldne z družbo preživijo na celjskih ulicah in ne v nakupovalnih središčih,« je pestrost dogajanja zadnjih sobot pokomentirala ena od zadovoljnih Celjank. Gospod, ki si je z družino ogledoval ponudbo na eni od številnih
stojnic, ji je hitro prikimal in dodal: »Upam, da je to le začetek in se bo dogajanje vrnilo v celjsko mestno jedro. Prireditve po raznih centrih so vse preveč >instant<.«
Poletje bo pestro
Dobimo se v mestu je uvodna prireditev, ki že tradicionalno napoveduje bogato poletno dogajanje v knežjem mestu. »Z dogodki v mestu
želimo ljudi ozavestiti o pomenu vračanja v mestno jedro, ki z obnovljeno podobo omogoča najrazličnejše dogodke. Veseli nas, da se ljudje resnično odzivajo in da mestno središče Celja ni več prazno,« je povedala Jerneja Kolar, referentka za stike z javnostmi in promocijo pri Zavodu Celeia Celje.
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
Na trgu pred Mestnim kinom Metropol je zaživel tudi odprti oder, napo-vedni dogodek festivala Džjezz 2015. Na sliki pevka Nuša Ofentavšek.
Tisti, ki so si upali, so lahko skočili pod oblake in si dogajanje na celjskih ulicah ogledali še iz druge perspektive.
Na osrednjem odru so zaplesale in navdušile mlade balerine.
In kar je najpomembneje, nihče ni bil lačen.
36
FOTOREPORTAZA
Prva je na oder stopila Tanja Žagar. Za smo ji obljubili, da ji bomo prihodnje le in očala. Tanja pa, kot je dejala pred ;
Ekipa medijske hiše se na ogled postavi. (Foto: SHERPA)
Maja Založnik je lani navdušila v tekmovanja Glas Nemčije. Da je rt tudi Celjani.
Naši bralci in poslušalci
Krekov trg se je v soboto »tresel« zaradi dobre glasbe
Časopis Novi tednik in Radio Celje sta preteklo soboto več kot očitno dokazala, da se da »žurati« in veseliti tudi ob 70- in 60-letnici. Zavidljivima obletnicama se lahko zahvalimo, da je celjski Krekov trg pokal po šivih ob dobri glasbi od 18. ure in vse do polnoči.
Glasbeniki so na odru dali vse od sebe. Veliko se jih z Novim tednikom in Radiem Celje druži že vrsto let, saj vedo, da dajemo prednost slovenski glasbi. Ta nas je v soboto združila v eno. To je bil namen. In bil je dosežen. Hvala vsem.
SŠol, foto: GrupA
Nastale so številne fotografije. Nekaj vam jih ponujamo v časopisni obliki, veliko pa smo jih objavili na FB-strani Novi tednik in Radio Celje in na spletni strani www.radiocelje.com.
Andraž Purg - GrupA je bil tisti, ki je ves čas koncerta vihtel fotoaparat na Krekovem trgu in koncert »slikovno beležil«. Potem je prišel čas, da je stopil tudi pred njega.
Direktorica Novega tednika in Radia Celje Anica Šrot Aužner je z vsemi glasbeniki v zakulis-ju še malo pokramljala in jim podarila tudi darilca. Da je bil Rok Ferengja vesel njenega darila, kaže tudi njegov obraz.
\

4

k Џ
r- - m
FOTOREPORTAŽA
37
/> M /4
'л - >
«
M

Postavni Werner je v zadnjih dveh mesecih shujšal za deset kilogramov. To so opazili
radi »pečice«, saj je sonce ob 18. uri še kar žgalo, tudi njegovi oboževalci, oboževalke pa so bile navdušene. Še posebej, ko je za sekundo to, ko bo spet nastopala za nas, nabavili kopalke pokazal trebušne mišice. Kar nekaj časa se jim je takole »nastavljal«, da so ga lahko sbrano množico, se bo preoblekla kar na odru. fotografirale, nato je z njimi tudi zaplesal.
na nogah: zaradi »žura«
A
Vi




38
ZA ZDRAVJE
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Tina Razlag Kolar: »Izobrazba je zelo pomembna, predvsem kakovost izobraževanja. Nauči te, kako se pravilno odzvati, izboljšati kakovost življenja starostnika in prepoznati, kdaj gre za stanje, ki je zanj resno ogrožujoče. Govorim o zdravstveni negi, ne o medicini, ki je že drugo področje. Toda kaj nam vsem kot družbi pripomore pri odnosu do starejših? Kulturni kapital vsakega posameznika, ki se začne v družini z vzgojo. Težko je nekomu, ki je star 20 let, vcepiti te vrednote. Te morajo biti v človeku, vedno pa izhajajo iz družine, ki je primarna celica družbe.«
Mag. Boris Miha Kaučič, prodekan za izobraževalno dejavnost v Visoki zdravstveni šoli Celje. »Naši študenti se z odnosom do starostnikov srečajo že v prvem letniku študija zdravstvene nege. Naš namen je, da tudi v izobraževanju študenti prepoznajo, kaj pomeni celosten pristop do starejših. Imamo 38 učnih okolij, kjer pridobivajo takšne izkušnje. Mednarodne raziskave kažejo, da mladi ljudje morda ne želijo delati s starejšimi, takšna poletna šola pa daje krasne možnosti za izmenjavo izkušenj.«
Zdrav življenjski slog za zdravo staranje
Projekt medgeneracijskega druženja eden najboljših v Evropi
Pretekli petek se je v Visoki zdravstveni šoli v Celju končala tako imenovana poletna šola, v kateri je sodelovalo približno 30 slovenskih in tujih študentov in predavateljev. Omenjena šola je del razvojnega in raziskovalnega evropskega projekta Zdrav življenjski slog za zdravo staranje. Rdečo nit projekta sta predstavljala ugotavljanje in analiziranje zdravstvene pismenosti in telesne aktivnosti starostnikov. Predvsem pa preučevanje primerov dobre prakse ter iskanje rešitev za morebitne pomanjkljivosti na tem področju.
Mladi so se tako štirinajst dni v delavnicah in na srečanjih družili s starejšimi na Celjskem, med drugim so se skupaj učili nordijske hoje in opravili teste hoje na dva kilometra. A to je le del vsega, kar se je dogajalo te dni. Udeleženci poletne šole so si med drugim ogledali tudi Dom Nine Pokorn Grmovje, dom starejših občanov v Kranju in Splošno bolnišnico Celje. Obiskali so jih tudi starejši, ki se v Celju srečujejo v skupinah za samopomoč. Tokratno srečanje je bilo drugač-
no. Z mladimi so razpravljali o različnih temah. Tako so se »družile« izkušnje, pri čemer so mladi v neposrednem stiku s starostniki spoznali njihov način življenja in razmišljanja. »Program je bil zelo intenziven, saj so se v poletni šoli vrstila tudi predavanja različnih tujih in slovenskih strokovnjakov. S pomočjo starejših in pod strokovnim vodstvom fizioterapevtke so študenti posneli tudi DVD o fizični aktivnosti starostnikov. Objavili ga bomo na svojem spletnem portalu,« pravi mag. Boris Miha Kaučič, prodekan za izobraževalno dejavnost v Visoki zdravstveni šoli Celje.
Projekt so nadgradili
Poletna šola na temo med-generacijskega druženja v Celju ni prva. »Visoka zdravstvena šola je bila organizatorka poletne šole že pred dvema letoma, ko smo govorili o promociji zdravega staranja. Tokrat smo projekt le nadgradili, ga dopolnili in še izboljšali,« pravi Katja Esih, direktorica Regijskega študijskega središča v Celju. »Na podlagi pogovorov, predavanj, ogledov in analiz smo pregledali obstoje-
OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey -
DR. OSTEOPATHIE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POSfA: VERSlNlN.ANDREJeGMAlL.COM
če stanje v državah in pripravili smernice ali ideje za naprej. Torej, kako se soočiti z nizko zdravstveno pismenostjo starostnikov in s slabo udeležbo pri telesni aktivnosti. Mednarodno sodelovanje je v takšnih primerih zelo pomembno, saj prinaša večkulturno raven izkušenj. Zelo zanimiva je bila predvsem primerjava dobrih praks, saj je ravno izkustveno učenje ključnega pomena. Na podlagi tega smo videli, kaj lahko pri nas še izboljšamo. Glede na to, da je bila visoka zdravstvena šola gostiteljica, se je ravno to pokazalo za zelo pozitivno. Ker je zelo dobro vpeta v lokalni prostor, je bilo zelo dobro izvedeno tudi praktično medgeneracijsko druženje med nami in starejšimi,« je dejala študentka tretjega letnika Visoke zdravstvene šole Celje Tina Razlag Kolar.
Visoka raven kakovosti dela s starejšimi
Primere dobre prakse so študenti pregledali tudi pretekli mesec na Poljskem, kjer so bili v okviru poletne šole na študentski konferenci. »Tako smo dobili vpogled v tamkajšnji pristop do starejših. Načeloma bi lahko s ponosom rekel, da dosegamo visoko raven kakovosti v primerjavi z ostalimi državami, ponekod pa se v sistemu pokažejo tudi pomanjkljivosti. Toda s s pomočjo takšnih poletnih šol in na podlagi sodelovanja med študenti lahko pripomoremo še k dodatnemu dvigu kakovosti pri nas. Če ne veš, kako je drugje, ne moreš predlagati novosti ali tega, kako neko stvar v zdravstveni pismenosti starejših in njihovi telesni aktivnosti še izboljšati. Tam,
Katja Esih, direktorica Regijskega študijskega središča v Celju: »Odziv lokalnega okolja na poletno šolo je bil izjemen. Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije je posnela tudi videoposnetek o vtisih vseh sodelujočih, ki ga bomo objavili na spletu, logotip pa so ustvari dijaki umetniški gimnazijci Gimnazije Celje - Center.«
kjer smo že dobri, lahko to kakovost samo še nadgradimo,« je dejal študent tretjega letnika Visoke zdravstvene šole Celje Kristijan Zimaj. Visoka zdravstvena šola bo v sklopu projekta Zdrav življenjski slog za zdravo staranje pripravila tudi spletni portal v štirih jezikih, kjer bo možno prebrati marsikaj o zdravstveni pismenosti starejših in njihovi telesni dejavnosti. Na Finskem, Poljskem, Portugalskem in v Sloveniji bodo opravili še raziskavo med starejšimi o njihovih funkcionalnih sposobnostih. Na tak način bodo študenti še dodatno analizirali, kako bi lahko mladi te stvari še izboljšali, se približali starejšim in jim pomagali, da bo tudi njihovo življenje čim bolj zdravo in aktivno.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Kristijan Zimaj: »Odnos do starejših je izraz notranjega jaza. Za nas to ni le poklic, ampak poslanstvo. S pomočjo izobrazbe dobiš neko znanje, ki ga lahko samo še okrepiš na podlagi izkušenj.«
Evropski projekt Zdrav življenjski slog za zdravo staranje koordinira visoka zdravstvena šola v Celju v sodelovanju s še tremi visokošolskimi zavodi s Poljske, Finske in Portugalske. Projekt, ki ga izvaja celjska visoka zdravstvena šola, je bil na področju Evropske unije prepoznan kot eden najboljših na področju medgeneracijskega sodelovanja.

% s
1>
Бе
Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
vabi k vpisu v magistrske študijske programe Inkluzivna pedagogika, Razredni pouk, Izobraževanje odraslih in razvoj kariere, Zgodnje učenje in Socialna
pedagogika, ki je edini dvoletni študijski program s področja socialne pedagogike v Sloveniji, ter v doktorska študijska programa Edukacijske vede in Zgodnje učenje.
Informativni dan na PEF UP 18. 6. 2015 ob 16.30 Okrogla miza Socialni pedagogi v naši družbi na UP 23. 6. 2015 ob 16
Več informacij: www.pef.upr.si
PISMA BRALCEV
39
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic oziroma 4 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Prejeli smo
O pobojih med vojno in po njej
Ko sem poslušala oddajo o Hudi Jami, v oddaji so sodelovali dr. Dežman, dr. Pirjevec, upokojeni vrhovni sodnik Vasko Polič in g. Leljak, sem bila prepričana, da je že skrajni čas, da končno postavimo obeležje vsem žrtvam druge svetovne vojne. Vsaka vojna je nasilje in je zločin nad človeškim dostojanstvom. Mučenje, taborišča, posilstvo, lakota, ubijanje nedolžnih ljudi, zlasti otrok, presegajo vso krutost, ki jo premore človek, ko se spremeni v zver.
Vse to sem doživljala med 16. in 20. letom svoje mladosti. Ko je Hitler zasedel Štajersko, je izgnal mnogo Slovencev v Srbijo in na Hrvaško, duhovnike pa v Ljubljano, kjer so se nekateri združili z belogardisti, prisegli (menda tudi prisilno) okupatorju in se borili proti svojemu lastnemu narodu. V našem kraju so Nemci odpeljali nekaj družin v taborišči Auschwitz in Dachau, očete so postrelili. Kaj vse so morali pretrpeti ukradeni otroci, ko so jih ločili od staršev. Živo se spominjam, bilo je v letu 1943 v srednji šoli, ko je moral nemški učitelj ves razred peljati pred vojašnico v Celju, kjer so na tleh ležali pobiti partizani, med njimi je stala Tončka Čečeva z ranami na obrazu, okrvavljenimi lasmi in z okoli vratu obešenim napisom: »Ich bin eine banditin.« Bilo je grozljivo.
Vsaka vojna je za človeštvo zlo. Največ vojn so povzročili posamezni fanatiki, ki so hoteli podjarmiti ali uničiti narod z nasiljem. Veliko vojn so povzročile nekatere vere. Nočem biti nespoštljiva, če omenim Vatikan, ki se ni uprl holokavstu in se ni zavzel za 30 milijonov nedolžnih ljudi v imenu božje zapovedi: »Ne ubijaj!« V opravičilo navajam: bila je vojna, ko se zrušita vsa človeška etika in morala. Znano je tudi, da so zavezniki z lakoto in žejo umorili nekaj deset tisoč nemških vojnih ujetnikov ob Renu.
Naš partizanski boj je bil upravičen. Primorski Slovenci so zelo trpeli pod fašizmom, saj so jim ukinili slovenske šole in slovensko besedo. Žalostni spomini na Rižarno in Bazovico so še vedno živi. Šarhov bataljon pri Osankarici na Pohorju so Nemci pokončali do zadnjega borca, tudi oba Šarhova otroka, ki sta se pridružila očetu, ko so jima Nemci ustrelili nosečo mamo. Nešteto je grozljivih zgodb. Po naših gozdovih je razsutih nešteto grobov padlih za domovino. Nekateri so ostali na
mestu uboja, saj so svojci želeli, naj ostanejo tam, kjer so našli svoj mir. Naša NOB ima nešteto pozitivnih vrednot, ki jih moramo ohranjati za potomce. Bolnico Franjo, ki je fenomen v zgodovini za pomoč ranjencem ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, menda tudi v svetu. Je naš veličasten moralni spomenik.
Doživela sem tudi konec druge svetovne vojne, ko so se skozi naš kraj umikale nepregledne množice vojaštva proti severu. Poražena nemška vojska je brez ovir odlagala orožje, medtem ko so se ustaši razkropili po vaseh in zahtevali hrano. Tudi na našo domačijo je prišla manjša skupina. Eden je imel nož v rokah in je grozeče zahteval: »Dajte mi hleba!« Bilo nas je nepopisno strah. Vojska, Jugoslovanska armada, ki je prihajala z juga, je vso to vojsko preganjala, ponoči pa tudi streljala. Tudi to so bili povojni poboji, ki se jim ni dalo izogniti zaradi nasilja nad prebivalci našega kraja. Morali so ustvariti red in varnost. Veliko bi se dalo napisati o teh zadnjih dneh, o koncu največje morije v Evropi.
Moti me, da o povojnih pobojih, ki so tudi meni z vso težo legli na dušo in so za naš narod hudo breme, pišejo mladi, ki ne vedo, kaj je vojna. Tudi g. Leljak ni poklican, da sodeluje v podobnih oddajah. Kdor ni doživel vse tragedije vojne v svojem življenju, ne more pravilno presoditi nastalih usodnih dogodkov. Vse prepuščam zgodovini, ki bo ovrednotila, kaj je bilo v vojni pozitivnega in kaj je bilo velika napaka ali celo zločin. Žal so bile na obeh straneh zmote, zato se prenehajte med seboj obtoževati.
Po 70 letih je že čas, da si ustvarimo svet brez prepirov, vojn, nasilja, izkoriščanja in pohlepa. Zaživimo kot prijatelji, obdarjeni s strpnostjo, z dobroto in ljubeznijo drug do drugega.
BOŽENA SOTLAR, Šentjur
Odnos do živali ... zrcalo značaja
Društvo proti mučenju in za zaščito živali ter tudi ljudje, ki so v svojem okolju priča trpinčenju živali, si upamo trditi, da je vedno več neodgovornih, brezvestnih ljudi, ki živali mučijo in zanemarjajo, včasih so izpostavljene celo vsakodnevnemu trpinčenju. Člani društva smo na osnovi Zakona o zaščiti živali dolžni opozarjati ljudi in v primeru ugotovljenega suma mučenja to sporočiti pristojnemu inšpektoratu in tudi policiji. Zakon določa odgovornost ljudi za zaščito življenja, zdravja
in dobrega počutja živali v svojem okolju, kajti nihče jih nima pravice mučiti. Vsako trpinčenje in mučenje sta po zakonu kaznivo dejanje.
Poletje z vročimi dnevi je pred vrati, zato v društvu opozarjamo, da živali v tem času zelo trpijo, prepogosto so izpostavljene vročini in žgočemu soncu ter žeji. Zaščitniki živali prosimo lastnike, naj več pozornosti posvetijo rejnim in vsem ostalim domačim živalim. Počutje teh nebogljenih bitij je odvisno od vas, same si žal ne morejo pomagati. Naj živijo brez strahu, trpljenja, stisk, naj ne bodo lačne, na razpolago naj imajo vedno dovolj sveže pitne vode. Bivalni prostori morajo biti čisti in zračni (ne zatohli), gibanje ne

sme biti omejeno. Žrtve vročinskega vala so psi čuvaji na prostem, ki gospodarju služijo in varujejo njegovo imetje, zato opozarjamo, naj psa ne puščajo na sončni pripeki. Imeti mora primeren senčni prostor, vedno dovolj sveže vode in dva obroka zdrave hrane. Mladički se do enega leta hranijo večkrat dnevno. Če mora biti pes priklenjen na verigo, mora ta biti lahka in dolga štiri metre, imeti mora usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati in drgniti. Pes nikakor ne sme biti privezan na zatezno bodečo ovratnico. Prepovedano je privezovati pse, mlajše od deset mesecev. Uta mora biti lesena s pred-prostorom in z ležiščem, kjer ima zavetje pred vremenskimi
spremembami. Redno mu je treba odstranjevati bolhe, klope ... Bivanje v bolj ali manj tesnih pesjakih in privezovanje na verigo pomenita telesno in duševno mučenje živali. Pes je namreč socialno bitje, ki si želi in potrebuje bližino svojih ljudi. V osami postane plašen, lahko tudi napadalen. Osamitev vpliva nanj enako kot na človeka, zato mu je treba nuditi več pozornosti, ga večkrat dnevno peljati na sprehod, se igrati z njim. Le tako bo imel občutek, da je zaželen.
Posebno skrb je treba posvetiti tudi psom v stanovanjskih blokih, kjer je gibanje omejeno in so bolj ali manj osamljeni, večji del dneva zaprti v brezzračnih prostorih, kot so hodniki, ali
so na balkonih in terasah izpostavljeni žgočemu soncu. Pomembno je, da psa večkrat dnevno odpeljemo na daljši sprehod, kjer opravi svojo potrebo, se sprosti, saj potrebuje veliko gibanja. Nikakor ne smemo pozabiti na svežo vodo, ki jo mora imeti vedno v neomejenih količinah. Prav tako je naša dolžnost, da pitno vodo in ustrezno hrano vsakodnevno priskrbimo mucam in ostalim malim hišnim živalim.
Tudi ptice potrebujejo našo pomoč, zato jim omogočimo, da bodo iz nizke, plitve in nekoliko težje posode s svežo vodo pogasile svojo žejo.
ŠTEFKA KURENT, Društvo proti mučenju živali Celje
40
BRALCI POROČEVALCI
Skaza združila
ZŠAM Laško ponovno prva
Športna sekcija ZŠAM Celjsko-zasavske regije je 25. aprila pripravila delovno tekmovanje na avtopoligonu Ločica ob Savinji. Dobro pripravljena proga z 11 ovirami je od tekmovalcev zahtevala obvladovanje vozila in veliko spretnosti.
Tekmovanje je bilo v hitrostnem testiranju cestnoprometnih predpisov in spretnostni vožnji v kategorijah tovornjak, kombi in avtobus. Tekmovalo je 5 združenj - ZŠAM Laško, Savinjska dolina, Velenje, Radeče in Slovenske Konjice. ZŠAM Laško je zabeležila velik dosežek svojih tekmovalcev, in sicer 1. in 3. mesto v kategoriji avtobus, 1. mesto v kategoriji kombi in 2. mesto v kategoriji tovornjak. Laščani so v vseh treh kategorijah osvojili ekipno 1. mesto. Najprestižnejši naslov dneva so v medekipnem tekmovanju osvojile ekipe ZŠAM Laško in prejele prehodni pokal. Podelitev pokalov bo na proslavi ob dnevu šoferjev, ki bo julija na Rogli.
Tekmovanje je potekalo brez zapletov in v veselem tekmovalnem vzdušju. Ni pa bilo prav, da je ZŠAM CZR v Novem tedniku in Slovenskih novicah objavil neuradne rezultate, kjer so pisali, da je zmagala Savinjska dolina. Ob tej priložnosti tekmovalcem čestitam za uspeh, vsem pa želim srečno in varno vožnjo.
MARTIN PUŠNIK
Klavdijo Dovečer glasba in ples spremljata zadnjih 12 let, ko v plesni šoli Spin poučuje orientalski ples in sodeluje pri organizaciji plesnih predstav in dogodkov.
Naj tajnica 2015
Prestižno priznanje poslovna asistentka/tajnica leta že od leta 1996 podeljujeta Zveza klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije in Planet GV za vrhunsko strokovno znanje na področju tega poklica.
Priznanje podeljujeta na podlagi udeležbe na precej zahtevnem strokovnem testiranju. Prvi del zajema preizkus znanja iz pisarniškega poslovanja, poslovnega protokola, slovenščine, tujega jezika, računalništva in splošne razgledanosti. Glede na število doseženih točk se potem sedem najboljših v drugem krogu še osebno predstavi pred štiričlansko strokovno komisijo, kjer prikažejo svoje komunikacijske sposobnosti. Letos si je naziv tajnica leta v Portorožu prislužila Velenjčanka Klavdija Dovečer iz Desetke Celje, Finančno-računovodske in svetovalne storitve za zavode. Zaradi racionalizacije stroškov je leta 1980 začelo delovati v Celju Združenje osnovnih šol in tako so pod eno streho združili računovodstva osnovnih šol celjske občine. Leta 2004 se je zavod preoblikoval in mestna občina je ustanovila Desetko. Prednost Desetke so vsekakor manjši stroški za posamezen zavod ter enotna in učinkovita priprava analiz in podatkov za zavode in za ustanovitelja kot pomoč pri poslovnih odločitvah, sestavi proračuna ... Desetka Celje skrbi za 26 različnih javnih zavodov, 16 zaposlenih raču-novodkinj in knjigovodkinj tvori vrhunski tim, ki ga odlikujeta visoka strokovnost in učinkovitost.
Življenje je Klavdiji Dovečer v štiridesetih letih prineslo dobro mero poučnih lekcij, nekaj grenkih trenutkov, komičnih situacij in predvsem dragocenih izkušenj. Je ponosna pode-želanka. Mestni vrvež ima rada samo za nekaj ur v dnevu -takrat, ko je v službi, nato išče navdih in trenutke sreče doma, v hiši ob gozdu. V času gimnazije je bila uspešna judoistka, tudi članica slovenske reprezentance. Leta 1992 je osvojila naslov športnice leta mesta Velenje. Po končani športni karieri se je posvetila materinstvu. Klavdija piše pesmi in zgodbice za otroke. Pred štirimi leti je njene pesmice odkrila in zapela pevka Mojca in tako je nekaj njenih najljubših ovekovečenih na zgoščenki. Leto po njeni izdaji so bile pesmice osnova za nastanek muzikala Mojčin Lepi svet, ki je razveseljeval otroke po vsej Sloveniji. Trenutno potuje po deželi drugi del muzikala Vsi tako drugačni, za katerega je napisala zgodbo in scenarij.
ANDREJA PETROVIČ
Plastika družine
Podjetje Plastika Skaza je v osrčju Šaleške doline v Velenju na Titovem trgu organiziralo že 2. Družinski dan in združilo prav vse delce svojih zaposlenih z občino. Družinski dan je priložnost, da Velenjčani izvedo, kdo so in kaj počnejo v podjetju, da jih spoznajo tudi na drugačen način in vidijo, da je podjetje zelo preprosto, ampak vseeno ciljno naravnano.
»Res se lahko občuti, da živimo v skladu z našim sloganom Vsi delci štejejo,« je povedala Tanja Skaza, direktorica podjetja. Ob prijetnem sobotnem sončnem dnevu so se najmlajši zabavali ob animacijah maskote Organko, smešnega klovna, in ob spuščanju velikih milnih balončkov. Pod rokami mojstric ličenja so se mladi prelevili v prava pravljična bitja. Dekleta so bila še posebej navdušena nad Skazovo česalni-co, saj so jim spretna dekleta ustvarile pričesko po njihovih željah, vse od prikupnih čopkov do dolgih kitk. Mnogi so se najbolj razveselili slastnih palačink v palačinkarnici. Posebno pozornost je pritegnil robot, ki je pekel vaflje, premazane s čokolado. Družine so združili tudi z zabavnimi družabnimi igrami, kot je bila štiri v vrsto. Ker v podjetju vedno stremijo k razvoju kadra, so tudi na dogodku skušali skupaj poiskati še več potenciala. Vsak je imel namreč priložnost, da poda svoje ideje in odda vlogo za zaposlitev. Starši so lahko spoznali tudi vsak njihov mini oddelek, vse od financ do tehnologije. Seveda ni manjkalo popustov na inovativne izdelke iz blagovne znamke Cuisine, katere značilnost je, da so izdelki v večini narejeni iz recikliranega materiala, izredno barviti in hkrati kakovostni, saj jih brez težav peremo v pomivalnem stroju. Na vprašanje, zakaj Družinski dan, energična direktorica dodaja: »Vse to smo naredili, ker čutimo odgovornost do svojih občank in občanov. Ni lepšega kot videti številne nasmejane otroke in starše, ki nas želijo spoznati.«
ANDREJA JERNEJČIČ
Med najmlajšimi je bilo ogromno zanimanja za poslikavo obraza.
O našem projektu Cart fit
Vedenje, da si na svetu tudi zato, da daješ, je neprecenljivo. In zato še toliko večje veselje, ko uspeš za nekaj ur ustaviti čas, se ozreti vase, biti sama s seboj in hkrati še podarjati.
Da ženska energija gore premika, se je spet pokazalo letos ob prav posebnem praznovanju ženskega praznika v Preboldu. Razvaja-nje za telo in dušo je bilo 7. in 8. marca v večnamenski dvorani Vrtca Prebold, kjer se je skozi vadbo joge, pi-
latesa, NI A technique in meditacije razvajalo kar 33 Cart fit punc, ki so skupaj z organizatorkama Stanko M. Murgelj in Danico Pinter ter Boštjanom in Gašperjem zbirale sredstva za morsko dogodivščino za deset otrok. Ta se je dogodila 22., 23. in 24 maja v CŠOD Breženka v Fiesi. Ob odhodu so nas pozdravljale dežne kaplje, kar pa niti za trenutek ni zmotilo naše dobre volje in vere, da se bomo uspeli namočiti tudi v morju in ne samo v baze-
nu. Uživali smo v vožnji z »disko« Pemi avtobusom, in že kar prvi večer dobro raziskali plažo in športno igrišče ter z Vivapen flomastri in nalivniki narisali in zapisali svoj dnevnik. Tudi naslednji dan smo peli in plesali v dežju, si ogledali akvarij in si privoščili vsak svojo ogromno kepico sladoleda. V bazenu smo opravili kratek tečaj plavanja ter pred večerjo z Matejo in s Sonjo preko NIA technique intenzivno odplesali nekaj indijanskih
plesov, ki so nam pomagali priklicati sonce. Z najbolj »kulskim« kapitanom Bojanom (Plovtur) in njegovim adrenalinskim čolnom smo se odpeljali v sončno nedeljo, ki je dosegla vrhunec s čofotanjem v morju.
Bilo je nepozabno, veselo, ustvarjalno in bilo je vredno biti prisoten v danem trenutku, kajti izkazovati dobroto ni dolžnost. To je radost, saj smo takrat, ko smo dobri do drugih, najboljši do sebe.
SM
Veselje otrok
BRALCI POROČEVALCI
41
Uspešna turneja
Oktet 9 v Kruševcu
Vokalna zasedba Oktet 9, ki pod okriljem alumni Društva GCC združuje nekdanje dijake Gimnazije Celje -Center, je v četrtek, 4. junija, s celovečernim koncertom, ki je nastal v sodelovanju z Društvom Slovencev Lipa Kruševac, v nabito polnem mestnem gledališču uspešno predstavila svojo novo zgoščenko Svoboda!?
Obenem je bil koncert tudi darilo GCC dolgoletni partnerski šoli Gimnaziji Kruševac ob visokem jubileju, saj prav ta čas ena najuglednejših srbskih gimnazij, kjer se šola malo manj kot tisoč dijakov z juga Srbije, praznuje 150-le-tnico ustanovitve.
Več kot 500 gostov iz srbskega šolstva, kulture in
politike je prisluhnilo zanimivemu prerezu slovenskih domoljubnih pesmi, od kmečkih puntov do konca druge svetovne vojne, fantje pa so v program koncerta vključili tudi srbske umetne in ljudske skladbe. Člane Okteta 9 je ob tej priložnosti sprejel tudi župan Kruševca Dragi Nestrorović na posebnem sprejemu v mestni hiši, kjer so predstavniki obeh gimnazij podpisali pismo o nameri za pripravo in uresničitev projektov s področja kulture in trajnostnega razvoja. Oktet 9 tako uspešno nadaljuje promocijo nove zgoščenke, na kateri so zbrane skladbe iz prelomnih obdobij boja slovenskega naroda za svobodo in enakopravnost.
Zgoščenka, ki so jo javnosti predstavili v začetku maja, je osvojila občinstvo tako doma kot tudi na tujem, saj je bila turneja v Kruševac namenjena tudi obisku tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva, ki povezuje malo več kot sto Slovencev, živečih na jugu Srbije. Turnejo sta podprla tudi Urad RS za Slovence v zamejstvu in tujini ter Mestna občina Celje.
Oktet 9 v bližnji prihodnosti načrtuje še koncerte v Šmarju pri Jelšah (12. junija), Celju (17. junija), Preddvoru (20. junija) in Sevnici (12. julija), v začetku julija pa bo v knežjem mestu gostil odlično srbsko a cappella skupino Musica Viva iz Somborja.
GD
Skupna razstava
Taščice med nastopom
H V V ■	■ V f>
Tašcice na Jozefovem hribu
V četrtek, 21. maja, so člani Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur v Galeriji
Zgornji trg odprli samostojno likovno razstavo. 20 članov DLU Rifnik se je predsta-
vilo z 42 deli, ki so nastajala v preteklem letu.
Razstavo so naslovili Osvobojene ideje, saj letos niso določili teme in so tako bili glave in čopiči vseh likovnikov povsem svobodni in neomejeni pri njeni izbiri in izbiri tehnike. Razstavo so organizirali s šentjursko izpostavo JSKD v okviru Tedna ljubiteljske kulture. Dogodek je povezovala Na-stija Močnik, za glasbene premore pa sta poskrbeli sestri Blanka Cingl in Urška Pevec. Vse zbrane je najprej nagovoril Ivo Brodej, likovni pedagog in soustanovitelj društva, ki je poudaril, da razstavljajo večinoma likovno neizobraženi posamezniki, ampak da nas kljub temu njihova dela ne bodo pustila ravnodušna. Nato je sedanji predsednik društva Dragan Podovac prijetno presenetil nekaj prisotnih z zahvalami za vso pomoč in podporo, ki jo že vrsto let nudijo društvu. Za sproščeno vzdušje na razstavi so poleg predsednika DLU Rifnik poskrbeli tudi vsi zbrani, ki so se udeležili tega kulturnega dogodka. Razstavo si bo možno ogledati vse do konca junija.
KVIRINA M. ZUPANC
Taščice smo 20. maja nastopile na dnevu odprtih vrat v domu ostarelih na Jožefovem hribu v Celju.
Vodstvo doma na Jože-fovem hribu v Celju nas je povabilo, da bi nastopile na prireditvi. Preživeli smo lepo popoldne ob raznih aktivnostih, kot so košnja trave, spravilo sena v kopice, mlačev in »vejanje« žita ter glasba Godbe na pihala
s Svetine. Manjkali niso niti petje Fantov z Jožefovega hriba, prepevanje pevskega zbora stanovalcev, zbora zaposlenih in seveda naše petje. Popoldne je hitro minilo ob druženju in aktivnostih, potem smo povečerjali kislo juho, ki so jo pripravili za vse, nazadnje pa smo si ogledali likovno razstavo Janeza in Tineta Repnika v avli doma. Tudi tam smo zape-
le, a tudi Fantje z Jožefovega hriba so zapeli nekaj pesmi. Bilo je čudovito popoldne, ki se je skoraj prehitro sprevrglo v večer, zato se je bilo treba posloviti. Zahvaljujemo se vodstvu doma, predvsem pa gospodu Planinšku, direktorju doma, za povabilo. Z veseljem se bomo še kdaj odzvale.
MAJDA BREŽNIK, foto: FRANC LEBIČ
Šentjurski likovniki pred Galerijo Zgornji trg
Vokalne skupine v Olimju
V prelepi cerkvi Marijinega vnebovzetja v Olimju so se srečale male vokalne skupine, ki delujejo na območju celjske koordinacije Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Območnega srečanja, ki ga je pripravila izpostava Šmarje pri Jelšah, so se udeležile tudi tri vokalne skupine s Šentjurskega - VS Kresnice iz Gorice pri Slivnici, VS Glasovir iz Šentjurja in VS Nežice s Ponikve, ki je na tovrstnih srečanjih nastopila prvič. Vse tri skupine so v konkurenci osmih vokalnih skupin odlično opravile svojo nalogo. Njihovo prepevanje je budno spremljala strokovna ocenjevalka srečanja Tadeja Vulc. Ko se bodo zvrstila vsa območna srečanja, bo najkakovostnejše vokalne skupine predlagala za regijsko raven in se bodo lahko udeležile regijskega srečanja, ki bo 19. junija prav v Šentjurju. V JSKD OI Šentjur seveda upajo, da bodo na odru stale tudi domačinke oziroma kar vse tri vokalne skupine.
NASTIJA MOČNIK
Vokalna skupina Glasovir med nastopom
42
BRALCI POROČEVALCI
Županov sprejem
Prvo sredo v maju je bil na grajskem dvorišču gradu Komenda že drugi županov sprejem za novorojence in njihove starše v občini Polzela. Na sprejem je pol-zelski župan Jože Kužnik povabil 54 otrok, rojenih v letu 2014.
V uvodu sta se predstavila Lana in Svit, učenca Glasbe-
ne šole Rista Savina Žalec. S prijetnima glasbenima točkama na violino sta pobožala dušo naših najmlajših. Za sceno je z otroškimi fotografijami poskrbela Katja Valenčak. Župan je v svojem nagovoru staršem čestital ob rojstvu otroka in ustvarjanju oziroma povečanju družine. Povedal je, da je vesel vsake-
ga novega občana. Novorojencem v občini zagotavljajo enkratno finančno nagrado v vrednosti 150 evrov, malčkom pa varstvo v novem vrtcu. Povedal je, kako pomembno je, da ne pozabimo na čudež življenja, na to, da živimo. Zato je pomembno veselje do življenja. Župan je staršem izročil darila - očk-
oči.
Župan Jože Kužnik je staršem med drugim povedal, da je vesel vsakega novega občana.
Epicenter lan v knežjem mestu
Kar 105 udeležencev in 50 obiskovalcev so organizatorji zabeležili na prvem igričarskem turnirju na Gimnaziji Celje - Center.
V nedeljo, 25. maja, se je v večernih urah na GCC končal dvodnevni Epicenter lanparty v Celju. Četudi ni bil to prvi tovrsten dogodek v regiji, saj je bil sredi aprila Chillan lan-party v Celjskem mladinskem centru s 30 udeleženci, je bil tokratni Epicenter nedvomno največji. Število prisotnih
na dogodku je preseglo vsa pričakovanja: šole, kjer je bil dogodek, in Društva za elektronske športe - spid.si, ki tovrstne dogodke izvaja v različnih krajih po Sloveniji. Tako je bilo naenkrat prižganih več kot sto računalniških sistemov udeležencev, ki so jih med napetimi boji opazovali številni gledalci.
V soboto in nedeljo je bilo 6 turnirjev v širokem spektru tekmovalnih naslovov - od Counter Strike: Global Offen-
sive (najpopularnejša prvoosebna strelska igra na svetu), League of Legends (najbolj igrana videoigra na svetu), Magic: The Gathering (izjemno popularna igra z magičnimi kartami), HearthStone (arkadna videoigra s kartami), FIFA (simulacija nogometa) in Minecraft (ena najbolj kultnih iger z značilno 8-bitno grafično podobo). Zmagovalci Counter Strike turnirja s 15 petčlanskimi ekipami so po izjemno napetem boju proti
CELJE, IAPIDARU NA SAVINISKEM NABREŽJU
v pilnen slabeča mana Mesu Una Metrapal
om otroško knjižico pesnice in pisateljice Neže Maurer Ti si moje sonce in zgoščenko z otroškimi melodijami, mamicam pa sončen cvet. Sledila sta druženje s pogostitvijo in spoznavanje najmlajših občanov, kjer je bilo polno smeha in nedolžnih otroških
Ki
TT
MYRCZEK & TOMASZEWSKI
VLADIMIR KOSTADINOVIC 4TET FEAT. JORIS ROELOFS
VID JAMNIK QUARTET
FRANCIS MBAPPE
spremljevalni program:
•	ODPRTI ODER
Jaka Kopač, Nuša Ofentavšek in Erik Marenče
•	VOCIS IMAGO
ob 100-letnici Franka Sinatre
j no tednik radio Ije
Prodaja vstopnic: jSp
HI Festivalska vstopnica HT Posamezni koncert
■na www.dzjezz.orgfacebook.com/dzjezz
Disturbed Gaming postali Primates. V League of Legends je zmagala ekipa Qmara, pri igranju Magic: The Gathering pa je bila najbolj spretna Maja Novak, ki ji je uspešno zavzela tudi drugo mesto na HearthStone turnirju, kjer jo je premagal Roberto Detiček. V FIFA turnirju je nasprotnike nadvladal Žiga Božič Žagar, v Minecraftu pa se je najbolje dokazala ekipa Dystopy pod vodstvom Matica Leve.
SAMO ZAVAŠNIK
V
kulturna šola
Svečana podelitev naziva je bila v četrtek, 21. maja, v Ljubljani. Celodnevne prireditve sta se z naše šole udeležila dva predlagana učenca - Anja Artiček in Vid Palčnik - s knjižničarko, koordinatorko kulturnih dejavnosti.
Prireditev je bila sestavljena iz dveh delov. V prvem so udeleženci prisostvovali javni tribuni na temo drugačnosti zaradi nadarjenosti, bolezni ali invalidnosti, nato so si ogledali eno od ljubljanskih kulturnih ustanov. Mi smo obiskali Lutkovno gledališče Ljubljana, kjer so nas prijazno sprejeli in nam pokazali različne odre oziroma dvorane, ogledali smo si obnovitveno vajo v Šentjakobskem gledališču, kiparsko in šiviljsko delavnico. Pokukali smo tudi v stolp, iz katerega ob vsaki polni uri izstopita na pročelje Martin Krpan in njegova kobilica. Drugi del sta sestavljala svečana zaključna prireditev in koncert Tamburaškega orkestra Majšperk s solistko Ano Karneža na Ljubljanskem gradu. Te so se udeležili ravnateljice in ravnatelji 54 osnovnih šol in večina županov iz krajev najvišje nominiranih šol ter 160 učencev in 60 mentorjev kulturne dejavnosti. Kar 47 šol je naziv prejelo prvič, med njimi je bila tudi naša OŠ Slivnica pri Celju.
Štirinajstim najbolj izstopajočim šolam na področju kulture je JSKD podelil posebna priznanja. Najvišje priznanje JSKD na področju kulture za OŠ in naziv najboljša kulturna šola leta 2015 je po odločitvi strokovne komisije prejela OŠ Petrovče. Več o dogodku lahko preberete na spletni strani JSKD.
JOŽICA VODEB
Hišica na hribčku za otroke in starše
Pri Mišku Knjižku pripravili kulturni program z naslovom Hišica na hribčku. S petjem, z igranjem in s hudomušnimi skeči smo jim pričarali prijetno popoldne. O, kako luštno smo se imeli.
V sredo, 13. maja, smo pevci Cici zbora OŠ Frana Kranjca, učiteljicama Matejo Lajh, Matejo Štor in s pianistom Davi-učenci Grega Štor, Laura Rozman, Katarina in Ana Viher z dom Kostanjevcem otrokom in njihovim staršem v knjižnici	MATEJA LAJH
MLADI ZA MLADE
43
Risba bo končana čez devet let
Iz delavnice Eko cvetlični lončki
Eko dan in šest delavnic
Milijone drobnih pik, črt in senc, ki jih je Anouck Faure, mlada francoska umetnica, ujela v svoje risbe, smo si 26. maja zvečer lahko ogledali v Kavarni Celjskega mladinskega centra. Razstava risb Prima materia in inštalacija Drevo - mreža bi morali biti predstavljeni že pretekli konec tedna v okviru festivala Naredimo Celje zeleno, a je vreme organizatorjem močno ponagajalo.
Anouck Faure se je rodila na Novi Kaledoniji, živi in ustvarja v Parizu, v Celju pa se je mudila na povabilo MCC, organizatorja festivala Naredimo Celje zeleno. S pomočjo inštalacij, risb, skulptur in drugih projektov vstopa v dialog s primarnim, svetim, s svetom narave in duha. V času bivanja v Celju je v atriju MCC ustvarila umetniško inštalacijo iz žice. Skulpture, ki jih ustvarja, so hkrati drevo in mreža, njihova končna podoba pa se prilagaja okolju, v katerem nastajajo. Njihova zračna prepletena forma uteleša navdih, upodablja naravo, drevesa in reke, a tudi organske strukture, kot so ožilje in živčni sistem. Navdih za risbe črpa iz kaotične pokrajine rojstnega otoka, njegovih temačnih tropskih gozdov, zašiljenih gorovij in besa

oceanov. Na razstavi smo si lahko ogledali del prav posebne risbe, ki je začela nastajati pred letom, končana pa bo čez devet let.
Umetničino nežno, gra-ciozno, spontano, a hkrati


premišljeno in načrtovano izražanje skozi skulpture in risbe je obiskovalce razstave, med njimi tudi tuje udeležence mednarodne študentske izmenjave, navdušilo.
MAJA PODJED
V II. OŠ Celje radi spoznavamo naravoslovna področja. Učenci sodelujemo v različnih naravoslovnih delavnicah, ki jih pripravijo učiteljice naše šole. Lani smo preučevali travnik, letos smo se lotili ekologije. Učenci smo imeli zelo pestro dopoldne, ko smo to področje spoznavali z dejavnostmi v šestih delavnicah.
Smo del narave, ki nam veliko daje, zato moramo z njo ravnati spoštljivo in pazljivo. Če ne skrbimo za okolje in pozabljamo, kako pomembno je za naš obstoj, se nam negativen odnos hitro vrne nazaj v obliki plazov, onesnažene vode, padavin ... A v II. OŠ se zavedamo problematike neekološkega ravnanja z odpadki, onesnaževanja voda in tudi tega, da imamo samo eno možnost za varova-
nje našega planeta in okolja, v katerem živimo. Vse svoje skrbi smo izražali na različne načine na naravoslovnem dnevu Ekologija.
Vodja, učiteljica Mihaela Tacer, je pripravila osnutek in teme delavnic. Učenci smo z učiteljicami prvega triletja sodelovali in izdelovali ter se veliko naučili. Izražali smo se z ustvarjanjem, s plesom, petjem in preučevanjem dosedanjih spoznanj. Učenci smo bili razdeljeni v šest delavnic: Eko pesem, Ples smeti, Na smetnjaku, Eko cvetlični lončki (sajenje cvetja v lončke iz odpadnega materiala), Modna hiška (oblikovanje oblačil, nakita, dekoriranje čevljev iz odpadnega materiala) in Onesnažene vode (spoznali smo postopek čiščenja vode). Izpod naših
rok in rok učiteljic so nastale prave mojstrovine, saj smo pripravili pravo modno revijo, naučili smo se eko pesem, jo izrazili z gibom. Učiteljice so nam v razredu pripravile pravi smetnjak s smetmi, ki smo jih ločevali, posadili smo cvetlice v odpadne plastenke, ki krasijo pot v šolo, ter spoznali mnogo novih spoznanj o onesnaževanju/čiščenju voda.
Ker smo zelo različni, smo hitro ugotovili, da so bile vse delavnice super, da je vsak našel nekaj zase, pri vseh pa smo se naučili nekaj novega. Obljubili smo, da bomo skrbeli za naravo, da bo ostala čista in prijazna do nas, in da bomo na to opozarjali vse tiste, ki pozabljajo, kako pomembno je čisto okolje.
Učenci prvega triletja, II. OŠ Celje
Anouck Faure med delom. V Kavarni MCC je na ogled del prav posebne risbe, ki je začela nastajati pred letom, končana pa bo čez devet let.
Naj pesem pove
2015
V petek, 15. maja, je bila v športni dvorani Oš Prebold prireditev ob koncu 20. pesniškega natečaja Naj pesem pove. Natečaj vsako leto organizirajo naše učiteljice slovenščine; tokrat je organizacijo prevzela učiteljica Maja Laznik.
Mladi pesniki smo to šolsko leto ustvarjali pesmi o čisto vsakdanjih rečeh, vanje smo vnesli najbolj nenavadne
zgodbe. Očitno nam je bila mladim ta tematika pisana na kožo, saj se je na naše vabilo odzvalo kar 15 osnovnih šol: OŠ Antona Aškerca Velenje, OŠ Braslovče, OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki, OŠ Frana Roša, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, OŠ Mihe Pintarja Toleda, OŠ Nazarje, OŠ Petrovče, OŠ Polzela, OŠ Šalek Velenje, OŠ Šempeter, OŠ Vransko-Tabor, I. OŠ Žalec in IV. OŠ Celje. Na začetku je naš ravnatelj Oton Račečič pozdravil vse zbrane, še
S prireditve v športni dvorani
posebej toplo pa začetnico natečaja Marijo Smrke in osrednjega gosta prireditve Andreja Rozmana Rozo, ki
nas je zabaval z recitacijami svojih pesmi. Humoren program sta odlično povezovala moja sošolca Alex Borak in
Ervin Suljanović, zvezde prireditve pa smo bili mladi pesniki vseh sodelujočih šol. Po prireditvi smo se še posladka-
li, se fotografirali in klepetali z Rozo. Bilo je krasno petkovo popoldne, polno poezije.
ALJAŽ PRIMOŽIČ, 8. r
Nasmejani mladi planinci na Šmohorju
Mladi planinci na Šmohor
V soboto, 9. maja, smo se planinci iz OŠ Hudinja odpravili na planinski pohod na Šmohor. Bilo nas je zelo veliko, in sicer smo bili skupaj učenci od 1. do 9. razreda.
Zbrali smo se na železniški postaji v Celju in se z vlakom odpeljali v Laško. Vožnja je bila zabavna, ampak kratka. Po prihodu v Laško smo se z železniške postaje odpravili mimo potoka Rečica do gasilskega doma v Debru. Tam smo prišli do poti, ki je vodila na Šmohor. Sledili smo markacijam in tablicam z nasveti. Pri vsaki tablici smo se ustavili in se o njej pogovorili. Pot do vrha je bila zelo zanimiva, saj smo se vmes velikokrat ustavili, zapeli kakšno pesem in se okrepčali. Hodili smo približno dve uri. Na Šmohorju smo se okrepčali in se igrali. Narava je bila zelo lepa. Na poti nazaj smo nekateri nabirali smrekove vršičke. Z vlakom smo se odpeljali v Celje. V dobri družbi sošolcev in učiteljev je pot minila zelo hitro. Prav tako smo imeli tudi odlično vreme, ki nam je dalo še dodatno energijo, da smo lažje prehodili pot do Šmohorja in nazaj. Domov sva prišla srečna in polna lepih vtisov. Komaj čakava, da se bova udeležila naslednjega izleta.
ISKRA SLAPNIK (2. b), IZIDOR SLAPNIK (5. b)
44
NA KOLESIH
Romanom Krajncem celo šolsko leto pripravljala naloge.	Z našega območja je v projektu sodelovala tudi skupina Šolskega centra Velenje.
Ko je nevarno
biti »frajer«
Prometna varnost v luči srednješolcev - Delo skupine iz celjske srednje šole je zmagalo in nasploh izstopalo
V različnih slovenskih srednjih šolah so zadnje šolsko leto v okviru AMZS Centra varne vožnje izvajali projekt z naslovom Moj pogled na prometno varnost: izziv za srednješolce. »Želeli smo povečati zavedanje o pomenu prometne varnosti med mladimi in vprašanja varnosti in odgovornosti na cesti dejavno približati mladim pred njihovim vstopom v svet voznikov,« pravijo v Avto-moto zvezi Slovenije.
»Za nas je bilo to dobrodošlo,« je povedal o vključitvi v ta projekt mentor zmagovite skupine mag. Roman Krajnc. Skupina iz Šolskega centra Celje, iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko, je namreč zmagala. Še več, v AMZS so poudarili, da je njena naloga po kakovosti izstopala.
Celjska skupina je v projektu začela sodelovati kmalu po začetku zadnjega šolskega leta. »Strokovno teorijo in prakso smo tako neposredno prenesli v okolje,« je poudaril
mentor Krajnc, ki pravi, da je bil celoten projekt povezovalen, kljub temu da je bil raznolik. Metode dela so bile različne, odvisne od teme, ki so jo obravnavali: od okrogle mize in anketiranja v širšem okolju do prebiranja spletnih strani, kjer so različni podatki.
Kaj nas najbolj ogroža?
V AMZS so na koncu šolskega leta, ko so bile naloge srednješolcev - z območja od Nove Gorice do Maribora - oddane, ugotovili marsikaj. »Tematike, ki dijake zanimajo glede prometne varnosti, so po eni strani povezane predvsem z njihovimi izkušnjami: na primer o kritičnih dogodkih in prometnih nesrečah, ki so se zgodile njim ali komu, ki ga poznajo. Po drugi strani jih zanimajo vprašanja, povezana s hitrostjo, telefoniranjem, z alkoholom, obnašanjem drugih voznikov in s kaznovanjem v prometu,« so ugotovili v AMZS.
V celjski srednji šoli so v okviru projekta pripravili tri naloge. »Na osnovi lastnih izkušenj, videnj, znanja in literature smo oblikovali celoto treh prekrškov, za katere menimo, da imajo velik vpliv na varnost,« so zapisali v celjski nalogi o Treh najbolj obsojanja vrednih prekrških naših cest. To so vožnja v napačno smer, vožnja pod vplivom alkohola in neustrezna vožnja motoristov. Pri vožnji v napačno smer so dijaki predlagali tehnične rešitve, ki naj bi jo preprečevale.
Celjski dijaki so veliko tudi anketirali in ugotovili, da se mladina pomena varnosti na cestah premalo zaveda. »Veliko je takšnih, ki se posledic hitre vožnje zavedajo, vendar vseeno velja, da si >frajer<, če voziš sto kilometrov na uro tam, kjer je omejitev petdeset kilometrov,« so med drugim ugotovili v svoji nalogi Tjaša Nunčič, Ana Zidanšek, Tilen Tinče, Denis Pušnik in Žiga Čretnik iz celjske srednje šole. Po njihovih ugotovitvah
je stanje prometne preventive zaskrbljujoče in da je bilo te v preteklosti več.
O poklicnih voznikih
Ena od treh nalog Celjanov se imenuje Prepoznavanje razlik med generacijami. Dijaki so se ukvarjali z medgenera-cijskim sodelovanjem na prometnem področju, kjer so med mladimi in starejšimi vozniki seveda razlike. Mladostniki so manj zmožni nadzora nad svojim čustvenim izražanjem in doživljanjem ter so manj
previdni, bolj drzni. Po drugi strani so nekateri starejši bolj okorni in preveč previdni.
Na temo mladih in starejših voznikov v prometu so celjski dijaki pripravili okroglo mizo, na kateri so kot starejši vozniki sodelovali njihovi profesorji. Prav tako so opravili intervjuje v domačem okolju. »Tako mlajša kot starejša generacija menita, da mlajši vozijo prehitro in zato ogrožajo tako sebe kot druge prometne udeležence,« so ugotovili celjski dijaki.
Še več, dijaki iz Celja so se tudi lotili problematike
poklicnih voznikov v nalogi Kdo je poklicni voznik. Med anketiranjem so ugotovili, da poklicni vozniki menijo, da je bilo v starih časih njihovo delo cenjeno in dobro plačano. »Zanimivo je mnenje poklicnih voznikov, da so tahografi namenjeni kaznovanju voznikov in ne za plačilo prekoračenih delovnih ur delodajalcev,« so ugotovili dijaki. Dijaki so si prav tako izoblikovali mnenje, da tečajna oblika izobraževanja poklicnih voznikov ne zadostuje.
BRANE JERANKO
Zaključna prireditev projekta AMZS Moj pogled na varnost: izziv za srednješolce je bila konec maja v Centru varne vožnje na Vranskem.. »Projekt, ki je bil zastavljen kot eksperimentalni, se je izkazal kot učinkovito orodje pri komunikaciji z mladimi o prometni varnosti,« so na koncu ugotovili v AMZS.
GOMARK d.o.o., PE CEPUE, Ceplje SZ, 33OS Vransko
www.lancman.si • www.lancman.at • www.lancman.de • www.lancman.fr •
Nagrado je prevzel podpredsednik uprave družbe Jub Dragan Stajič (v sredini).
Blagovna znamka Jupol znova prejela prestižno priznanje Trusted Brand
Pred kratkim so v Cankarjevem domu v Ljubljani že deveto leto zapored podelili plakete Trusted Brand 2015 najbolj zaupanja vrednim blagovnim znamkam.
V kategoriji barve za dom so slovenski potrošniki na prvo mesto ponovno postavili blagovno znamko Jupol. Družba Jub je tako že osmič zapored prejela to priznanje. Eno največjih evropskih in svetovnih raziskav Trusted Brand izvajajo že od leta 2000, Slovenija pa se je s svojimi blagovnimi znamkami vanjo vključila leta 2007. Potrošniki so letos ocenjevali izdelke in storitve v 32 kategorijah.
Promocijsko besedilo
ŽIVALSKI SVET
45
Z njima res nikoli ni dolgčas!
LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI
Gabrijela in Tine Kovačič ponosna gospodarja dveh vzgojenih »pasjih mulcev« - Lila in Jaka dobrodušen, zaupljiv in neverjetno sproščen pasji par
Lila in Jaka sta stara dobra tri leta. Lila je prišla h Gabrijeli in k Tinetu Kovačiču pri nekaj več kot petih mesecih starosti, Jaka se ji je pridružil štiri mesece kasneje. Čeprav sta vsak z drugega konca Slovenije, imata rojstni dan le nekaj dni narazen, skupno jima je še to, da sta potomca bernskega planšarskega psa. Mama »bernka« se pri Lili »meša« z labradorcem in ker sta obe pasmi miroljubni ter nepopadljivi, je tudi njen značaj zelo nežen in mil. Jaka je mešanec z mejnim škotskim ovčarjem (border-colijem) in Gabrijela mu pravi kar »berncoli«, ker je po videzu bernski planšar, po obnašanju pa navihan »coli«.
Gabrijela in Tine sta pasjemu paru druga gospodarja. Za Lilo prvi lastniki niso imeli dovolj časa, Jaka je svojemu prvemu gospodarju preprosto zrasel čez glavo. Mehko kosmato kepico so dedku »za družbo« podarili vnuki, potem pa je razvajen »pasji mulc« preprosto postal prevelik in premočan za ostarelega gospoda, ki ga ni zmogel več obvladati. Lila in Jaka sta imela srečo, da sta v drugo prišla v človeški dom izkušenih gospodarjev.
Družba tudi v službi?
Za vodjo oddelka medicinske rehabilitacije v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna mag. Tineta Kovačiča sta že četrta generacija psov, za katere skrbi. Sam je bil sicer vajen kratkodlakih prinašalcev in zadnji je bil precej vpet tudi v njegovo terapevtsko delo in ga je pogosto spremljal v službo. Čeprav Tine ne mara izraza terapevtski pes, pravi, da je dlakavi štirinožni prijatelj lahko odlična motivacija za ranljive skupine ljudi in osebam s posebnimi potrebami ali starejšim lahko izjemno popestri dan. V zavodu, kjer je zaposlen, uporabljajo v terapiji tudi konja. Za Lilo in Jako, ki sta bila doslej na Dobrni že nekajkrat na obisku, pravi, da imata za takšno druženje izjemno primeren značaj, zato verjame, da bosta kmalu nasledila njegovega prejšnjega psa, ki je bil v zavodu reden gost. V Sloveniji terapevtsko delo živali formalno sicer ni urejeno, a obstajajo dobre prakse in Tine se je o tem že v preteklosti veliko izobraževal.
Gabrijela nima možnosti, da bi Lilo in Jako peljala s seboj v službo, saj je avtorica aktualne razstave o evropski mojstrovini - Celjskem stropu - zaposlena kot kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje. Ker je ta razstava postavljena na prostem, na Trgu celjskih knezov, sta si jo Kovačičeva ogledala skupaj s
Da ob Tinetu in Gabrijeli živita Jaka in Lila res lepo pasje življenje dokazujeta tudi s svojo sproščenostjo. Kljub temu, da smo se spoznavali v zelo obljudenem prehodu Kavarnice pri Mišku Knjižku, kjer je bil istočasno še sejem in ljudi res ni manjkalo, sta zadovoljno dremala ob mizi. Le vsake toliko časa je kateri izmed njiju z vlažnim smrčkom malo »pobodel« v roko ali nogo in tako »zahteval« svojo mero čohljanja.
»Z Jako in Lilo nama res nikoli ni dolgčas,« pravita Tine in Gabrijela Kovačič.
»Jaka zaradi >intenzivnega mačjega druženja v rani mladosti< še zdaj misli, da je mali mucek in se po mačje tudi vede.
Lovi martinčke in za njimi pleza po zidovih, želi za veverico na drevo ali za muco po kakšni lestvi ... V tej simpatični zmoti se mu velikokrat nasmejimo, saj se ne zaveda svojih kilogramov in veliko slabše spretnosti od mačk,« pravi Tine.
»Ko smo vsi štirje skupaj, je >glavni< Tine, sama veljam za tisto, kije ni treba upoštevati, tudi če se glasno usajam.
Ko smo sami, me ubogata prav tako kot Tineta, čeprav glasu niti malo ne povzdignem. Če sta psa sama, največkrat prevzame pobudo Lila, Jaka pa se ji podredi kot pravi pasji kavalir. Vlogi tudi zamenjata, imamo pač pasjo demokracijo,« pravi Gabrijela in doda, da sta psa povsem složna vselej, ko kaj ušpičita.
»Kaj praviš, bi šla midva malo po svoje?« Glede na pasja značaja Lile in Jake ni treba trikrat ugibati, čigava je bila pobuda.
svojima psoma, in to nista bila edina štirinožna gledalca.
Dobre lastnosti prednikov
Gabrijela je doma s kmetije in ker so v družini vselej imeli pse, različnih pasem in karakterjev, jih dobro pozna. Prav njena mama je v 80. letih tudi podarila zemljišče za ureditev mariborskega azila za zapuščene živali. Ko sta se s Tinetom odločila za psa, nista razmišljala o tem, da bi moral biti čistokrven, je pa Gabrijela natančno vedela, kakšen značaj mora imeti. Zdaj je zadovoljna, saj sta Lila in Jaka po starših »pobrala« najboljše lastnosti. Želela je psičko in ker je Lila prišla od prvih gospodarjev,
kjer je imela družbo svoje matere in še enega kužka, se nikakor ni mogla navaditi na
samoto. Zato je k hiši, za družbo, prišel še Jaka. Ta je imel pri prvem gospodarju mačjo družbo in kot pravi Tine, se mu to pozna še danes. »Včasih kar pozabi, da ni majhna muca,« se nasmeje, ko opisuje, kako mu Jaka skuša zlesti v naročje.
Vgrajena »mariborska ura«
V soboto dopoldne je čas, ko se Kovačičeva običajno odpravita na obisk h Gabri-jelinim staršem in če se le malo obirata, se Lili in Jaki oglasi »mariborska ura«, kot
V ambulanti se vsakodnevno izvajajo
-	zdravstveni in laboratorijski pregledi živali
-	preventivna cepljenja psov in mačk rtg slikanja skeleta in kolkov kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali diagnostika notranjih organov in ostale storitve.
DELO NA TERENU!
v šali pravi Gabrijela. Tudi sicer pasj i par neznansko uživa v vožnji in odprta vrata prtljažnika so zanju nekaj najbolj vabljivega. Primerjajo se lahko le s snegom, saj psa neznansko uživata, ko se valjata po puhasti beli odeji. Zima je sicer zanju skoraj najljubši letni čas. Spokojnost jima, zlasti Lili, decembra kali le pokanje petard, ki je za pasja ušesa vse preveč glasno.
Aktivna Lila, Jaka »športnik iz naslonjača«
V skupnosti človeškega in pasjega para je jasno vzpostavljena hierarhija. Lila in Jaka sta v Celju opravila temeljito šolanje in po sa-morastniških otroških in najstniških letih sta v odraslo pasje življenje vstopila popolnoma socializirana. »Brez tega ne gre. Poglejte ju, kako velika sta! Skupaj imata čez sto kilogramov in če ne bi ubogala, sama še enega ne bi obvladala,« Gabrijela opozori, kako pomembna je vzgoja psa. »Postaviti moraš jasne meje in biti dosleden,« se strinja Tine in doda še pohvalo za pasji par, češ, da bi težje našel bolj miroljubnega, ki se tudi na sprehodu ne pusti izzvati. Ko sta psa sama - pri domači hiši na Jožefovem hribu imata ograjen pesjak - pobudo največkrat prevzame Lila. Gabrijela zanjo pravi, da je prava atletinja, vedno v gibanju, Jaka pa je bolj »športnik iz naslonjača« in če ni treba, ne troši energije.
Skrb za »linijo«
Zaradi tega morata biti gospodarja skrbna pri hranjenju. Če sta pozimi, ko Lila in Jaka zaradi mraza le potrebujeta nekaj več maščevja, še popustljiva, od pomladi do jeseni skrbno odmerjata obroke in pazita, da se jima kilogrami po nepotrebnem ne nabirajo. Ker sta sterilizirana oziroma kastrirana, se jima vsaka »kalorija obesi«, zato so obroki hranilno uravnoteženi in redni, vselej zjutraj in pozno popoldne. Tega sta psa vajena in imata urejeno prebavo, zato zadreg s pobiranjem »kupčkov« po mestnih ulicah Gabrijela in Tine nimata. S psoma sicer najrajši ubirata poti v naravi, a tuja jim nista niti Savinjsko nabrežje ter mesto, kjer si je od pomladi do jesni mogoče odpočiti tudi ob kakšni kavici.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Cesta Leona Dobroti nška 12 3230 Šentjur, Slovenija
GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 32 11 E-mail:
veterinarstvo.sentjiir@siol.net
NOVO!
VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)!
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Pri mesarju
Žena gre k mesarju in ga že pri vratih napade: »Včeraj ste m dali slabo meso za psa. Oba z možem naju je bolel trebuh.« Šalo nam je poslala Martina Žužek z Dobrne.
Spraševali smo vas, kje bodo lahko srečni nagrajenci, ki jih bomo septembra izžrebali med naročniki, preživeli konec tedna.
Pravilen odgovor se glasi: v hotelu Zdraviliški dvor Rimskih term v Rimskih Toplicah.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Vilme Rojnik iz Galicije pri Žalcu, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Na velikem koncertu na Krekovem trgu je ekipa NT&RC za slovo zapela skupaj z eno od nastopajočih glasbenih skupin. S katero?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Neznanca
Oče reče Mihcu: »Če pri matematiki danes dobiš enko, se ne poznava več!«
Ko se Mihec vrne iz šole, ga oče vpraša: »Koliko si dobil pri matematiki?«
Mihec na to odgovori: »Kdo pa si ti?«
Kot v igrici
Umre zagrizen igralec računalniških igric in se znajde v peklu. Po nekaj dneh hudič kliče Boga in se jezi: »Kaj za vraga ste mi to poslali? Razbil mi je vse kotle, pobil vse hudičke in zdaj že tretji dan teka po hodnikih in kriči, kje je prehod na višjo raven.«
Zdravilec
Mlad zakonski par se pelje z avtobusom na morje. Ker se vožnja vleče, se nevesta pritožuje: »Dragi, roka me boli.«
»Ljubica, naj ti jo poljubim, da bo minilo.«
Čez nekaj časa: »Dragi, boli me glava.«
On: »Ljubica, naj ti jo poljubim, da bo minilo.«
To posluša starejša gospa in vpraša: »Sinko, a ti zdraviš tudi žulje?«
Škotski problem
»Sine, ne tekaj za vsakim krilom, na Škotskem si!« Ne bo vstal
Sodnik v boksarskem ringu šteje boksarju na tleh, iz občinstva pa se zasliši klic neke babice: »Ta zagotovo ne bo vstal, poznam ga z avtobusa!«
Gasilci
Blondinki gori hiša. Panično kliče gasilce. Eden od njih ji reče: »Gospa, umirite se in povejte, kako pridemo k vam!«
Ona: »Ja, s tistim velikim rdečim avtom!«
Pozabil
Dva starejša gospoda sedita na terasi kavarne in se pogovarjata. Pogovor nanese tudi na njuni boljši polovici. »A ti svojo še po 40 letih kličeš draga?«
»Kaj pa naj, če se ne spomnim, kako ji je ime.«
Dopust
V. d. odgovorne urednice Tatjana Cvirn: »Sem si morala napisati, kdaj imam dopust, da ne bom pozabila iti.«
Njena namestnica Ivana Stamejčič: »Kar pozabi!«
Nasveti iz prve roke
Ko boste odslej videli pod članki podpis Tina Strmč-nik in domnevali, da smo zaposlili nove moči, vam sporočamo, da ima novinarka Tina Vengust od sobote nov priimek. Seveda smo ji zaželeli veliko sreče v zakonu in ji - zlasti tisti ločeni - dali nekaj praktičnih napotkov za dolgotrajno zvezo ... Naslednja, ki bo dokončno zapečatila svojo zvezo, bo konec julija Saška T. Ocvirk, tako da naših letošnjih praznovanj nikakor ne bo zmanjkalo.
Med dopustom
Branko Ogrizek še med dopustom nima miru. Sicer si je pa sam kriv, zakaj pa preverja službeno elektronsko pošto. Na eno od navodil je takole odpisal: »Se javljam z njive, mal treba počint, ker drugače lahko kap od vročine.« Razumemo, tega pa res ne želimo.
Pipec spet zbada
Tudi letos je izšel satirični časopis Pipec, ki ga že 52 let izdaja celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije.
Tokrat se je na 32 straneh v besedi, sliki in karikaturi na humo-ren in zbadljiv način lotil ne le lokalnih, ampak tudi širših aktualnih družbenih tem. Izšel je v rekordnih več kot 20 tisoč izvodih. Prejeli ga bodo vsi naročniki in kupci nekaterih slovenskih dnevnikov in lokalnih tednikov. Med drugim ekskluzivno objavlja nove trape (ne trase, op. ur. Pip-ca) tretje razvojne osi, ki jih bodo nasprotniki in zagovorniki med Velenjem in avtocesto lahko risali vsak po svojih željah in koristih. Predstavlja tudi predlog Celjanov za razglasitev Savinjske regije za plemiški Tehnopolis. Kaj je razveselilo in kaj razjezilo Hermana II. ob obisku Celja, zakaj to ne more več postati sedež kneževine in zakaj župan Bojan Šrot sploh ni jezen, ampak je celo vesel, da Celjani godejo, vse to in še mnogo drugih tem so avtorji zapisali v časopisu, ki je edini tovrstni izdelek na Slovenskem.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 16. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
8							6	9
			5	9	7			
4	3							
		6				2		8
	2		9		4			
5		3				6		
							5	2
	8			5				
3	9		4	8				
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Travme netehničnega tipa
Nikoli se nisem mogel pohvaliti s kakšnimi posebnimi ročnimi spretnostmi, če izvzamem zlaganje lego kock in sestavljanje vlakcev v otroštvu. Če se temu seveda lahko reče ročna spretnost. No, ja, kasneje sem se tudi naučil slepega desetprstnega tipkanja in mislim, da je to že kar vrh mojih ročnih spretnosti.
Včasih doma dobim pod nos: »A ti sploh še znaš še kaj drugega razen pisat? A si ti sploh kakšen m...?«
Pri nas namreč pri tehničnih opravilih, sploh tistih višjega zahtevnostnega razreda, v glavnem velja ženski princip. Žarnico še zamenjam, za varovalke in pipe običajno poskrbi žena, sam ponavadi čistim tudi odtoke. Če tudi ženi ne gre, prideta sosed ali mož od ženine sodelavke. Moj prispevek je, da mojstru postrežem pivo. Če se znanec mojster loteva še zahtevnejših opravil, kot sta vrtanje ali zlaganje mizic, omar, regalov, sedežnih garnitur in podobnega iz Ikee, moram morda tudi kaj pridržati, sicer pa prinesti kakšno brisačo, če mojstru postane vroče in se poti.
Vsa ta tehnična opravila seveda plačam jaz, ampak to kot moška referenca ne šteje. Ob misli na to, koliko sem že osušil denarnico, ker sem plačal za opravila, ki bi jih moral narediti kot pravi moški, se me loteva depresija.
Iz tega najbrž sklepate, da tudi rezervnega kolesa na avtomobilu ne znam »na-montirati«, če mi raznese gumo med vožnjo. Seveda ne znam, ampak kličem AMZS. Tudi za »pumpanje« avtomobislkih gum na bencinski črpalki zaprosim prodajalca, ki je menda vedno pripravljen in usposobljen za tehnično pomoč. Seveda potem stisnem kakšen evro v zahvalo, ker me je rešil iz zadrege.
A sem že malo napredoval, kar zadeva »pumpanje« kolesa na bencinski črpalki, to že kar obvladam, morda celo preveč. Pred kratkim sem menda, kot mi je povedal družinski prijatelj, za enkrat prekoračil predpisan pritisk na pnevmatiki na kolesu. »Še dobro, da ti je
REŠITEV SUDOKU 155
8	9	7	1	4	6	5	2	3
6	5	4	2	8	3	1	7	9
2	1	3	9	5	7	6	4	8
9	8	5	7	1	4	2	3	6
1	3	2	6	9	8	7	5	4
4	7	6	5	3	2	8	9	1
7	2	8	4	6	9	3	1	5
5	6	9	3	7	1	4	8	2
3	4	1	8	2	5	9	6	7
ni razneslo.« Da bi si sam »zaflikal« zračnico, si najbrž tudi predstavljate, da je zame znanstvena fantastika.
Ker sem se ji očitno zasmilil zaradi svoje tehnične nebogljenosti in načete sa-mopodobe moškosti, mi je soproga, ki sicer pri nas doma tudi beli, pred kratkim zaupala umivanje oken v dnevni sobi in kabinetu. Nisem najbolj z navdušenjem sprejel tega zaupanja, saj očitno nisem razumel poslanstva te presenetljive odločitve. Ampak ker poskušam biti razgledan moški, če že nisem tehnično dovolj pismen, in ker v zadnjem času berem, da je moderno, morda celo erotično, če si partnerja delita gospodinjska opravila, sem se s stisnjenimi zobmi lotil pomivanja.
A se je žal ustavilo že pri okvirjih in žaluzijah. Okvirji niso bili dovolj beli po pomivanju, žaluzije pa se niso dovolj bleščale, čeprav sem bil vztrajen pri prepričevanju, da sem očistil vsako žaluzijo posebej. Nadaljevanje projekta je tako v zraku zaradi moje znova načete samopodobe.
Oni dan pa je ta padla na najnižjo možno raven. Spet sem se znašel na bencinski črpalki, da bi »napumpal« gume, a mi je tokrat namesto prodajalca na pomoč priskočila prodajalka. Z velikim veseljem mi je bila pripravljena pomagati. Ko je hitro in suvereno opravila, je dobila kompliment od šoferja cisterne, ki je pripeljal nove zaloge goriva na črpalko. »Jaz bi bil tudi vesel, če bi mi takšna dama napumpalagume,« je bil duhovit. Ob pomenljivem nasmehu prodajalke sam seveda gledal v tla in si želel, da bi čimprej minile te neskončno dolge sekunde.
Po tem dogodku mislim, da se je končno nekaj prelomilo v meni. Spoznal sem, da je skrajni čas, da storim kakšen konkreten korak za dvig tehničnega ponosa in krepitev moškosti. Majhen korak za človeštvo, velik korak zame. Samo čisto natančno še ne vem, kateri prvi korak naj bo to. Okna namreč še vedno čakajo, da bi se jih lotil.
MOŠKI JE TEHNIK(A)
V Novem tedniku
novice iz 33 občin
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
avtor
rina nark0t1k tajnšek
tip nemškega avtomobila
1ek-movanjez motornimi kolesi
gorovje na jz robu arabije
pevka kovačič
ivo daneu
premaz za les
okusne morske ribe
prebivalec turčue
turški velikaš
izdelek za brisanje napisanega
fizikalna krivulja
nagu-banost
izdelovalec posod
ameriški acetilen dirigent maazel
..... ameriška
škeSec
afriški veletok vojni tovariš (zastar.)
reka v nemčui pesnik zajc
ena (pog.)
afriška država
reka, ki teče skozi muenchen
mlečni izdelek ignacu borštnik
listnato drevo
glavno mesto toga
seznam imen
norveška smučarka ivan cankar
am. igral (casper van)
tv-zaslon
ebenov
les vodna žival
umorjeni itaujanski premier (aldo)
oznaka izraela
nekd. ime dr kongo
sladka žgana puača
žlahtni plin
središče vrtenja
rahel stisk
preizkus znanja
prva predstava v sezoni
pisatelj kosmač
različna vokala
mizarsko
lepilo značilnost zasilnega
prebivalka tirolske
londonska galerija trst (it.)
organ vida
del alpinistične opreme
№0 SVETINA
del antene igralka per
vrt1nčast tropski vihar nedejavnost
poslopje za živino potovanje (fr.)
ameriški muzikal
oznaka pakistana
miss slovenue 2000 (maša)
am. tisk. agencua fr. sklad. (henri)
12
deoksiri-bonukl kislina ang. igral. (ian)
pevec anka
4. in 1. črka
odstranjevanje snega
odprtina v steni
kdor izdeluje pečatnike
ameriška atlei1nja devers
15
pesnik minatt1
nekdanji slovenski tv-v0di1eu (gregor)
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za terapevtsko masažo hrbtenice v Salonu Avrora v Celju
2.	nagrada: darilni bon, unovčljiv v Vrtnarstvu Zagozda v Celju
3.	nagrada: darilni bon za Studio Lotus v Vojniku
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 16. junija 2015.
Rešitev nagradne križanke iz št. 22
Vodoravno: SRCE, PISMO, KARABINJER, AD, SRNA, HI, LISTI, MAG, POL, ESPANA, ETIK, LORIN, ELEKTRONSKO, BM, LAVINA, KERMAUNER, BATE, AVION, HF, VERIST, KOS, CILOST, SKEC, AL BANO, NAOMI, ITI, DUALIST, AKA-
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
Ona: Na čustvenem področju boste imeli zadeve povsem pod nadzorom, kar vam bo dalo toliko poguma, da boste storili korak, ki ga že predolgo odlašate. Uspeh bo prišel takoj, a od vas bo odvisno, ali ga boste tudi unovčili.
On: Poslovna žilica vam ne bo dala miru in ponovno boste do vratu zakopani v svoje delo. Le kdaj si boste vzeli čas tudi za zabavo?
Ona: Teden boste preživeli v znamenju hrepenenja in odštevanja ur do srečanja s partnerjem, ki ga zadnje čase izredno pogrešate. Povejte mu za ta čustva in videli boste, da vam ne bo žal.
On: Neka oseba se je začela zanimati za vas bolj, kot si želi njen stalni partner. Bodite previdni pri tem odnosu, saj se vam lahko hitro zgodi, da boste pristali v postelji osebe, katere partner ne bo nad tem prav nič navdušen.
ЦЈЈИШЈ.Дјш!
Ona: Čaka vas presenečenje osebe, ki že nekaj časa pogleduje za vami. Prepustite se občutku, ki vas le redko prevara, in naredite nekaj zase in za svoje ljubezensko življenje.
On: Zaradi nerodnosti boste izgubili priložnost, ki se vam zlepa ne bo več ponovila. Predvsem bo veliko bolje, če se za nekaj časa potuhnete in si naberete nove moči. Opozorilo bo prišlo malenkost prepozno.
штт.
Ona: Zadeve na poslovnem področju se bodo razvijale natančno tako, kot ste pred kratkim predvidevali, zato boste povsem pripravljeni na poteze svojih konkurentov. Finance bodo sicer malo zamujale, vendar bodo prišle še pravočasno.
On: Nikar ne čakajte na maj, saj je do njega še presneto daleč. Z dobrim nastopom boste zagotovo uspeli, morda celo bolj, kot pričakujete. Ne odlašajte, izziv je tu in treba ga je le še izkoristiti.
DVOJČKA B STRELEC ф
Ona: Ne boste zmogli vsega dela, ki ste si ga naložili. Zato je še najbolje, da že vnaprej črtate katerega od svojih načrtov. Seveda to ne velja za ljubezenske načrte, ki se jih vsekakor izplača uresničiti.
On: Partnerka bo predlagala obisk prijateljev, ki so vaju nedolgo tega povabili v svoje novo domovanje, vi pa se boste kar nekako obirali, saj boste imeli za ta konec tedna povsem drugačne načrte. Poskusita se dogovoriti.
Ona: Nekdo vam bo skušal nagajati, vendar mu pravočasno povejte, da ste ga spregledali, in ga s tem postavite na hladno. To ga bo povsem streznilo, vi pa boste vse skupaj izrabili in uveljavili svoje načrte.
On: Po dobrem premisleku boste storili odločilno potezo na ljubezenskem področju in pregnali dvome iz partnerkinega srca. Vse se bo postavilo na svoje mesto, a od vas bo odvisno, ali boste vse skupaj tudi izkoristili.
Ona: Srečo imate, da se je vse skupaj končalo tako hitro, saj bi se lahko znašli v nevarnosti, da bi se vam čustva vse preveč pomešala s poslovnim življenjem. Toda vseeno je ostal grenak priokus...
On: S srčno izvoljenko boste preživeli nekaj čarobnih trenutkov, ki ste si jih nekoč lahko samo želeli. Očitno ste na vrhuncu svojih ljubezenskih potencialov, zato se ne obirajte, ampak izkoristite kar se le da.
KOZOROG
Ona: Zakaj venomer silite z glavo skozi zid, namesto da bi si izbrali malo daljšo, a zato precej udobnejšo pot? Saj vidite, da tako ne gre več, ker si ustvarjate nepotrebne težave. Uberite drugo pot, lažje bo.
On: Ne čakajte, da se bodo stvari uredile same od sebe. Prijateljica, ki vas opazuje, že dolgo čaka na vsaj približno ugodno priložnost, da bi vam razodela svoja čustva. Nikar se preveč ne igrajte, ampak se raje odločite.
DEMIK, UC, PŠ, ROB, ČIN, VA, IMETNIK, KOLESAR, POR, VASARI, IST, ENOLOG, MELIK, ONA, RIŽA, OGNJAR, SPOL, IZ, PAVLIN, SOLARI, LESOTO, NICK NOLTE, OMARAR, AKNA, JOHN.
Geslo: V banko iz naslonjača.
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon za pedikuro v Salonu pedikure AN. NIKA v Celju, prejme: Lidija Milutin, Šešče 85, 3312 Prebold.
2.	nagrado, darilni bon, unovčljiv v Vrtnarstvu Zagozda v Celju, prejme: Mira Macur, Brodarjeva 28, 3000 Celje.
3.	nagrado, darilni bon za Studio Lotus v Vojniku, prejme: Danica Maček, Svetina 23a, 3220 Štore.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
VODNAR
Ona: Raje vprašajte še enkrat, kajti najslabše bi bilo, če bi si vse skupaj napačno razlagali. Poskušajte se dobro prepričati, preden storite naslednji korak, da kasneje ne boste razočarani. Previdnost je mati modrosti.
On: Prijeten nasmeh bo povzročil hitrejše bitje vašega srca, ki tudi drugače ni kdove kako stabilnega značaja. Hitro se boste zapletli v prav prijetno avanturo, za katero pa ne sme izvedeti vaša partnerka.
DEVICA
Ona: Če tako želenega vabila še nekaj časa ne bo, storite prvi korak sami in ne bo vam žal. S partnerjem se boste zapletli v manjši prepir, ki vam bo prinesel tudi nekatere prijetne posledice. Toda vprašanje je, katerih bo več.
On: Od srca se boste nasmejali nenavadni domislici. Toda hitro boste uvideli, da ne obeta prav nič dobrega. Bodite skrajno previdni, saj se nekdo želi le poigrati z vami in vas izkoristiti, potem pa vas bo zavrgel.
Ona: Ukvarjali se boste s povsem nepomembnimi zadevami in pri tem naleteli na podatke, ki vam bodo kmalu izredno koristili. Toda nikar tega ne razglašajte okoli, saj se vam lahko vse skupaj tudi izmuzne.
On: Nikar ne pričakujte čudežev, saj se dogajajo le v pravljicah. Raje poprimite za delo in se izkopljite iz težav. To vam bo na vsak način v dokajšnji meri povzdignilo samozavest, ki je v rahli krizi.
Ona: S prijatelji se boste dogovorili za veseljačenje, ki se bo zavleklo v noč. Dogajale se bodo precej zanimive reči, za katere bi bilo še najbolje, da ne bi prišle na ušesa vašemu partnerju.
On: Preveč ste razodevali svoja nagnjenja do osebe, ki vam že dlje buri domišljijo, zdaj pa se vam bo ponudila priložnost, da končno uresničite svoje sanje. Ne omahujte, postali boste najsrečnejše bitje na zemlji.
2
3
4
14
5
13
16
8
6
11
7
10
9
48
RUMENA STRAN
Revijo je povezoval Rado Mulej, ki je večkrat poudaril, da bo tokrat ostal brez honorarja ... Tako kot vsi sodelujoči. Izvabljal je smeh občinstva, pošalil se je na račun skoraj vseh gostov, navdušil pa je tudi med »košarkarskim dvobojem« z Marico Gajić.
Vrhunska in dobrodelna
Športna modna revija na vrtu Centra za zdravje in rekreacijo Top-fit v Celju je bila namenjena otrokom zaposlenih staršev, ki živijo z minimalno plačo iz meseca v mesec in si ne morejo privoščiti družinskih počitnic. Da bo izkupiček prišel v prave roke, bo poskrbel Lions klub Celje Mozaik. Sveže modne kreacije sta predstavila AND by Andraž in Frenetic. Tako kot lani je bila revija nabita z energijo, plesne točke so bile izjemne. Vse skupaj je kreirala Kaja Toplak in s skupino Top-fit aerobic team odplesala točke, ki so plod koreografije vseh soplesalk, še Kaje Potušek, Vesne Lazič, Maide Ramič in Nine U. Florjan.
MSH, foto: SHERPA
V zelo prijetni družbi je bil David Razgor, letošnji državni in pokalni prvak z Rokometnim klubom Celje Pivovarna Laško. Prav nič se ni dolgočasil, čeprav se je šov začel z zamudo.
Manekenke so vzbujale popolno pozornost, kajti na sebi so imele oblačila, ki jih lahko - tudi nosimo.
Kos je vsemu kos
V Žalcu so vse javne travne površine vzorno pokošene. Za njihovo urejenost neprestano skrbijo delavci žalske komunale. Očitno tudi županu Janku Kosu košnja ni tuja, kar je dokazal na nedavni prireditvi Turističnega društva Petrovče, ko je spretno vihtel koso. Pa naj še kdo reče, da Kos ni vsemu kos.
LK, foto: TT
Marjetka? Ne, Glorjana
Pred tednom so ob Šmartinskem jezeru odprli nov kotiček za druženje, ki ga je zasnovala in postavila Mestna občina Celje. Imenuje se Brkati som, za ponudbo v kavarni in info točki pa bo skrbel Celjski mladinski center. Ob odprtju je pripravil koncert domače skupine Jam Fuzz in razglasili zmagovalce natečaja Naredimo Celje zeleno. Ponudbo info točke je seveda preverila tudi Glorjana Veber, direktorica centra. Zato in ne, ker bi posnemala Marjetko iz dueta Maraaya, smo jo ujeli s slušalkami na glavi.
NC, foto: SHERPA
Za konec šolskega leta
Dan pred našim velikim koncertom je Krekov trg napolnila srednješolska mladina, saj je bila tam že petič zapored zaključna prireditev natečaja Cityband. V petih letih se je na razpis celjskega Citycen-tra prijavilo kar 73 neuveljavljenih skupin iz regije in širše. Zmagovalca letošnjega natečaja - skupini Club27 iz Ljubljane po mnenju strokovne žirije in Z3RO Z3RO iz Celja po mnenju občinstva - sta se predstavila na petkovem koncertu, za nepozabno zabavo ob zaključku šolskega leta pa je nenazadnje poskrbela tudi skupina Mi2.
NC
Foto: arhiv CC
Zasedba Z3RO Z3RO iz Celja, zmagovalci po mnenju občinstva. Nagrado jim je podelila Darja Lesjak, vodja Citycentra Celje.