ÄogMcni mml
druge seje
deželnega zbora Ljubljanskega
dne 18. septembra 1871.
Nazočni: Prvosednik: Deželni glavar Dr. Radoslav Razlag. — Vladina zastopnika: Deželni predsednik: Karol pl. Wurzbach-T a n n e n b e r g in vladni svetovalec Roth. —• Vsi članovi razim: Knezoškof dr. Widm ar, Kromar, dr. Suppan, Dežman, dr. pl. Kaltenegger, grof Auersperg, grof Blagaj, dr. vitez Savinšek, Rudež France, pl. Langer, grof Thurn, grof M ar g h eri, baron Rastem in baron A psa 1 trem.
Miievni red: 1. Obljuba novo izvoljenih p. n. gg. poslancev. — 2. Volitev dveh rediteljev. — 3. Volitev dveh poverje-valcev. — 4. Verifikacija novih volitev (Priloga 11. in 16.). — 5. Nujni predlog deželnega odbora zastran izgube deželnega poslanstva (Priloga 17.). — 6. Volitev finančnega in peticij skega odseka, potem odseka za poročilo o delovanji deželnega odbora lanskega leta.
der zweiten Sitzung
des <ü u n cl t a (\ c <s pi a i l> a dt
am 18. September 1871.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr. Jakob Razlag. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Carl v. Wurzbach-Tann e n b e r g und Regierungsrath Roth. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von Sr. fürstbischöflichen Gnaden Dr. Widm er und der Herren Abgeordneten: Kr o m e r, Dr. Suppan, D esch -mann, Dr. v.Kaltenegger, Graf Auersperg, Graf Bla gay, Dr. Ritter v. Savinschegg, Franz Rude s ch, v. Langer, Graf Thurn, Graf M a r g heri, Baron Rastern, Baron A pfaltrer n.
Tagesordnung: l. Angelobung der neu gewählten Herren Abgeordneten. — 2. Wahl zweier Ordner. — 3. Wahl zweier Beri-ficatoren. — 4. Verification der neuen Wahlen (Beilage 11 u. 16). — 5. Dringlichkeitsantrag des Landesansscbusses, betreffend den Verlust des Mandates (Beilage 7). — 6. Wahl des Finanz-und des Petitionsausschnffes, ferner des Rechenschaftsbericht-Ausschusses.
Obseg: Glej dnevni red predloži adresa.
peticija, nasvet dr. Coste, da se
Inhalt: Siehe Tagesordnung. — Petition. — Antrag des Abg. Dr. Costa um Verfassung einer Adresse an den Kaiser.
Seja se začne o 30. minuti črez 10. uro.
Äegiim der Kitzung 10 Ahr 20 Mimiken.

B
Deželni glavar
potrdi, da zbor sklepati more in prične sejo.
Zapisnik zadnje seje se bere slovenski.
Der Landeshauptmann
bestätigt die Beschlußfähigkeit des hohen Hauses und eröffnet die Sitzung.
Das Protokoll der letzten Sitzung wird in slovenischcr Sprache gelesen.
Poslanec dr, Costa:
Slišal sem v zapisniku besedo: „ustavoverni poslanci. “ Gospod zapisnikar nima pravice stranke imenovati po kakem imenu, in to se tudi poprej ni nikjer godilo. Mesto „vstavoverni poslanci“ bi prosil, da se piše „13 poslancev“.
(Zbor pritrdi temu popravku — Das Haus genehmiget diese Berichtigung. Zapisnikar bere potem nemški zapisnik in se odobri — Der Schriftführer liest sonach das deutsche Protokoll. Wird gcuehmigct.)
Poslanec dr. Costa:
Prosim besede. Lansko leto je navadno bilo, da se je zapisnik le v enem jeziku bral in zapisnik v drugem jeziku sta potem poverjevalca potrdila. Denašni zapisnik je kratek in smo ga poslušali v obeh jezicih, a sicer bi vendar zamudno bilo, če bi se zmerom v obeh jezicih bral. Predlagam tedaj, da se zapisnik le v enem jeziku bere, in da potem zapisnik v drugem jeziku potrdita verifikatoija.
Deželni glavar]:
Želi še kdo besedo? (Nobeden se ne javi -— Niemand meldet sich.) Ako ne, prosim naj izvolijo tisti gospodje, kteri so za to, da se zapisnik vsakokrat le v enem jeziku bere, oni v drugem jeziku pa verificira, vstati. (Zgodi se — Geschieht.) Je sprejeto.
Jaz imam gospodom poslancem naznaniti tiste tis-kanice, ktere so bile že zadnjikrat na mizi gospodov poslancev in katere so že pred včeraj šnem, t. j. 16. t. m. na dom dobili.
1.	Poročilo deželnega odbora, s kterim se predložijo računki skepi za leto 1869.:
a)	deželnega zaklada in njegovih podzakladov;
b)	zaklada zemljišne odveze;
c)	zaklada za zidanje norišnice:
d)	sirotinskega zaklada;
e)	P. P. Glavarjevega zaklada;
f)	Grof Saurau-ovega zaklada za maše;
g)	zaklada cesarice Elizabete za onemogle vojake.
(Priloga 1.)
2.	Sporočilo deželnega odbora o prošnji Senožeške županije za deželno podporo za razširjenje šolske hiše. (Priloga 2.)
3.	Poročilo deželnega odbora, s kterim se predloži proračun za leto 1872. in računski sklep za leto 1870. zaklada zemljisčine odveze. (Priloga 3.)
4.	Poročilo deželnega odbora zastran razdelitve premoženja Narinske podžupanije. (Priloga 4.)
5.	Poročilo deželnega odbora, s kterim se pred-lože proračuni za leto 1872.:
a)	deželnega;
b)	bolnišničnega;
c)	porodnišničnega in
d)	najdenišničnega;
e)	norišničnega zaklada, potem
f)	zaklada posilne delalnice ;
g)	zaklada za zidanje norišnice;
h)	deželno kulturnega in
i)	gledišnega zaklada, in računski sklepi za leto 1870.;
j)	deželnega zaklada in njegovih podzakladov;
k)	zaklada za zidanje norišnice in
l)	deželno kulturnega zaklada. (Priloga 5.)
6.	Predlog deželnega odbora o reorganizaciji deželnih dobrodelnih naprav. (Priloga 7.)
7.	Predlog deželnega odbora zarad pomnoženja c. k. okrajnih zdravnikov na Kranjskem. (Priloga 8.)
8.	Predlog deželnega odbora o porodnišnici in naj-denišnici ljubljanski. (Priloga 9.)
9.	Predlog deželnega odbora o imenovanji oskrbnika deželne posilne delalnice. (Priloga 10.)
10.	Sporočilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca idrijskega mesta. (Priloga 16.)
11.	Nujni predlog deželnega odbora kdaj se zgubi poslanstvo za deželni zbor Kranjski. (Priloga 17.)
Te predloge bodem stavil na ednega prihodjnih dnevnih redov.
Danes imam priobčiti nasvet gospoda dr. Coste, kteri se glasi: (Bere — Liest.)
„Podpisani predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene preponižno adreso do Njeg. Veličanstva in naj v ta namen voli odbor 7 udov.
V Ljubljani, 18. septembra 1871.
Dr. E. H. Costa 1. r.“
(Se zadosti podpira. -— Wird genügend unterstützt.)
Jaz bodem dal ta nasvet natisniti in ga postavil na prihodnji dnevni red, da se utemelji.
Dalje imam naznaniti prošnjo občine Drenovske podane deželnemu zboru po gospodu dr. Costi:
„Petition
der politischen Gemeinde Hrenovic im politischen Bezirke Adelsberg in Jnnerkrain um Steueruachsicht und Einstellung der Steuerexeeutionen."
(Poslanec Ir kič obljubuje v roke deželnega glavarja. — Der Abg. Jrkic leistet die Angelobung.)
II. Volitev dveh rediteljev.
UI. Volitev dveh gmverjevalcev.
Pri tej volitvi se izvolita gospoda grof Barbo (20) in dr. Poklukar (20) za reditelja.
Za poverjevalca se izvolita gospoda dr. Costa (22) in dr. Zarnik (22).
Bei der hierauf erfolgten Wahl werden die Herren Graf Barbo (20) und Dr. Poklukar (20) zu Ordnern des Hauses gewühlt.
Als Verifikatoren werden gewählt die Herren Dr. Costa (22) und Dr. Zarnik (22).
IV. Verifikacija novih volitev.
(Priloga 11. in 16.)
Poročevalec dr. Costa:
I bere prilogo 11. in 16. (Odborovi nasveti obveljajo I brez razgovora — Die Äusschußanträge werden ohne De-1 batte angenommen.)
V. Nujni predlo«' deželnega odbora zastran izgube deželnega poslanstva.
(Priloga 17.)
Poročevalec dr. Costa:
(bere prilogo 17. — liest Beilage Nr. 17.)
Deželni glavar:
Gospod deželni predsednik ima besedo.
Laitdespräsident:
Als Vertreter der Regierung kann ich mich rücksichtlich des Inhaltes des Gesetzes nicht anders als mit demselben vollkommen einverstanden erklären; nur in Beziehung auf die formelle Behandlung desselben erlaube ich mir ein Bedenken — ich bemerke ausdrücklich: nur ein Bedenken — zu äußern. Im § 38 der Landesordnnng heißt cs: „Zu einem Beschlusse in dem Landtage über beantragte Aenderungen der Landsordnung ist die Gegenwart von mindestens drei Viertheilen aller Mitglieder und die Zustimmung von mindestens zwei Drittheilen der Anwesenden erforderlich."
Im § 6 der Geschäftsordnung des h. Landtages ist bestimmt: „Wenn ein Abgeordneter seinen Eintritt über acht Tage verzögert oder über die Zeit seines Urlaubes ausbleibt, ist er vom Landeshauptmann aufzufordern, binnen acht Tagen zu erscheinen oder seine Abwesenheit zu rechtfertigen.
Die Bestimmung, inwieferne die Nichtbeachtung dieser Aufforderung den Verlust des Mandates zur Folge haben kann, muß einem besonderen Landesgesetze vorbehalten bleiben."
Es entsteht nun die Frage, ob das Gesetz, wie es hier vorliegt, cine Aenderung der Landesordnung in sich begreift oder nicht. Auf den ersten Anblick könnte man sagen, eine Aenderung der Landesordnung finde durch dieses Gesetz nicht statt, jedenfalls ist es aber ein Zusatz zu derselben, und dadurch wird nach meiner Ansicht die Landesordnung doch abgeändert. Die Landtagsabgeordncten haben das Recht zum Eintritte in den Landtag nur kraft der Landesordnung; so wie nun die Rechte der Wähler und die Pflichten der Gewählten durch die Landesordnnng festgesetzt werden, scheint es daher, daß der Verlust des Mandates nur kraft der Landesordnung erfolgen könne.
Da ich nun, zu meinem tiefen Bedauern, hier nur eine Anzahl von Abgeordneten sehe, welche nicht die Zahl, welche im § 38 der Landesordnung zur Beschlußfassung über eine Aenderung der Landesordnnng erfordert wird, erreicht, so spreche ich vor dem hohen Landtage mein Bedenken darüber aus, ob derselbe über diese Gesetzesvorlage mit Rücksicht aus die Zahl der heute anwesenden Herren Abgeordneten zu entscheiden sich berechtigt fühlt.
Ich habe diese Bemerkung nur gemacht, um dem hohen Landtage Gelegenheit zu geben, diesfalls seine Ansicht auszusprechen.
Poročevalce dr. Costa:
Gospod deželni predsednik je opazil in vprašal, ali smo po postavi tudi zmožni odločevati o tej predložene) postavi z navadno nadpolovično večino in ali ne zapove naša ustava, da je treba dve tretjini vseh poslancev zanjo glasovati, da jo potrdijo.
Jaz mislim, da o tem ne more dvomljivosti biti in sicer zavolji tega ne, ker, kakor je gospod deželni predsednik sam omenil, mi deželne ustave ne spreminjamo niti v najmanjši točki, mi sklenemo čisto kaj drugega, kakor to, kar zadeva deželno ustavo našo.
Vse to je še bolj jasno, ako gledamo na enako primorij ej e v državni postavi. Tam je, kakor odborovo sporočilo omenja, izrečeno in sicer ne v ustavi, ampak v posebni postavi, to je „Gesetz in Betreff der Geschäftsordnung des Reichsrathes," ktera se je sklenila z navadno nadpolovično večino, pri tej postavi izreka § 4.:
„Der im § 17 des Grundgesetzes vorhergesehene Fall der dauernden Verhinderung eines Mitgliedes des Abgeordnetenhauses ist auch dann als vorhanden anzusehen, wenn ein Mitglied, welches seinen Eintritt über acht Tage verzögert, oder ohne Urlaub sich entfernt, oder über die Zeit des Urlaubes ausbleibt, der vom Präsidenten ergangenen Aufforderung, binnen vierzehn Tagen zu erscheinen oder seine Abwesenheit zu rechtfertigen, widrigens dasselbe als ausgetreten betrachtet werden würde, nicht Folge leistet."
To tedaj je izrečeno v navadni postavi in ta postava je bila sklenjena z navadno nadpolovično večino in se tudi sme spreminjati s tako nadpolovično večino, kar jasno izrekuje § 15. naše državne ustave: „Gesetz, wodurch das Grundgesetz über die Reichsvertretung vom 26. Februar 1861 abgeändert wird." Tam namreč se bere:	„Aenderungen in diesem Grundgesetze, sowie in beit
Staatsgrundgesetzen über die allgemeinen Rechte der Staatsbürger für die im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder, über die Einsetzung eines Reichsgerichtes, über die richterliche, sowie über die Ausübung der Regierungs- und Vollzugsgewalt können nur mit einer Mehrheit von wenigstens zwei Dritteln der Stimmen giftig beschlossen werden." V tej postavi tedaj ni nikjer navedena postava, ki se glasi: „Gesetz über die Geschäftsordnung des Reichsrathes." To je jasno, da v državnem zboru ni nobeden dvomil, da imajo pravico, to ravno omenjeno postavo z navadno večino skleniti.
Jaz sim toraj popolnoma prepričan, da imamo pravico o denašni postavi sklepati in da popolnoma zadostuje navadna nadpolovična večina; prepričan pa sem tudi, da, če vlada zoper zapopadek take postave nič nima, kakor je gospod zastopnik državne vlade izrekel, bodemo o kratkem imeli to postavo potrjeno. (Dobro, dobro! — Bravo, bravo!)
Poslanec Svetec:
Meni se siser dozdeva, da ima naš častiti poročevalec prav, da je njegova misel o postavi vtrjena, — in vendar se mi iz druge strani zdi, da tudi pomislile gospoda zastopnika državne vlade ni brez vsega razloga. In ker se pri ustavnih rečeh mora vselej premišljen in z natanjčno pazlivostjo postopati, ker tukaj tudi ni taka sila, da bi morali precej skleniti, se meni dozdeva, da bi nam in stvari služilo, ako sklep odložimo in to postavo damo poprej še enemu posebnemu odboru (dr. Zarnik: Oho!) zlasto zato, da odsek prev-dari, ali ta postava sega v deželno ustavo ali ne; in to bi lahko storil ustavni odbor, kterega bomo o kratkem volili. Ako bi pa slavni deželni zbor želel o tem hitro ravnati, potem se lahko že danes poseben odbor ustanovi z nalogo, da to stvar naj hitreje in morebiti že do prihodnje seje reši. Moj nasvet je tedaj, da se ta stvar izroči posebnemu odboru petih udov.
Poslanec dr. Bleiweis:
Jaz sem zoper ta predlog gospoda Sveteca. Prvič zato, ker nam je gospod poročevalec temeljito razložil, da deželni odbor ima oblast, o tem sklepati, in drugič zato, ker gospod Svetec, ki je kar potegnil z besedami
gospoda deželnega predsednika, nam ni dokazal, da ima gospod deželni predsednik res temeljite razloge za to.
Poslanec Svetec:
Nisem tako obširno se spuščal v to reč, ker se mi zdi naravsko; ne obračajmo tako na vrat na nos! Če je pa treba kakih razlogov povedati, mi to ne bo težavno in sicer prvič, kar se tiče postave državnega zbora o opravilnem redu, se meni zdi, da niso vsi paragrafi sklenjeni bili samo s postavno večino, ampak da so •— če imam zanesljivo prav ne vem — meni se zdi, da so taki paragrafi vmes, ki so sklenjeni bili z večino dveh tretjin.
Drugič, določek, kdo zgubi poslanstvo svoje, mora se imenovati ustavna določba, in naš deželni red tudi o tem govori; sprejeta je taka določba tudi v državno ustavo, ki več primerljejev imenuje, kdaj kdo zgubi državno poslanstvo. To je tedaj predmet ustavni. Ker je pa to predmet ustavni, M človek rekel, da tudi de-našnja postava ni brez vse dotike z deželno ustavo; potem ne dvomim, da ima gospod zastopnik državne vlade v tej reči lahko kaj prav. Jaz za zdaj ne morem vsega natanjko razlagati, rečem pa, da je previdno in premišljeno, da ta stvar damo natanjko prevdariti in jo izročimo posebnemu odboru v pretres.
Poročevalec dr. Costa:
Ali je res ali ne, da so se nektere točke postave o opravilnem redu državnega zbora sklepale z navadno večino in druge z večino dveh tretjin glasov, to nam gospod Svetec ni dokazal, njemu se to le dozdeva in jaz nečem nič več v tem govoriti, ker se zame ne zdi to važno, ampak važno je to, kar gospod Svetec ni mogel ovreči, namreč, da naša državna ustava natanjko navede v § 15. tiste postave, ktere zahtevajo za pre-menbo dve tretjini glasov in med temi ni najti postave o opravilnem redu. Torej, ker je ta določba, kdaj se zgubi poslanstvo za državni zbor, v opravilnem redu, ni dvomljivo, da se je tudi tukaj pri premenbi te določbe, kdaj se zgubi deželno poslanstvo, treba sklicavati le na navadno nadpolovično večino; kar sem trdil, ne more nobeden človek ovreči, ker je to popolnoma dokazano.
Jaz samo rečem, če ima te pravice državni zbor, ni dvomljivo, da tudi nam enaka pravica pristoji, ker naša deželna ustava nič drugega ne odloči. Toraj de-našna postava ne spada v vrsto tistih določb, ktere se imajo sklepati z dvema tretjinama glasov.
Sicer gospod Svetec nima prav, če trdi, da vse, kar je ustavno, se prenarediti more le z večino dveh tretjin glasov; to ni res. Mi smo na to vezani le tako daleč, kakor daleč sega naš deželni red; nobeden pa ne bode dvomil, da so še druge ustavne določbe veljavne za našo deželo a ne zapopadene v deželnem redu, o kterih toraj lehko sklepamo po navadnem potu nad-polovične večine.
Jaz toraj nasvetujem, naj slavni zbor precej sklene to postavo, ktera je dobro prevdarjena. Da je reč nujna, ni dvomljivo. Če se pomisli, da izostane trinajst poslancev brez razlogov, samo iz gole trme in svoje-glavnosti, samo da oponirajo vladi, ktera hoče spravo med narodi, potem je ta premenba po pravici silna. (Živa pohvala — Lebhafter Beifall.)
Ta nujnost pa je opravičena tem bolj zarad tega, ker se je v naši deželi, kjer imamo toliko čudežev, še
eden posebni čudež pokazal. Tudi po drugih deželah „strikajo,“ in tam so se odpovedali dotični poslanci, kakor poprej deklaranti, poslu deželnega odbornika; ' pri nas pa je čudno, da tisti gospod, kterega je veliko posestvo volilo v deželni odbor, en dan poprej trdi, da naš zbor ni legalen, da nima pravice zborovati, — in drugi dan pa pride v deželni odbor in tam glasuje z drugimi odborniki, kakor da bi ne bilo nič! (Živahna pohvala in veselost med poslušalci in poslanci — Lebhafter Beifall und Heiterkeit im Publikum und unter beit Abgeordneten.)
Takim nedoslednostim v okom priti, je sklenil naš deželni odbor po tej poti, ki pristoji ustavno slavnemu zboru, in nasvetuje tedaj to postavo, ktera je prav dobro premišljena in pravična, ktera je bila v deželnem zboru z vsemi glasovi samo zoper tisti edini glas sprejeta, katerega sem prej omenil. (Dobro, dobro! — Bravo, bravo))
Še eno stvar moram opaziti, ktera je treba, da pride med svet in da se sliši ne samo v tem zboru, ampak tudi čez mejo naše dežele, reč namreč, da so izustili nemški časniki, da so kranjski Nemci zapustili naš zbor. Zoper to moramo protestovati, da so postali poslanci našega velikega posestva in mesta ljubljanskega Nemci. Mi moramo izreči, da ti poslanci so druga politična stranka, ne pa kakor da bi bili druge narodnosti. To nikdar ni res. Edini zastopnik nemštva v tem zboru je gospod Kromer, poslanec kočevski. Vsi drugi zastopajo kranjsko deželo, ki je od večnih časov sem v preveliki večini slovenska dežela; ti so le zastopniki „liberalne“ ali sploh nam nasprotne politične stranke. A nikakor ne zastopajo naroda drugega na Kranjskem in to je važno ravno v tej dobi, o kteri gre za spravo vseh narodov, tudi nemškega v našem cesarstvu bivajočega. Naši „deklaranti“ so politična nasprotna stranka in se Nemcem vsiljujejo, jih pa vendar nikdar zastopajo. (Živa pohvala. — Lebhafter Beifall.)
(Nasvet gospoda Sveteca podpira le on sam in obvelja nujnost po nasvetu deželnega odbora — Deu Antrag Svetec unterstützt derselbe allein und wird die Dringlichkeit des Ausschußantrages anerkannt.)
Poslanec dr. Zarnik:
Ne bi bil sicer, slavni zbor, besede prosil, ako ne bi bil gospod Svetec tako čudnega predloga stavil. Prvič on ni vedel natanko, al se je to v resnici godilo ali ne, njemu se samo dozdeva, da ste bili dve tretjini; ali eno stvar je on popolnoma memo iSel, na ktero se celo nič oziral ni, namreč na prejšni češki ali pemski zbor. Tam so takrat, kadar so deklaranti iz zbora izstopili, Nemci nasvetovali taisto postavo in so jo z navadno nadpolovično večino sklenili. Čehi so takrat morali, dvakrat ali celo trikrat zaporedoma v deželni zbor voliti, ker so vsled te postave, ktero je ministerstvo Giskra & Comp. potrdilo, deklaranti svoje mandate izgubili. To vse je nam vsem znano. Imamo tedaj analogen v deželnem zboru in ni nam treba v državni zbor hoditi. Kolikor vem, je mnogo loži analogen, da segamo v deželne zbore, kteri so toliko, kolikor drug drugemu dozdaj enako pravni bili. Toraj, ako v češkem zboru ni bilo nobene ovire, enako postavo potrditi, prosim, ktere ovire hočete stavljati našemu predlogu, kterega je danes gospod dr. Costa temeljito zagovarjal. Nujnost je tako očividna, da ni treba nobenih besedi zato izgubljavati.
Samo ta precizni analogon, kterega so nam Nemci pokazali, sem hotel pred oči postaviti in če imamo take mojstre, gotovo je potrebno, ako tudi mi kaj enakega storimo. (Živahna veselost in pohvala med poslanci in poslušalci — Lebhafte Heiterkeit im Hause und im Publikum.)
(Pri specijalni debati se postava v drugem in tretjem branji konečno odobri — Bei der hierauf er- j folgten Spezialdebatte wird das Gesetz in zweiter und dritter Lesung endgiltig angenommen.)
VI. Volitev finančnega io peticij skega i odseka, potem odsek* za poročilo o delovanji deželnega odbora lanskega leta.
V finančni odsek se volijo — in den Finanzaus- ; schuß werden gewählt: Dr. Costa (22), Irki? (22), Mur- j nik (22), Grabrijan (21), Horak (21), Kotnik (21), Dr. Poklukar (21), V. C. Supan (21), Dr. Bleiweis (20). i
Seja se konča 40 minut črez 11. uro.
V	peticijslci odsek se izvolijo — in den Petitionsausschuß werden gewählt: Svetec (22), Dr. Zarnik (22), Graf Barbo (21), Koren (21), Pintar (21).
V	odsek za poročilo o delovanji deželnega odbora lanskega leta se izvolijo — in den Rechenschaftsbericht-Ausschuß werden gewählt: Iugovid (22), Kozler (21), Svetec (21), Dr. Zarnik (21), Tavčar (21).
»eželni glavar:
Prosim toraj vse izvoljene odseke, da se izvolijo sestaviti, kajti bode precej dela prišlo na naše rame, ker nam trinajst poslancev manjka.
Ker je današni red končan, bi odločil prihodnjo sejo na 20. t. m. ob 10. uri in na dnevni red bi prišlo: (Glej dnevni red tretje seje — Siehe Tagesordnung der dritten Sitzung.)
Kar še ni tiskanega, se bode danes ali jutri na dom poslalo in gospodje poslanci naj blagoizvole v pi-saruico deželnega zbora naznaniti stanovanje, da je mogoče služabnikom predloge na dom zanesti.
Ge ni ugovora, končam denašnje zasedanje.
Schluß der Sitzung 11 Ahr 40 Minuten.