ra priti da bo občins-
najem kramo 10 pre-
Se je začelo veliko čiščenje ali velika razprodaja izolske občine? Tako zahtevno vprašanje načelno sicer ne sodi na strani poletnega časopisja, vendar je treba do odgovora čimprej, sicer se lahko zgodi, da do jeseni vse skupaj končano, ki skupščini pa bo ostalo le še janje, da si je privoščila preveč nic.
Podjetniška logika, ki preveva sko upravo namreč ne pozna romantike. Vsaka stvar ima svojo ceno in tej ceni jo je treba prodati, pa naj za koncesijo, najemnino ali tistega, kar je še v lasti občine, jati ali oddajati je treba hitro in Zato je brez najmanjšega občutka turniškega sramu oddala v sprehajališče do svetilnika za najslabše vrste, zato tako mirno naša kramo na Lonki, brez posebnega razpisa oddala v najem del plaže na svetilniku, brez kakršnegakoli soglasja podaljšala pogodbo letoviščarjem iz Domžal na svetilniku, pohitela z obnavljanjem občinske stavbe, da jo bo lahko urejeno predala v last državi itd.
KDO SESA MOJO IZOLO ?
Pri vsem tem so cene te razprodaje tako visoke, da domači podjetniki hudičevo težko sežejo tako visoko. Zato pa se toliko bolje znajde tuj kapital, ki se počasi a zanesljivo po-lašča izolskega zemljišča in stavb. Denar prihaja iz bivših jugoslovanskih republik, nekaj ga je tudi z zahodne strani meje. Ob njem pa se po skrivnih kanalih pretaka še denar različnih mafij, od orožarske do mamilaške, od zelene do bele.
Zato se ni čuditi, da se vsake toliko zgodijo neobičajne stvari, ki smo jih doslej poznali le z italijanskih poročil. Tam kjer je naprodaj vse n kjer ni nobenih kulturnih ali moralnih mer-I, tam so pač pravila igre drugačna.
Zato se mi zdi, kot da mi kdo krade mesto izpod nog. Nikogar ne zanima, če sta Besen-ghijeva in Manziolijeva palača dobesedno zapečateni z avtomobilsko pločevino, vsak pritepeni švercer ima iste pravice kot listi, ki tukaj živijo že nekaj generacij, velja preprosto pravilo: "Preživeli bodo le najmočnejši in tisti ki si več upajo".
Nikoli si nisem upal toliko kot barabe.
Mef
V tej številki še:
-Z ZNAKI PROTI KAOSU -1 TUL = 1000 KNJIG
PTT's NOT DEAD je vaša rubrika, spoštovani bralci. V njej objavljamo vaše odgovore, mnenja in reakcije na zapise v Mandraču ali dogodke okrog nas. Po sklepu časopisnega sveta prispevki za to rubriko ne smejo biti daljši od 45 tipkanih vrstic, morajo pa biti podpisani in sploh v skladu z ustrezno zakonodajo.
Naš naslov je: Mandrač, Veliki trg 1, 66310 Izola, telefon pa 066/61-139
h
A-
gX V,oZ-
v)<Q0-C v"L
\u>
loo_
f
r
Hvala za pozdrave, Vam s svetovnega jadralnega prvenstva v Franciji in Vam s kolonije v Kranjski Cori. Zavidamo Vam
r A c
/*
Ó-'
//
TRADICIONALNO SREČANJE BORCEV V IZOLI
Občinski odbor Zli in udeležencev NOB v Izoli je skrbno pripravil tradicionalno srečanje borcev in občanov ob občinskem prazniku S.t.m., ki nas prav letos ob 50. letnici spomunja na naše čase, ko so nekateri naši tedaj mladi občani v večjem številu odšli v partizane v boj proti okupatorju, To za skupno slovensko borčevsko organizacijo sicer ni veliki dogodek, je pa za naše občane pomembno dejanje, saj ta podvig že tedaj uvršča našo iolsko občino med protifašistično usmerjene organizacije, kar je bilo to za mnoge tedanje občane, v pretežni meri Italijane, prav gotovo, lehko bi rekli zelo pogumno dejanje.
O teh časih, pa tudi o današnjem delu je na srečanju govoril predsednik naše občinske borčevske organizacije. Prav posebej pa so razveselili udeležence taga srečanja ob morju v Srednji gostinski in turistični šoli pozdravni govori iz sosednjih občin in iz zamejstva in to potdrav predstavnika ANPI iz Trsta tov. Željkom Marincem na čelu iz Buzeta, ki je še posebej poudaril zelo dobro sodelovanje naših obalnih in njihovih istrskih organizacij, o čemer je tudi poročal časopis Glas Istre iz Pulja. Pozdravila sta nas tudi predstavnika sosednjih borčevskih organizacij iz Kopra in Pirana s posebnim naglasom in željo, da bi tudi vnaprej tako dobro med seboj sodelovali. Za naš odbor in vse članstvo je bilo to lepo priznanje, saj smo vložili mnogo truda ter prizadevnosti, da smo že v prejšnjih letih vzpostavili tako tovariško sodelovanje.
Srečanje smo zaključili s kulturnim programom, a na koncu se je mnogo obiskovalcev ob zvokih ansamble Primorski fantje tudi veselo zavrtelo.
Maksimiljan Šiško.
'	-	V
V/v
čv.
EREE MALI
Ugodno prodam Pasaro ELAN s kabino in motorjem T.4 Privez v Izoli Tel.: 63-146
ŠIFRA
PROMET Z miPKEMlCMIMAMI
dipl. occ.
Ivan Konstantinovic
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
PRODAjA - NAKUP - ZAMENJAVA
V prijetnem hladu klimatiziranih prostorov Zavoda za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve je imel občinski izvršni svet, kljub počitniškemu vremenu in vzdušju vsenaokrog, redno, že 33. sejo. Prvotni dnevni red ni obetal posebno zanimivega dogajanja, dodatne točke pa so bile vse prej kot dolgočasne.
NON STOP SODNIK ZA PREKRŠKE
Občinska vlada je obravnavala poročilo občinskega sodnika za prekrške glede števila zastaranih zadev. Pravzaprav je bilo poročile širše zastavljeno, saj je sodnik najprej statistično predstavil obremenjenost sodišča, ki je v primerjavi z republiškim povprečjem že kar izdatna. Še leta 1990 je povprečni slovenski sodnik obravnaval 1.847, izolski pa 1.408 zadev. Leta 1993 pa je prvi obravnaval 3.193, izolski sodnik za prekrške pa kar 3.706 zadev.
Število zastaranih idej se je v štirih letih podvojilo. Še leta 1990 je zastaralo vsega 54, lani pa že 126 zadev. Med razlogi je pač povečano število prijav, nedosegljivost obdolženih in prič, težave z vročanjem vabil in odločb (40% priporočenih pošiljk ni vročenih), slabšajo se tudi predlogi za postopek, najpomembnejši razlog pa so gotovo kadrovske težave. Sodnik za prekrške opozarja na to, da bi morali zaposliti še enega sodnika. In morda se tukaj približuje ideji, da bomo nekoč imeli (tako kot v ZDA) non stop sodnika za prekrške, ki bo izrekal kazni neposredno po storjenem prekršku.
KOMUNALA BREZ SVETOVALCA
javno podjetje Komunala Izola je predlagala oblikovanje delovnega mesta "svetovalec direktorja", kar je utemeljila s kadrovskimi zamenjavami vodstvu podjetja. Izvršni svet predloga ni potrdil.
KONEC BARVANJA V MANDRAČU
Izvršni svet je zavrnil pritožbo Valdija Korena, ki na pomolu ob Mandraču opravlja dviganje in spuščanje plovil, njihovo popravljanje in barvanje. Konec junija je najemnik, ki je prej bil zaposlen kot delavec
Komunale in je ob prevzemu poslov leta 1991 postal obrtnik, prejel opomin, da mora takoj prenehati z izvajanjem večjih popravil plovil v kar sodi: brušenje opiate, barvanje podvodnega in nadvodnega dela plovila, rezanje, varjenje in žaganje elementov. Najemnik se je pritožil na izvršni svet, ker bi ga neopravljanje teh del poslovno uničilo. Občinska vlada je pritrdila Komunalnemu podjetju in dejavnost se bo morala prav v kratkem preseliti v Ladjedelnico.
ŠPORTNA DVORANA ZTKO-ju
Športna dvorana je dobila novega lastnika, to je Zveza telesnokulturnih organizacij Izola, ki je bila že doslej koordinator med RK Izola, drugimi uporabniki in Sekretariatom za družbene dejavnosti in finance. Kot upravitelj je bil leta 1991 sicer imenovan Rokometni klub izola, vendar je ZTKO že pred časom vladi naslovila vlogo za prevzem dvorane v upravljanje. Ker je letos prišlo do razformiranja RK Izola in ustanovitve dveh novih klubov je komisija za šport pri IS predlagala, naj gre upraviteljstvo ZTKO-ju in tako se je tudi zgodilo.
P.S. Odgovorna oseba: Lucijan Kozlovič.
llllll
ZA PIVOL LE POLOVICO PENARIA
Kmetijska zadruga Vinogradi iz Kopra, ki je investitor v namakalni sistem Pivol v Izoli je izvršnemu svetu naslovila vlogo za sofinanciranje dokončanja gradnje. Skupna vrednost del je nekaj nad 50 milijonov tolarjev, več kot 38 milijonov je prispevalo Ministrstvo za kmetijstvo, ki je dodalo še 3.6 milijona tolarjev, Sklad kmetijskih zemljišč je prispeval 5.7 milijona, uporabniki in lastniki zemljišč točno I milijon, tako da je za dokončanje zmanjkalo nekaj nad 800 tisoč tolarjev. KZ Vinogradi je, skupaj z lastnim vložkom zaprosila občino Izola za nekaj več kol 2 milijona tolarjev. Izvršni svet jim je dodelil polovico dejansko manjkajočih sredstev, kar znaša cca. 400 tisoč tolarjev.
Z ZNAKI PROTI KAOSU
Izvršni svet je sprejel predlog komisije za tehnično urejanje cestnega prometa glede urejanja prometa na območju ob stari bolnici. Kot je znano je to območje v poletnih dneh pod strahotnim pritiskom avtomobilov, ki dobesedno zablokirajo vse dostope do objektov v tem delu mesta. Komisija je predlagala:
- Ulica Ob pečini bo od Ulice B. Kraigherja naprej enosmerna v smeri proti morju
- Ulica B.Kraigherja bo enosmerna proti Levstikovi
- Gubčeva, Bevkova in Ulica S. Mašere bodo enosmerne proti morju
- Dostopna cesta na plažo paraplegikov bo enosmerna proti- Levstikovi ulici
- Tovarniška ulica se med Premrlovo in Ob pečini zapre s fizično prepreko.
BREZ RIBIŠKEGA PRAZNIKA?
Izvršni svet ni sprejel predloga Komisije za turizem glede izvedbe letošnjega ribiškega praznika. Komisija je razpisala natečaj za organizacijo praznika, prejela le eno ponudbo in jo podprla ter predlagala, da se iz sredstev turistične takse organizatorju odobri 846.000 tolarjev, kar znaša 40% celotnih stroškov dvodnevne prireditve z ognjemetom, ki bi ga finančno reševali drugače. V izvršnem svetu so menili drugače in predlagali naj organizator trži javne površine ter tako pridobi potrebna sredstva za plačilo stroškov (elektrika, osvetlitev, gasilci, čiščenje, vsi programi), občina pa je pripravljena sodelovati pri financiranju ognjemeta.
Ker takšen pristop onemogoča vsebinsko bogatitev praznika z domačimi izdelki in dejavnostmi ter pelje v Izoli že znan klošeraj, ter seveda ves riziko nalaga na ramena organizatorja je ta odstopil od predloga, zato je o zapletu včeraj ponovno razpravljala komisija za turizem pri IS.
1 TUL = 1.000 KNIIG
Izvršni svet je le delno sprejel ponudbo založbe GRAFFIT Line za odkup 300 knjig Občina Izola, ki je pred dnevi le doživela svoj izid. Ponudbo za sofinanciranje tiska te knjige je občina Izola zavrnila že v prejšnjem mandatu, čeprav takšne knjige občina nima (Kramarjeva knjiga je že zdavnaj pošla), komisija za kulturo je letos podprla sofinanciranje tiskanja knjige, avtorica in Graffit Line so se odpovedali honorarjem, izvršni svet pa sklenil, da je pripravljen odkupiti vsega 50 izvodov te knjige.
Ker bo pri tem posegel v sredstva turistične takse, ki je namenjena tudi promoviranju kraja je zanimovo vedeti, da je iz istih sredstev IS namenil za sofinanciranje veslača Erika Tula
20.000	DEM. Preprost izračun pove, da bo Tulovo promoviranje Izole vredno natančno toliko kot 1.100 knjig o Izoli.
P.S. Zaplet z Erikom nima zveze, saj gre za vrhunskega športnika, ki si gotovo zasluži podporo občine.
Repubblica di Slovenia ASSEMBLEA DEL COMUNE DI ISOLA Segretariato di pubblica amministrazione
N.ro: 403-91/94 Data: 26/7-1994
Republika Slovenija
SKUPŠČINA OBČINE IZOLA Izvršni svet Sekretariat za občo upravo
Številka: 403-91/94 Datum: 26/7-1994
OB) AVL) A
na podlagi 6.člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridobivanje hrane v občini Izola in sklepa št. 321 -58/93 z dne 12. julija 1994
RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL ZA RAZVOJ PROGRAMOV VINOGRADNIŠTVA IN VINARSTVA
Na razpisu posojil lahko sodelujejo državljani Republike Šlovenije, s stalnim prebivališčem v občini Izola, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina pri pristojnem upravnem organu občine Izola in redno prijavljajo nad 10 ton pridelka grozdja letno.
Skupna višina sredstev, ki se nameni za posojila znaša 1.300.000,00 SIT. Posojilo se lahko nameni za največ 30% od predračunske vrednosti posamezne investicije.
Posojilo se obrestuje z obrestno mero " R ", kar pomeni, da se glavnica in anuiteta usklajujeta z rastjo maloprodajnih cen. Za odobreno posojilo velja enoletni moratorij vračanja, odplačilna doba pa znaša od 2 do 5 let.
Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisnih pogojih, morajo oddati svoje vloge najkasneje do 30. septembra 1994.
K vlogi mora biti priložen kratek opis obstoječe kmetijske proizvodnje in opis predvidene investicije v vinogradništvo oz. vinarstvo ter predračun ali drugi dokument iz katerega je razvidna predračunska vrednost investicije. Vsak prosilec bo pismeno obveščen o rešitvi svoje vloge v roku 30 dni po zaključku razpisa.
Referent za kmetijstvo Eljo Fičur
Sekretar Branko Andrejašič, dipl. prav.
Visti 1'art. 6 del Regolamento sugli interventi finanziari per la conservazione e lo sviluppo deH'agricoltura e della produzione di viveri nel comune di Isola e la deliberazione n.ro 321-58/93 del 12 luglio 1994, il Segretariato di pubblica amministrazione del comune di Isola bandisce il
CONCORSO PER L'ASSEGNAZIONE DI PRESTITI PER PROGRAMMI DI VITICOLTURA E LAVORAZIONE VINICOLA
Possono partecipare al concorso ai prestiti i cittadini della Repubblica di Slovenia residenti a Isola, iscritti nel Registro dei produttori di uva e di vino presso il competente organo del comune di Isola, la cui raccolta ordinaria supera 10 tonnellate di uva all'anno.
L'ammontare complessivo dei mezzi destinati ai prestiti e 1.300.000,00 SIT. Il prestito assegnato può ammontare fino al 30% della somma preventivata dell'investimento.
Il tasso d'interesse per i prestiti e R. Ciò significa che il capitale e le rate vengono pareggiate con l'aumento dei prezzi al dettaglio. La restituzione dei prestiti assegnati inizia dopo la moratoria di un anno; il periodo di restituzione varia dai 2 ai 5 anni.
I cittadini che desiderano ottenere il prestito alle condizioni del concorso devono presentare le rispettive richieste entro e non oltre il 30 settembre 1994. Vanno allegati alla richiesta una breve descrizione dell'attuale produzione agricola e la specificazione del previsto investimento in vinicoltura risp. attività vinicola, nonche la calcolazione delle spese risp. altro documento indicante l'ammontare preventi- vato dell'investimento.
Ogni richiedente verrà avvisato per iscritto sull'esito del concorso entro 30 giorni dalla scadenza del termine del concorso.
Referente per l'agricoltura:
Eljo Fičur
Segretario
Branko Andrejašič, laureato in legge
Dario Fo NAKLIUČNA SMRT NEKEGA ANARHISTA
prevajalec: BORUT TREKMAN '	režiser: BORIS CAVAZZA
_	scenografka in kostumografka: SLAVICA RODOVIČ
C^B	izbor glasbe: BORIS CAVAZZA
luč: IGOR BERGINC
igrajo:
NOREC: Gregor Bakovič
INŠPEKTOR FRUMENCIj FIK FAK: Marko Okorn POLICAJ RADOVAN: Peter Musevski KOMANDIR BLAŽEK SEKONjA: Lotos Šparovec POLICIJSKI NAČELNIK
ENGELBERT ROTVAJLER: Sebastiajan Cavazza NOVINARKA PIKA FUJS: Petra Govc
J Moje prvo srečanje s Fojem je bilo v ljubljanski Drami. Takrat sem v sezoni
1980/81 igral vlogo norca prav v 'Naključni smrti nekega anarhista". Predstava je bila prava uspešnica in veliko gledalcev se je še zmeraj spominja. Nekaj let pozneje sem v Mali drami nastopal v dveh Fojevih enodejankah, ki sta ponovno želi uspeh in bili takorekoč večer za večerom razprodani. Nazadnje pa sem v italijanskem gledališču na Reki nastopil v Fojevi farsi "Sedma zapoved, kradi malo manj" (v italijanščini).
To navajam sebi v uteho, ker sem se tokrat lotil režije, saj si tako domišljam , da ■ -p Fojev način dobro poznam.
In zakaj ravno "Naključna smrt nekega anarhista"? Ker sem prepričan, da so nekateri pojavi v naši državi postali nevarno podobni tistim, ki že ves čas obvladujejo italijansko politično sceno in nas na soroden način tudi intrigirajo, preoblikujejo v čredo zblojenih ovac, ki iščejo svojega pastirjtì, se nam farsa v ^ pomoč punuja sama. Saj se prav skozi smeh lažje dokopljemo do resnice o politični situaciji, v kateri se nahajamo.
Sicer pa je Fo novinarjem izjavil: "Naj živi ta usrana izrojena družba, ki se ves čas briše mehkim nadišavljenim papirjem in ki vselej, kadar se ji rigne, lepo vzgojeno mmmmm dvigne roka pred usta.
t—	Boris	Cavazza
	PTTsNOTDEAD
	
Velika pričakovanja, da si bomo ljubitelji kulture v Izoli ogledali vsaj nekaj dobrih predstav, se do danes, zadnje dni julija niso uresničila
Od petih predvidenih predstav v juliju so kar tri odpadle, tako predstava gledališča PAPILU za otroke/ močan veter/, predstava ljubljanske Koreodrame režiserja D.Z. Freya Prihajajo/ dež in zelo slab obisk /25 prodanih vstopnic/ in predstava gledališča ANE Monro, ki se ir petek, 22.7. sploh ni oglasilo na prizorišče. Predstavo so odpovedali nekaj ur pred pričetkom.
Ni naš namen ugibati zakaj do teh prireditev ni prišlo. Bolj je pomembo, da ima vsaka predstava svojo ceno, ki ni majhna. V izoli, kjer je kar nekaj ljubiteljev kulture menimo, da je Velika pričakovanja, da si bomo ljubitelji kulture v Izoli ogledali vsaj nekaj dobrih predstav, se do danes, zadnje dni julija niso uresničila.
Od petih predvidenih predstav v juliju so kar tri odpadle, tako predstava gledališča PAPILU za otroke / močan veter/, predstava ljubljanske Koreodrame režiserja D.Z. Freya Prihajajo / dež in zelo slab obisk - 25 prodanih vstopnic/ in predstava gledališča ANE Monro, ki se v petek, 22.7. sploh ni oglasilo na prizorišče. Predstavo so odpovedali nekaj ur pred pričetkom.
Ni naš namen ugibati zakaj do teh prireditev ni prišlo. Bolj je pomembo, da ima vsaka predstava svojo ceno, ki ni majhna. V izoli, kjer je kar nekaj ljubiteljev kulture menimo, da je posiljevanje s predstavo Daritev na grobu v izvedbi študentov AGRFT-Ljubljana/ 21.7. - plaža Simonovega zaliva/, najslabši način promocije Festivala na Obali. Gledališče brez besed je lahko zanimivo samo za visoke poznavalce umetnosti, nikakor pa ne za ljudi, ki so si vzeli čas za drugačno preživljanje prostega večera.
Povsem drugače pa je v Kopru, kjer imajo sicer največ predstav, da o ognjemetih ne govorimo.
Že na začetku sem omenil, da imajo solidno ceno. Za to, kar smo doslej videli v Izoli, pa je splošno mnenje, da za slabo izbran program ni moč predplačati sicer trud nastopajočih. Sliči se, da v Izoli niso pripravljeni v celoti finansirati prireditev. In prav imajo.
Velik pomp o uspehu Festivala vsaj za Izolo ne drži. Če bi bilo tako, bi bil obisk zagotovo velik.
Brez primernega programa, bo tudi v prihodnje ostala praznina. In prav o tej resnici, bi se morali organizatorji kaj naučiti.
Povsem drugače je v primeru izolskega ZKO-ja, kjer so z minimalnimi sredstvi dejavni 10 mesecev v zadovoljstvo otrok, mladine ter odraslih tako iz Izole kot iz Kopra, Portoroža in Pirana. 28 milijonv tolarjev, kolikor velja poletni Festival, bi bilo smotrneje razdeliti tam, kjer so z delom dokazali, da zmorejo več.
5 spoštovanjem Vlado Ostrouška
Moja Malija
(nadaljevanje-)
Piše: Karmel Kleva
Vse drugo družabno življenje se je odvijalo poleti na kamnitih stolih. Na vasi pozimi ob ognjiščih, v kleteh med možmi ali ženami, ki so obujali spomine na izredne dogodke, tragične ali smešne. Mi otroci smo napenjali ušesa, da ne bi vsega slišali (kar ni bilo za nas), so nas poslali k sosedu po žerjavico za prižig cigarete. V nekaterih hišah so zvečer molili ali peli. Tudi to je bila posebne vrste družabnost. Prehrana naših ljudi je bila taka: za kosilo fižolova mineštra, za večerjo polenta. Po dodatkih takim jedem in po letnem času so se družine pa razlikovale. Boljše in to redke družine, so kupile za nedeljo nekaj mesa. Ostali pa so si ga privoščili le za božič in veliko noč. Jajce za priboljšek ni prišlo vedno v poštev saj so ga uporabili za nakup cigaret ali vžigalic. Revščina se je kazala tudi v oblačenju. Čevlje ali obleko so redkokdaj kupili, če že, je bilo to za redke praznike. Posteljnino so imeli le starši. Otroci in neporočeni so spali kvečjemu na koruznem listju. V spalnici so od gred visele kite koruze. Kuhinje so imele ognjišča in to za kuho, ogrevanje in sušenje svinjine. Na prehodu iz 20. v 30.leta so ognjišča zamenjevali s štedilniki.
ČAS VELIKIH SPREMEMB
Po letu 1935 so se razmere začele naglo spreminjati. Italija se je zapletla v vojno v Abesiniji, zato ji je Društvo narodov napovedalo gospodarske sankcije. V Sečovljah so zato odprli rudnike črnega premoga. V njem se je zaposlilo več naših mož. Bližala se je druga svetovna vojna in razkazovanje moči fašističnih sil. Mobilizirali so vse može. Mene so vpoklicali ravno 10 dni po poroki. Prava sreča je bila, da sem bil slovenskega rodu in me zato niso poslali na rusko fronto. Tako mi je bilo prizaneseno z tragedijo. Poslali so me v Ligurijo od koder sem se po razpadu Italije srečno vrnil. Ob razpadu Italije je pri nas vladalo nekaj časa brezvladje. Prve dni oktobra (1943) so začeli Nemci čistko tudi na istrskem podeželju zato, da bi uničili partizane. Ne oziraje se na nevarnost smo radovedni to opazovali in padla je prva žrtev - žena.
Nemci so na novo organizirali vojsko fašistov in z njihovo pomočjo zavladali. Poleti 1944 so iz notranjosti (iz Brkinov) prihajale na podeželje naskrivaj grupe partizanov, ki so izvedle mobilizacijo; v mestih ne, ker so bila zastražena. Jeseni 1944 so se kar številne nemške enote nastanile v istrskih vaseh. Zasedli so tudi našo hišo. Nekaj časa je vladal nevidni mir. Nemci pa so se pripravljali za odhod. Mobilizirali so vozove z volovsko vprego in se v aprilu 1945 začeli umikati ter prepustiti prostor partizanom.
(se nadaljuje)
AMIÌH201A
AM04S01A
Iavto SOI A
i SCUOLA 3 GUIDA
iAVTO SEJEM Ifiera AUTO OBI! ISTIGA
AMD
NEVARNO KRIZISCE
Tisti, ki večkrat z avtomobili vozijo okrog AMD-ja pravijo, da je križišče ob izstopu na prednostno cesto vse bolj nevarno, saj vozniku zapira pogled zelena živa meja, dodatno pa se napisne table, ki so jih postavili prav na križišče.
Glede na to, da ima tam sedež avto šola smo prepričani, da bodo znali poskrbeti za to nerodnost.
PAJEK VRNIL PLEN
V sredo, 27.7. je bil avtomobilski pajek delaven kot že dolgo ne. Tokrat si je izbral za cilj avtomobile parkirane ob mandraču proti velikemu pomolu, nasproti hotela Marina. Odpeljal jih je že kar nekaj, v glavnem tujcem, potem pa je sledil klic iz hotela Marina na občino, od tam pa je prišel nalog Branka Andreiašiča, da je treba avtomobile „ brez plačila vrniti lastnikom. Šlo je namreč za goste hotela, ki kljub urejenemu parkiranj" niso imeli kje parkirati, saj so prostore ob hotelu zasedli domačini ali zaposleni v carini in Luški kapitaniji, hotel pa posebnih parkirišč nima.
Prereži pri zgibu
Drevesi nista bili žrtvi!
(IVB) Na uredništvo Mandrača smo prejeli več vprašanj v zvezi s posekom dveh dreves, ki sta bili pred okrepčevalnico Tamarix. Padale so celo provokativne, češ, da je bilo to storjeno po naročilu lastnika Tamarixa, ker naj bi mu omenjeni drevesi kvarili razgled. Čveke bodo tokrat poražene, saj so nam na komunali povedali, da je bilo zadevo treba odstraniti zaradi tega, ker sta bili drevesi že dotrajani ali bolje rečeno izsušeni, ker nista preživeli zime. Sicer pa iz njunih štorov že štrlijo novi poganjki, ki silijo pod nebo. Njihovo zdravstveno stanje pa zaenkrat odlično...
Zadnje čase na ulicah ni opaziti psov. Ne z lastniki ne brez lastnikov. Zlobneži pravijo, da dajejo prostor ljubljančanom, ki jih je vedno več. Trditev je res zlobna in zavajajoča. Ljubljančanov ni namreč čisto nič več ko prej, le opaziti jih je lažje.
Tudi gostinci se v teh pasjih dnevih hudujejo, češ, da jim nekdo očitno in namenoma povzroča škodo. Kdo je to in kaj jim počne, pa
bodo prav gotovo zaupali naslednjemu Man-draču, ki si takšne stvari z veseljem zapisuje. Vsekakor je nekaj v zvezi s turizmom na katerega prisegamo in vanj vlagamo. Bilo pa je nekaj govora o psu, ki grize roko, ki ga hrani.
Obrtniki z ulic Neskončnega obnavljanja so v tej vročini vsi penasti, tako imajo vsaj upanje, da jih bo kdo iz strukture oblasti opazil. Je pa zato tistim prodajalcem na Lonki lepše, če ne drugega so lepo v senci. Najbrš čakajo na medveda, ki bi že moral biti tam, kot se za cigansko sejmišče spodobi.
PARKIRIŠČE SAMEVA
Veliko parkirišče, ki mestom nikakor ne
ga je Izola z veliko napora uredila pred zaživi. Ta posnetek našega fotoreporterja Orlanda je nastal v nedeljo, ko je bila Izola dobesedno zalita v pločevino. Veliki trg, ceste ob stari bolnici, vse ulice kamor je mogoče stlačiti avtomobil, vsepovsod [e bila gneča neizmerna. Kakšen prostor je bil še na parkirišču pri gostinski, glavno parkirišče pred mestom pa je bilo videti takšno-le. Ali je tukaj morda rešitev nekaterih naših parkirnih zagat?
BO IZOLA BOL| ZELENA ?
Po skrivnih novinarskih poteh smo se pretolkli do vabila na ustanovni občni zbor Zelenih Izole. Nekoč smo jih sicer že imeli, vendar je z delitvijo te stranke na državni ravni razpadla tudi organizacija na občinski ravni.
V Petek 29. julija ob 19. uri bo v stanovanju v Jagodju, Osojna 8, ustanovni občni zbor, ki ga v imenu pripravljalnega odbora sklicuje Frane Coljevšcek.
V dnevni red so napisali: predstavitev članov, pregled stanja in o pogojih dela Zelenih v izoli, sprejem pravilnika občinskega odbora Zelenih v Izoli, volitve in razno.
NUJNI MALI OCLAS
NUJNO PRODAM kolo mountainbike 21speed, Cirardengo, dobro ohranjeno. Tel. 62-775
znamke
o
"O
Od
Sfc
>E>u
<o
Z </t
Dokažimo, da imamo dober odnos do okolja.
Ni umazana samo slovenska obala, umazano je tudi morsko dno.
Pločevinke kokakole in piva, steklenice, konzerve, dežniki, sončna očala, jedilni pribor, zaboji, kontejnerji, rjaveča pločevina...
Česa vse ni na morskem dnu. Nesnaga se na žalost iz leta v leto povečuje.
Tako je skupina potapljačev pod okriljem kluba Norik Sub zapisala v uvod k prostovoljni akciji, ki so jo v Izoli izpeljali konec prejšnjega tedna.
Seveda so zapisali, da pričakujejo tudi pomoč in podporo domačih osveščencev. a jih je bilo kaj malo, saj so jim mimoidoči namenili bolj malo pozornosti, da o domačih
Pc •	|	.	,
ki so se v velikem loku izogibali malega pomola, kjer se je vse to dogajalo. Povedali so tudi zakaj: "To je naš kruh, mi od tega živimo. To je tako, kot če bi se šli prostovoljno akcijo brezlačnega pranja avtomobilov ali kaj podobnega. Sponzor pokrije osnovne stroške, naredijo si malo reklame, povrhu vsega pa imajo še zanimive počitnice. Za nas je to nelojalna konkurenca. Seveda pa akcijo načelno podpiramo, saj je tudi nam do čistega morskega dna, vendar, kot rečeno, mi od tega živimo in si ne moremo privoščiti volontarizma.
Še najbolj opazni domači pomočniki so bili komunalci, ki so prišli na pomol s tovornjakom in odpeljani
nesnago, ki so jo potapljači privlekli iz vode. Vsekakor je bila akcija vredna odobravanja, morda pa tudi vzpodbuda, da se v občinskih in republiških pisarnah le odio”"
o.dločijo tudi za sofinanciranje čiščenja morskega dna. Če že razglašajo, da je morje državna last, potem naj bo to tudi takrat, ko je treba odšteti denar za varovanje našega okna v svet.
P.S. Mimogrede: Ali je res treba tako poudarjati slovenskost našega morja. Saj vemo čigavo je.
Mef
KJE SO SKRITI TURISTI ?
'iv.
SPOROČILO! Občanom občine Izola sporočamo, da so uradne ure za urejanje vaših potreb na sedežu Komunale Izola, Verdijeva ul. 1, v pisarni javnih služb
v Ponedeljek, sredo in petek od 8.00 - 12.00ure
Pripombe in priporočila sprejemamo po Tel.: 61-335 javna služba Vsak dan med 8.00 in 9.00 uro. Komunala Izola
(MD) Izola tudi letos doživlja pravo turistično okupacijo in to dejstvo bi moralo veseliti vse, kajti če so turisti, potem služijo hotelirji, služijo zasebni sobodajalci, služijo gostinci, trgovci in služita tudi občina, ki pobere toliko več turistične takse ter država, ki pobere toliko več prometnega davka. Tako je v ekonomski teoriji, tam kjer je najljubši sport varanje države pa seveda ne gre vse tako po maslu.
Ostanimo zgolj pri turistični taksi, ki jo mora plačati vsak turist tistemu, ki mu proda prenočišče ali drugo turistično uslugo. Hotelirji so v tem primeru zagotovo prikrajšani za užitke ob varanju države, saj je notranja kontrola tolikšna, da se gosta skoraj ne da neprijavljeno speljati skozi vse finančne postopke. Rezultat tega je, da so hotelirji glavni polnilci občinske proračunske blagajne iz tega naslova, pa čeprav jih je treba, posebej na začetku sezone, k plačilu velikokrat priganjati.
Zato pa se lahko ob varanju države naslajajo številni registrirani in neregistrirani sobodajalci, ki jih je v Izoli najmanj dvakrat toliko kot je hotelskih kapacitet. Normalno bi bilo torej pričakovati, da so v največji sezoni zasebni sobodajalci pomembni plačniki turistične takse. Pa seveda še zdaleč ni tako, saj je večina turistov še vedno neprijavljenih, oblast pa tudi nima izdelanih idej, kako nadzorovati oddajanje turističnih sob in apartmajev. Res
so policijski postaji pomagali kupiti računalnik v katerega vnašajo prijavljene začasne obiskovalce, vendar je teh primerjavi z dejanskim stanjem zanemarljivo malo. le pogled na parkirane avtomobile ob zasebnih hišah daje vedeti, da se je število prebivalcev Izole povečalo za najmanj 50 odstotkov, to pa bi pomenilo krepek zalogaj v občinskem proračunu. Žal pa denar ostaja na drevesu in pobirajo ga tisti, ki si upajo varati državo, pa čeprav imajo na dvorišču parkirane avtomobile s tujimi registracijami. In dokler bo država pobirala denar poštenim, skozi prste pa gledala pokvarjenim, dotlej si kaj lepega ni moč obetati.
In seveda, spoštovanje tistim zasebnim sobodajalcem, ki svoje goste prijavijo, jim izstavijo račun, zaračunajo turistično takso in jo plačajo v občinski proračun. Tako se dela.	_________
RADI BI POSTALI NAŠ NAROČNIK ?
Na položnico napišite vaš naslov, vplačajte 900 Sit na naslov GRAFFIT Line, Veliki trg 1, Izola , žiro račun 51430-603-32431 in do konca leta bo prihajal MANDRAČ po pošti. Zdaj nas je že toliko, da ni vredno tvegati s čakanjem na brezplačne izvode.
Opomin ?
26.7.94, so imeli Izolani znova o čem govoriti. Nekaj po drugi uri, je v rano nedolžno jutro zarezala eksplozija, katere efekt je bil namenjen morda lastniku, bolj verjetno pa kar avtu samemu. Junak dneva je vsekakor avtomobil, alfa romeo 75, ki je bil zaenkrat edina žrtev bombe, katero so najbrž malomarno in slučajno odložili na petnajst minut pred tem parkiran avto, neznanci.
Izola postaja mesto. Vse bolj je očitno, da so sanje o mirnem in majhnem mestecu, ki bi služilo na račun turistov, preteklost. Morda omenjeni dogodek nima nobene zveze s podobnimi, vendar vse bolj pogostimi javnimi obračuni, ki dajejo vedeti, da je Izola že dolgo v godlji, ki ji pogojuje življenje ravno dvomljiv biznis in podkupljivost nekaterih v podzemne tokove usmerjenih kvazimogočnezev. Do sedaj je bilo kljub nekaterim praskam vse v redu, sedaj pa se je očitno veriga strgala. Glede na to, da so si drug drugemu nevarni ali pa si vsaj kaj dolžni, je treba nasprotnike prestrašiti in jih s tem opozoriti na pogubne posledice, ki jih prinaša neposluh ali dolg. Že omenjena jutranja eksplozija opozarja, da izterjevalcev dolgov in posluha ne ustavljajo več norme, ki so veljale do sedaj. Prikazuje tudi to, da je omenjeni način njihovega delovanja uvožen, predvsem pa daje vedeti, da je z že tako majavo varnostjo pri nas konec. Izolo pa ob vsem tem razjedajo še me-doblastni problemi, notranja nesigurnost in še bi lahko naštevali. Izola v takšnih pogojih lahko doseže le to, da bo končala v totalnem kaosu iz katerega brez takšnih in drugačnih opominov ne bo šlo.
IVAN
E
KRIMINALIJE
Mi smo si vzeli teden dni dopusta, policaji in nepridipravi pa ne in tako se nam je nabralo za polni dve strani dogodkov, ki jim pravimo kronika, čeprav so kroniki v njej udeleženi v minimalnem obsegu. Vse po tisti: 20 odstotkov prometnih nesreč v Sloveniji povzročijo vinjeni vozniki. Torej je treba prijeti za vrat trezne voznike, ki povzročijo kar 80 odstotkov nesreč.
SRAKE SO NA DELU
18.7. je v Smrekarjevi ulici nekdo ukradel 100.000 ler. Kasneje so storilca našli. Otrok si je za denar kupil igrače, policaji pa so napisali prijavo socijalnemu skrbstvu.
19.7. se je v San Simonu kopal nek avstrijski turist, medtem na mu je devize in tolarje izmaknil nekdo, ki se takrat ni ;opal. Niso ga našli.
20.7. se je na policijski postaji oglasil turist iz Sežane in povedal, da mu je na plaži pod Belvederjem nekdo sunil
20.000	Sit in dokumente. Kaj bo tat z denarjem si mislimo, kaj bo z dokumenti pa ne.
21.7. je neznanec v Livadah, v ulici F. Marušiča ukradel avtomobil FIAT TIPO. Tip je s Tipom izginil neznano kam. Istega dne sta prišla na policijsko postajo dva gosta avtokampa na Belvederju in povedala, da nimata več težav z investiranjem denarja, ki sta ga prinesla s seboj na dopust. Nekdo ga je namreč odnesel iz šotora.
23.7. je neznani storilec vlomil v stoenko celjske registracije in iz nje odnesel avtoradio in dokumente ter zbežal v noč, da je lahko v miru poslušal nočni radijski program.
Istega dne je prišel tudi gost iz avtokampa jadranka in povedal, da mu je nekdo s priveza odpeljaj gumijast čoln znamke Maestral 18 SD s tomosovo štirico. Škode je za 150 SIT, novopečeni lastnik čolna pa je še neznan.
24.7. je prišel iz istega avtokampa še en gost in povedal, da so tudi njemu ukradli gumijast čoln Beograd sport in izvenkrmni motor. Razlika je le v tem, da je on obe lastnini imel pred šotorom, kjer sta bili bolj na varnem.
AUF BIKS
22.7. je na Lonki prišlo do pretepa dveh neznancev za katera se je kasneje ugotovilo, da sta znanca, še posebej policajev. Končala bosta pri SZP (sodnik za prekrške)
24.7. je v Livadah prišlo do sosedsko-sorodstvenega spora glede zemljišča in psa. Grozili so si z grabljami, pestmi in noži, tako da so imeli policaji kar precej administrativnega dela pri popisovanju obiskovalcev SZP-ja.
PLEH IN STEKLO
25.7. je v drevoredu 1. maja prišlo do manjše nezgode, ki jo je povzročil nekdo, ki je skušal na vsak način izsiliti prednost. Izsilil je le napotnico k SZP-ju.
Istega dne je neznani voznik z območja Hrvaške z znano Lancio Prismo obračal na parkirišču pri Simončku in pri tem zadel drug parkiran avtomobil. Ker imajo ljudje oči so ga prijeli, čeprav je s kraja nesreče zbežal.
20.7. je prišlo do vec prometnih nezgod na celem območju iz česar lahko sklepamo, da je bila polna luna. Polna bo tudi pisarna SZP-ja,
SILENCE IS GOLDEN
20.7. so iz tihega naselja Livade telefonirali, da imajo v naselju neprijavljene motoristične dirke. Mulci so se razbežali že pred prihodom policajev.
Istega dne, le malo kasneje so telefonirali iz okolice Belvederja, ker jih motila glasba iz diskoteke. Policaji so spet malo pisali.
22.7. pa so ob polnoči telefonirali iz okolice Beach Gardena, ker je lastnik obratoval preko polnega delovnega časa. Policaji so pokasirali na licu mesta.
DROGA 1
25.7. ob 14.45 je neznanec sporočil, da se pri Sojati ne zbirajo vegetarijanci ampak narkomani in da čakajo na drogo. Čakajočim so se pridružili policaji in s seboj odpeljali tri Italijane in enega domačina.
NOGOMET IZOLANI TRETJI
Še naprej so vse informacije o izolskem prvoli-gašo neuradne, saj klub še ni prišel do spoznanja, da bi bilo koristno sklicati tiskovno konferenco in novinarjem predstaviti novosti v ekipi in upravi.
Uradne so seveda informacije o javnih nastopih.
Tako so Izolani nastopili na tradicionalnem turnirju NK Dekani in zasedli tretje mesto, saj so prvi dan izgubili z domačini 2:0, potem ko je trener Pišot na igrišče poslal zelo pisano postavo z večino novincev. Naslednji dan se je z verjetno prvo postavo maščeval Jadranu in Hrpelj-Kozine in Izolani so zmagali z 10:3, zadetke pa so dosegli:
Želko 5, Velkovski in Čuček 2 ter Štampfer.
Ekipa, ki jo je	pred dnevi
okrepil še albanski reprezentant, je trenutno na pripravah v Tolminu, že v soboto pa jih čaka pokalna tekma z Dekani, v nedeljo pa bodo odigrali še prijateljsko tekmo v Rijeko.
VESLANJE ERIK TUL TRETJI
Izolski veslač Erik Tul je na prvenstvu mlajših članov (do 22 let) v Parizu osvojil tretje mesto. Bronasto medaljo si je	priveslal z odličnim finišem	in	tako	še
bolj zapletel	težave selektorja	državne	reprezen-
tance pri izbiri posadk za največja tekmovanja in naslednjo olimpijado.________________________________
V SVETOVNEM VRHU
ROKOMET ODSLEJ V DVOJE
Izolski rokometaši so razmeroma uspešno zaokrožili ločitveno obdobje, saj so opravili ustanovitev dveh rokometnih klubov -RK Delmar Izola (moški) in RK DUVAL IZola (ženske), dobili so razmeroma varne sponzorje za nastopanje v tem prvenstvu in celo poskrbeli za nekatere kadrovske okrepitve.
Po razmeroma kritičnem obdobju, ki je posebej grozilo ženskemu pogonu, so zdaj ustvarjeni pogoji za nastop v superligi (ženske) in napredovanje v prvo ligo (moški). Še zanimivost: Predsednik ženskega rokometnega kluba je član našega uredništva, Vlado Ostrouška.
MOTOCIKLIZEM DONČIČ SPET ZMAGAL
Izolski motociklist je uspešno nastopil tudi na zadnji dirki na Grobniku, saj je v svojem razredu (125ccm) osvojil drugo mesto v dirki za pokal Alpe Adria, kar je bilo dovolj za zmago med mladimi za pokal Alpe Adria in zmago za državno člansko prvenstvo. Dirko pred koncem je Dončič že zmagovalec za pokal aA v kategoriji mladih, ima pa tudi 3 točke naskoka pred drugouvrščenim zeličem za naslov državnega prvaka. Naslednja dirka bo na Češkem.
JADRANJE
BRČIN IN DEKLEVA V FINALU
jadralca v razredu Evropa, Branko Brčin in Vesna Dekleva (Olimpie Izola), sta se na svetovnem prvenstvu v francoskem La Rochellu med več kot 300 tekmovalci uvrstila v finale. Brčin je bil v finalnih petih
regatah skupno celo četrti, Vesna pa dvaindvajseta, kar je, glede na to, da sta oba tekmovala z najboljšimi profesionalci na svetu, izvrsten rezultat. Kmalu bodo v Avstrijo odpotovali tudi udeleženci mladinskega evropskega prvenstva, med katerimi so tudi izolani: Dekleva in Mislej (Olimpie), Čok in Gale (Burja).
Foto: Z otvoritve svetovnega prvenstva v La Rochellu.
im
STRANIŠČE
Zadeva postaja že tako zaskrbljujoča, da se bo na Svetilniku prej ali slej pokazal sanitarni inšpektor in prepovedal uporabo plaže oziroma zelenice, saj obstaja neposredna nevarnost resnih okužb in bolezni.
Svetilnik je čez dan res kopališče na katerem se v zadnjem času kar tre kopalcev, saj je edino kolikor toliko urejeno brezplačno kopališče na obali, zjutraj in zvečer pa se njegova funkcija bistveno spremeni. Če za džankije lahko rečemo, da so kolikor toliko uvidevni in na skrito opravijo svojo potrebo, potem za pse, ki jih lastniki pripeljejo na svetilnik v jutranjih urah, to ne bi mogli trditi. Vsako jutro se namreč svetilnik spremeni v veliko javno stranišče psov iz okolice in tudi z drugih koncev starega mesta,
KOPALIŠČE
ki po pesku (tudi v peskovniku, kjer se igrajo najmlajši) in travi veselo opravljajo vse potrebe, nakar jih lastniki odpeljejo domov in prepustijo prizorišče kopalcem.
Seveda sledijo pripombe, pritožbe, kletvice in grožnje, ko kdo od njih položi brisačo na tak spominek ali ko vidi dojenčka, da tlači prstke v zanimivo dišečo stvar, vendar pomoči ni. Ni niti denarja za postavitev table, ki bi prepovedovala dostop psom na svetilnik, tako da lastniki niti niso v prekršku. Pričakovanje, da bo vse probleme občinskega kopališča rešila starejša delavka Komunale, ki skrbi tudi za toaletne prostore, je seveda iz trte izvito. Očitno bo moral rokave zavihati kdo drug. Ali bo treba počakati na prvo okužbo?
občina
IZOLA
ETNOLOŠKA TOPOGRAFIJA SLOVENSKEGA ETNIČNEGA OZEMLJA - 20. STOLETJE
Pred dnevi je v izolske knjigarne prišla zanimiva knjiga o občini Izola, ki jo je v sklopu projekta "Način življenja Slovencev v 20, stoletju in kot nadgradnjo diplomskega dela napisala Bogdana Tome - Marinac, sicer zaposlena v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu.
Knjiga obravnava najrazličnejše vidike življenja ljudi na območju naše občine, v njej so zbrane mnoge zanimivosti, ki jih je avtorica izbrskala na najrazličnejših krajih, največ pa kar med našimi ljudmi. Zato se knjiga prebira kot prijetno čtivo, ki bi skoraj moralo biti v knjižnici vsakega Izolana ali tistega, ki ga Izola zanima.
IZŠLA JE KNJIGA O OBČINI IZOLA informacije tel.:61-139
MAJICE
Še enkrat obveščamo učence 2, b razreda OŠ Vojke Šmuc, ki še niso prejeli majic z njihovimi podpisi, da jih lahko dvignejo na uredništvu, lahko pa nas tudi pokličejo po telefonu (61-139) in majico jim bomo poslali po pošti.
Pohitite, poletje ne bo trajalo večno!
RADI BI POSTALI NAS
NAROČNIK ?
Na položnico napišite vaš naslov, vplačajte 900 Sit na naslov GRAFFIT Line, Veliki trg 1, Izola , žiro račun 51430-603-32431 in do konca leta boste prejemali MANDRAČa po pošti. Zdaj nas je že toliko, da ni vredno tvegati s čakanjem na brezplačne izvode.
splošna banka koper
INFOTEL
NAJKRAJŠA POT DO INFORMACIJ
IE3M3QQ.
)?^\?nnTiforrnftr
splošna banka
Mffim
c
Izola	^
Drevoredi L maja 4A
Tel.: 066/67-050
MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel/fax. :066/61-139 Predsednik časopisnega sveta:
Zorka Sosič
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga. Orlando H. (fotoreporter), L. Sahbaz, I. Vrtnik-Blaško, I. Knez, S. Gabre Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 6000 izvodov, cena 0 Sit.
Založnik, elektronski prelom:
GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 Tisk: Pigraf Piran
IP!»»
orquesta salsa
5§§8§gS£
LETNI KINO ARRIGONI
Petek-29.7.94 - Miladojka Youneed ob 21.00
SobotJ^&7l94 Ocho RÌOS ob 21.00 (hladna bšUla čno-bela)
stop
mna
500
SIT
m
2. POP FESTIVAL SLOVENSKE ISTRE IZOLA, 19. IN 20. AVGUST 1994
1. VEČER - GLASBA NOVE GENERACIJE
2. VEČER - POP VEČER
Prijave z demo posnetki avtorjev in izvajalcev, ki živijo ali večinoma ustvarjajo na širšem območju slovenske Istre sprejemamo do 1 .avgusta 1994 na naslov: MANDRAČ, Veliki trg 1, Izola,
Telefon/fax. : 066/61-139