St. 46. V Gorici, v torok dne 9. junija 1908. Letnik X. Isbaja Tsaktorek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praroik iiide dan prej ob 6. zvečnr. Staue po poflti prejeman ali v Gorici na dorn poliljmn celolotno 10 K, polletno 6 K in Jetrtletno 250 K. ProdajaseyGorici r to- bakarnan Schwarz v SoUkih ulicah. Jell er sitz t Nuimkih ulicah in Le- ban na VerdijeTem tokaliSfiu po 8 Tin. GORICA UreduiÄtvo in upravniitvo ie nabajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopiae je nailoriti na uredniltro, oglaie in naročnino pa na upravniätvo »Qoricet. Oglasi ie raäunijo po petit- Tratah in ncer ako ie tinkajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. I Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukeziö). Z.aški izgredi. Kakor znano, napovedana je bila za včerajšnji dan veaelica, zdražaoa z dirko koleaarskib društev „Gorica" v G >- rici in iržaškega koleaarskega dinštva „Balkan" na „Velodromu". Teden prej ]p takajinji ultralaški list „C >rriere Fn* uiano" hoJBkal italijansko mešiSanstvo go- riskega inesta na demon, trtcije proti tej veselici, ki pa ni imela nobenega politič- nega značaja. Vsak Tečer so zborovali laški zagrizenci pcd pokroviteljsUom ne- kih mestnih očetoT, kako naj bi prepre- I öili dirko in zabranili nbod t meato, oziroma na „Velodrom" Slovencam. Na leh posveto?anjih je bilu mnogo takih I trgovcer in obrtnikoy, khterim Slovonci [i veaki dan polnijo žepe in ki vsaki I dan, stoječ na prägn svojih trgovin va- I bijo notri S orence z znanim : „Pejtega I notar." Zapomnimo ai to 1 Ro so bili tako Inahujskani in aranžimni, so korajžao Ičakali pondeljka, češ: Nobenega äklava I ne pnatimo dane* t mesto I Vae pomla- I timol V torek pa Bpet odpremo vraU v I meato in slovenski kmet bo spet drl t I naäe trgovine. Tako so raöonali. A re- I veži so se za enkrat zmotili. I Včeraj zjatraj že okolu 8. are so I 86 začeli zbirati goriäki golobradci, med I njimi mnogo viBokošoIcev in drugin di- jakov T GospoHki alici in po Kornjn ter ßtati ˇ gračah pred rarnimi italijanskimi prodajalnicimi, kakor Stoinerjevo, Orza- novo itd., katere je v velikem štovilu obkoljevala droga inclita muiarija. Vsi bo bili oboroženi a nalicami. Videli smo tarn mestnega očeta Pinančiča, ki je napravil na oaa utis, kakor dii je pretzel nad vsem tem gibanjem neko nadzorstvo. Čakali so na Tržačane, o katerih se je govorilo, da ae v velikem številu pri- peljejo po državni železnici v Gorico. Kasneje je priäel med t:> imenitno druž- bo sam mestni žopan dr. Marani, kate- rega je mnlarija glasno pozdravila ter začela upiti : „Emva il podestä! E?viva Gorizia italiana !u Med kaporjoni ome- njenih srboritežev bo bili med drngimi znani kricaöi Mucuzzi, Hauptman žu- panov Bin Marani, Bozzini, Ortali, Resen, itd. Koj ko je policija to opazila je pc- ilaia 8 orožnikof v Gospoako alico, da bi fzdržali mir. Ko so videli Lahoni orožnike, ho se zaöeli nad njimi spod- tikati in nek Merlo je zaklical, da naj se orožoiki pobasajo t kasop ^n «paj^se jih »rže t Sočo. To je dal^wmo&j+dg^ so.orožniki aretirali omenjeiifefaplOTolfcr Ka je^orožništvo videlo ü&*Ww$fjjr~ faf«%tap narašča, au a nas^fen/mj^^, joneti ižfVttnili nlico in ItaltHm^jLmS tisnili v stranake nlice. To je Italijanaie hodo spsklo. Žapan Marani, ki je bil kakor oče aredi ta tolpe, je proteBtiral proti tema ter rekel, da je ulic», pOB68t „magistrate". A Tse ni nie pomegalo. Z največjo jezo so morali pred orcžniikimi bodali zapnstiti Gosposko alico. — Tržaški izletniki pa niso priili z državno železnice, kakor so menili Ita- lijani, ampak s jnžno in ticer nekateri ob 8. zjnt., nekateri ob 11. «n nekateri ob 2. nri pop. Ker je bilo vreme predpolndne ne- Dgodno in je še popoldne deževalo je cdbor kolesarskega drnštva tklenil od- ložiti dirke. Popolndne okoli 2'/2 se je zbralo pred reetavracijo „zlatega jeleöa" mnogo Slorencer, kajti rainesel 86 je g'a*, da Lt hi ne puftijo tržsži äh izletnikor, ki so prišli z vlakom ob 2. nri pcp. na „Ve- lodrom". Velika trnma Slotencev ae je vzdignil?, ki je pa med potjo redne na raščala ter korakala mirno skozi metto. Ko pridejo do gleda lišča, niso mogli na- prej, kajti ul ca je bila zasedena od Italijanov. Ker se je bilo bati izgredor, je policija zankazala Slovencem sneti narodne znake a prni, ker so Siovenci stcrili. Po tem so orcžniki z zasajenimi bsjoneti petisnili bško drohal v str&nske olice, in Slovenci ao se jeli mirno pemikatt naprej. Vest, ki ee je raznesla po mesta, da Labi ne postijo Slovencev v „Velodrom". se je izkßz&la kot neresmčna. V „Velodromu" 86 je zbralo kakih par tisoč Slovencev. Tem je predaednik kolesarskega drnäUa „Gorica" naznanil, ria je veselica zaradi fclabega vreocen» odložena. V tem Časa sta šla dra S'otenca mimo glednlišča. Italijani, zbrani t Teliki trnoßi pred ka?arno, planili so na nja ter jiaia začeli trgati 8 prsi narodni zna- menji. Redarji, to opazivši, 8oN*oj. priBkc- \cili ter vpra.^ali napadalce, zakaj naps- 'Ilajo mirne Ijndi. Magistraten nradnik rjUariü Genuizz1, ki je bil med napada'ci, ¦jim je odgovcril z besedo merds. Proti takeicn nastopanja so redarji proteati- rali, a posledica temn je i>iia, da je Ge- nnizzi udaril z dežnikom po gjavi enega izmed redarjer. Vsled tega bo ga redarji aretirali ter ga hotelL odpeljati po Vrtni alici na polieijo, a Italijani zabterali so od redarjer, naj Genuizzija izpaate. Ko pa redarji tega niso hot-ili stcriti, začeli 80 razgrajači metati nanje kamenje. Redarji so hoteli aretirati še dinge razgrajače in napadalce, a kamenje zletalo je vedno gosteje proti njim. En kamen zadel je zelo Gannizzija, kateremn je prebil klobnk. Redarji, spoznavši ne- ˇarnost, t kateri so se nahajali, so nato , Ginnizzija izpn&tili, katerega bo pa da- i nea aretirali in peljali t zapor. j V tem časa so se Slovenci vračali | T ogromnem sprevodn iz Volodroma v ' aiesto, kjer so se razpršili na razne •' strani. Mnogo jih je šlo h „Jelena". Okolo „Jelena" se je pa med tem že zbralo teč Lahov r raznih grnčah, ki so zaeeii jezno gledati na Slovence. Bilo je to -ikolo 6. nre in pol zvečer. Ker se je politična oblast zbala, da bi prislo lahko do kakih spopadov, poklicala je na lice mesta oddelek vojakor tak. pešpolkn pod poTeljništfom jednega častnika. Ta od- delek postavil se je v Ozki alici pred „Jelenem". Ker pa ni bilo nobene ne- varnosti, kajti Luhi so jo popihali, so se Tojaki kmaln vrnili v vojaänico. Zvečer pa so se Lshončki tolažili na razne načine s tem, da so napadali posamezne grace Slorencev. Tako n. pr. so napadli Tržačane, pred gledaliičem, ki so šli na jažni kolodvor ob 8. uri. Nek Tržač&n Kastelic, ki je bil t dražbi ' 8 Jop. Regeatom in Antoničem, je bil . ranjen na glari. Policija je tekla za ita- ; Iijan8kimi napadalci, a jih ni mogla do- ' teöi. Neko slovenBko drnžbo, ki je ob | omenjeni uri šla na južno postajo, so Lahi pred omenjeno kavarno tndi izzi- vali, a krepki žirio-klici so pregiasaii izzitače. Lahoni so napadli nekpga Josipa Lasiča iz Vrtojbe in ga ranili pod le»o lice. Kdo ga je rani', se do sedaj äe ne re. Nadalje ata bila napadena tadi d?a Mirenca in sicer Henrik Vnk iu Ferdi- nand Lipaiček tadi ˇ Nanski alici. Pred kavarno „Central" 80 Lahoni iz kavarne „E?ropa napadli gg. P. Cotiöa in mehacika Saanika. Aretovan je bil'pri ti priliki sin trgorca s öevlji Egisto Cociancig. Aretirana ata bila danes tadi me- sarski pomočnik C«ijsl in pa neki Pren- ci3 iz Palja, ki sta raetala kamenje na polieijo. Slednji se je v tem posebno odlikoval. Kakor čajenatf so se rršile ie drnge paske, pri katerih^p se Lahoni odliko- ?ali 8 8T0J0 200p tejno knltaro. Policiji se JeTzja+iValiti y Teliki meri da je s sTOJim preTidnim postopanjem preprečila marsikaj hujš^gs, a da ni prišlo do najhajšega, zahvaliti se je ˇ prvi vrsti hladnokrrnosti Slovencer, ki so ta dan res prav mojstrsko in možato nastopili, pusteö v mira laike srboritežs, katerim bi prav lahko premleii kosti, da so se izbevskali ter se pokazali r pravi luči najhu;ših ncstrpnežer in sarorežer. V Goaposki ulici je rekel žapan dr. Ma- rani onim, ki bo ga pozdrafili, kakor v začetka poročila omenjeno z Er?iva il podeali: „Voi siete meco ed io sono con voiP No, mož je lahko ponoäea na tako dražbo. To so v polni meri doka- zali včerajšnji dogodki, ki nam ne smejo Slovencem tako hitro izginiti iz spomina Za vse posiedice, ki jih bodo imeli TČe- rajšnji degodki za razne sloje goriških meščanoT, posebno pa trgovcav, naj se ti zahvalijo magistratovcem in pa onim mestnim očetom, ki so vao to gonjo prov- ; zročili. Goriški Lahi so tčeraj pokazali, da nas ne marajo. Pcdili so nan iz mesta, psovali, iz- zivali, pretedali in kamenovall so nas. Kamenjajmo, pretepajmo, izzirajniD in pgujmo jih tadi mi, a ne s kamenjem, LISTEK. Simon Gregorčič: Poezije IV. (\?ences!?v I^ele). ! „Tarn, ft ' pri knioUi knuit, med njinii born naj k m t; t - p ü c t! Mod njinii som n;i zemlji živcl, mod iijimi stiiral so, osivel, i zdaj Ludi z njinii bival bom i in srcčo rajsko vziyal bom — — (I'oezijo III. Posmrlnice XI.) Tako se je poslovil pesnik v tret- jem zTezku svojih poezij, — s temi be- »©darni izzTenijo njegore posmrtnice. Iß on je odšel od nat>; zapaatil nas je ! Veliko je bilo pričakovanje, ko sem z nerToznim nemirom odprl četrti zve- wk ajegotih poezij. — Niaem se zmotil ln nihče ae ne zmoti, ko ga odpre in Pogleda na prvo stran. »No pišom jaz posmi na rožnat papir in inorda colo parfimiran ; Slovenci, oh, prosim, s torn dajto mi mir, saj k ni e t som ubog in preziran". (Moje pesmi. Str. 3.) To je njegov pozdrav ! Naš kmet-poet nas je zapustil, a t ; 8pomin nam je povil iopek raznorr&tnih i cvetlic — öetrti zvezek svojih poezij. I ; Med njinii je tudi par pesmi, ki bo i I le napol izklesaui relief!; te bi bil pesnik ! j izpopolnil in dovräil, ko bi ma ne bila j 1 neiz^rosna večna Predica prezgodaj pre- \ Btrigla nit žtvljenja. A vkljab t m ne- obraäenim biserom spozna lahko vsakdo tadi iz pesmi tega zvezka našega Gre- gorčiča, kakor je bival in žvel med j nami. In res! Kdo bi ne spoznal tega ' lie», — nam tako dragegs, tako Ijabega; [ — tega zlatega area, — te blage duäe ki odfera iz teh poezij? Kdo bi ne spoznal kmeta-poeta, ki nas pozdravlja v prvi pesmi? Roma je neznan njegov glas, neznana njegova be- seda ? — Kdo bi ne spoznal naiega Gregorčiča, kakor je bival in živel med nami? Kaj ni to tisti veliki domoljub in rodoljub, ki se ga je pred leti tako vzra- dovala mati domovina, ki je zrla toliko časa nanj z radoatjo in veliVim ponosom, ki je plakala ob njegov em groba skrva- veöim sreem, ki misli na izgnbljenega z ljabeznijo, polno bridkoati, in z globokim Bpoštovanjem, — ki ji je njegov spomin tako svet in drag ! | Kaj ni to on, ki se je že pred dav- | nimi leti z vso silo svojih m lad in moči \ in z vročo, iskreno ljabeznijo oklepal \ domovine, ki je piakal z njo, se z njo I radoval, ki je prosil že w mladih letih: „Tik ob Soči mal je griček, tarn oeetje moji spö ; tamkaj, bratje, inal koticek mojo naj kosti dobe !"' (Doiuorodno iskrice 3. Str. 71.) Kaj ni to on, ki nam je nedolgo pred smrtjo zaklical: „Kako se bo mirno tam spalo na gričku zolcnem ob Soči, nam mrtvim živo šumljajoui, tain gori pri svetem Lovrenci!..." (III. zv. Posmrt. IX. Str. 17.) On ni Ijnbil samo rojstnega kotiöka, samo podkrnakih planin, — on je Ijnbil vso Bvojo domovino, ne voliko, a krasno, ljubeznivredno, — Ijabil je vse svoje brate, — celi narod, častil in proslavljal je njegove voditelje, in spoitoval jih je in cenil. (Janeza Bleiweiia ob njegovi sedemdesetletnici. Str. 97.) Klical je — veliki apoato) domo- Ijubja z navdaienjem, polnim resniönega ognja: ,,0j bodi, bodi domu zvest, čcprav ubog je in toptan —-------!" (Oj bodi domu zvest! Str. 6L Zvestoba in ljubezen do domovine je naša steta, sinovska dolžnost, nam od narave, — od Boga samega v sree za- sajena: — „čeznatarna ljubezen do cerkve in natnrna ljubezen do domovine ste iz iste8a večnega vira: Dvojčici ste in Bog je obeh začetnik in vzrok". „Ysi z dušo neizmerno silo ljubimo domovino milo in Njega, ki dom tak nam dal!1' (Prijatelju Iv. Vrhovniku. sir. 56.) Trndim delo za narod, za domo- vino je velik*, sveta naloga, — dolžnost, ki se ji ne sme nihče odtegnit', — nihöe je prozirati, zaničevati. — Pai?. hpčem slu/.iti, do groba služabnik zvest biti; le Tobi moj rod, ki si božon, tlačan pa naj bom — neukoren! („Non Servian*. Str. 41 J Ni iz dobičkaželjnosti, ne iz samo- pridne sebičnosti, — iz resniöae ljubezni iz plemenitih nagibov je delal peanik trpin za bvoj narod, delal z vsemi roočmi — za domovino, za brate. „Posvetil domovju sree sem in glavo, da služim s tem sveto mu, bil seni si svest: n e svoje, iskal sem le n a r o d a slavo, ne svoje, iskäl sem domovju korist —\ (V obrambo I. Str. 119.) (Dalje pride.) ne s palicami in ne s petami, «mpak 8 tem, kar bo najbolj občotljivo za njih žep. Na ta način le krepili bodemo naso poBegt ˇ meeio, in h temu nas izzivajo Lahi pami, ki nočejo * nacni mirno živeti Da, da, ako bi höteli Slovenci z dežele' potračati Lahom v istt meri kakor nam oni poftojajejo, potoro bi se res t malo letib Uhko izpolnile beaede lists „II Gaz- zettino Popolareu, ki jo rekel, da bode magialrst, »ko bcdo Lahi proti Sloven- cem nadaljevali svojo gonjo. priailjen nabiti na goriäki grad veliko tabio z na- pieom: nG)rizia d'as fit tare !'4. Glas iz Isfre o vol. reformi isfrski. V zadojem članka smo pojasnili svojim cita'cem novi pol. red iatraki na podlagi pojasnil, ki so poslavila v pravo Inč praktične vrednoati one v „Eiincsti" toll razbobnane, opevaae in gloriTcirane „garancije*. Kako nizko taksira „Eli- noetu r*>z3odnost svojih čitateljev, kako frifclao greii na njih lahkovernost, kaka nepoiteno se bojaje t zastopanja Brojih strankarskih koristi, kaže dejatvo. da po- | polnoma zamol*oje ia zatajaje ona po- I jasnila, ki so paö neatajljive, nradne j Trednost', ker jih je podal nradoi poro- | če?aiec v sporaznml'jDJQ z vlado Bamo: j Faktom, da ao biia ta za ^lovanako dež. j veöino toli asodna pojasnila podaaa v | zbornici tik pred sprejetjem ?ol. re forme, torej takorekoč * brk in zasriuh alo- vanski delegaciji, kažf», kako iz mehkega lesa so rezani slovanski poslanci istrski (razen Spinčiči in Mandida) in kako ; malo Tere imajo v svojo moč in vred- \ noat. Dotična poročila o italijanskih čas- j nikih so napravila na vsakega pravega • rodoljaba muöen utis, občutek sramote, | kajti za vrstami je biia čitati vsa zlobna j oholost laika, ki naznanja laški in dragi | javnofiti, kako izvrstno kapcijo je napra- j Tila v 8lo?anskimi zastopniki, kako lahko jih je Dgnala v kozji rog in kako ime- nitoo jim je pripomogla slovanska par- lamentarna nespretnost k nepričakovani ohranitvi cjih nadaljnje nadoblasti v de- želi. Pri čitanja poročevalčevih pojasnil se j nam je zdelo, da ao postavili Lahi slo- J vansko deiegacijo pred fjrnm javnega j OBmeienja. Žiloataa nana majka ! j V polrjenje s?ojega najslabšega . mneoja o btr. re for mi se nam zdi umest- I no, da ponatisnemo svojim čitalcem glas ; iz litre same o tej „vzor-rtf jrrni", ka- kcr ga je cbjavil „Slovenec" v nekem dopiso. Ta dopis slove : . „Ž*l mi je, da za enfrrat ne mo- re m biti zadoroljen z dr. Lsginjo. Spin- die in Hand č sis imela menda prav, da nista glasorala za novi volivni zakon. Bazmerje ita'ijanakih in slovanskih kan- didatov je Skandal in pljaska t obraz zanpnikoro, ki se jih je pozvalo na po- svetovanje glede vol. reforcie. Ksj takega nismo pričakovaii. Varatvo manjšine je vredno piikavega oreha. Italijani sami Uhko sklepajo o Tseh atvareh razun o viBokosti izdatkov za sols, javoe stavbe in o znanih dragih točkah. Slovaai ne morejo nikdar prodreti 8 kakšnim inici- jatirnim pr^dlogem, ki bi bil t koristna- iema ljudatva, ako ne dusežejo kompro- misa z Itaiiji-ni, ki bodo pa za vsako nslngo zahtevali bogato kompsnzacijo, Italfjani so beati possidentes ; njim slo- Tanska abatinenca ne bo škodila, ker imajo vsega dovolj, mi pa nebomomogli napredovati. Kaj je z jezikovnim vpra- šaojem v zbornici, kaj v uradih, kakor n. pr. T agrarnem sveta, kjer niti takrat nočejo am9ti hrraški, oziroma slovens ki, ko meöejo kmetom otrote ;v oči? Ali bodo tndi zanaprej zasedali mesta de- želnih nradnikor Ijadjp, ki imajo edino to kralif.kacijo, da sj Giribaldinci ? Menda. Pri razdelitvi voliynih okrajer se je godila Slovaaom rečja kriTica, kakor se na prvi pogled zd>. Ves bojski okraj, razan iaških gaezdec, je slovanski. Ljad- sko štetje, ki ga je kocaisija očividno imela za temelj razdelitvi, bo priredila italijanska peresa. Reiilo se je samo davčoo občino Krašica ! Na Kopriöini je Tsa datčna občina Lazaret slovenska, 2listi Brtoki. R^šiio *e je le Pobege in Gezarje. In na Piranöcini da Eastelre- nere ni slovenski? 0 Tolirni re- form i javnost ni mogla raz- p r a v i j a t i. Dr. L a g i n j a je bil razobeöil „belo zastaro" ter obljabil, da bo s?oj öas še pri- lika, da se javnost bari s pred- logi komisije. Potem so pa kar T enem dnevanapravili pir in krstili otroka. Bla je ae- nararna zvaza, ki ran je jdala življenje. Stara devica irredenta in mladi sloran- ski istraki janak, pa tak izrodek... Ebtri vladi se je pai zelo madilo. Sij je ona spravila parček ekapaj in vplivala naže- nina z grožnjo, da ma ničesar ne da, öe ne Tzame njene iz?oljenke, sicer pa da ma Tse zapasti, — ko je več ne bo ! Marsikoma v Istri se zdi, da bi optimist dr. Laginja sedaj emel razobesiti — črno zastafo". Ž9 iz tega kratkega dopiaa posne- majo naäi čitalci, da je naia obsodba istrake vol. rtf>rme upravičena in oaao- vana. Glavne točke naie graje na tej re- form i 80 — kakor znano — te-le: i. Absolatna večina italijanska šestih gla- 80T ; 2. uičeve „garanciie" v varstfo 8lor. maojiine; 3. Slovanom kiiviflna razdelitev vol. okrajer, vsled katere je Italijanom zagotovljena Jzborniöaa veöina in nadoblast v deželi ie nadalje za ne- dogledne ^ase. — * S temi toökami so- glaäa tndi gorenji dopis: 0 prvi pravi, da je Skandal in [pljaska v obraz slor. zanpnikom; o dragi, da je varstvo slov. manjšine vredno piäkaveg* oreh» ; o tretji, da se je Sloranom godüa še večja krivica, kakor se na prvi pogled zdi. Ta dopis so čitali gospodje pri BE iinosti" že 29. raarca, a doöim no na notico „S!o?enöovo„: „Z» dr. Ša iter- šičem in dr. Gregoröiöem dr. L^giuja", katera je izäla le 14 dni prej, naglo pla- nili in odgevorili v cslih dreh kolonah, niso naäli do sedaj na gorenji dopis niti be8edic9 odgoror». Kaj ne? interesantno, a tail nmljivo! V prvem slaöaja je pogrevala „Elinost" sture lanske laži o goriäki voK refjrmi: v odgovora na go- renji dopis se ni dala ta snov porabljati treba js b.I> pozitivaih dokazov za to, Česar istrski• vof. reformi — ni, in ta je „Edincsti" sapa poila, godi se ji kot ribi na snhem. Ear smo mi in „S'ovenec" napisali ˇ obrambo goriške vol. reforme, to je delalo KEiinoetu tako bojerito, da je sknšala z izredno gostobesednostjo prikrivati nedostanje stvarnih argamentov, odkar smo se pa mi in ^Slovenec" lo- tili iBter^ke r(firme, je izginila ona z bojišča. Zikaj, leži pač vsakomn na dlana. Gorenji dopis na* sili, da se vrnemo zopet na neko trditev „E linostino", ka- tera je prav na celena izlagana in vzlic tema še z vidnimi črkami tiokana. Do- tično mesto slore: „Če goriäka vol. reaa forma rc3 ni nengodna za gDriäke Slo- veace, potem pa ne nmejemo: zakaj niso daü načrta pravočasnc v javno d- skaaijo, kakor se je zgodilo v Istri in se godi sedaj v Trsta? Zikaj so nprar vti- hotapili ta načrt v zbornico in ga vspre- jeli tako rekoö fartim ? !u Mi stno „E li- noati" ca to že odgovorili, da naša vol. re forma ni biia rezaltat ^kakega izven- zborničnega pogajanja med nami in Lahi kakor je biia istrska in bo tržašks reforma. Pri rai se ni älo za kako iz- premembo v nacijonalnetn zmisln, ker se ni moglo it;, zakaj, smo Ž9 dokazali, Pač pa je bil to slačaj v Iitri. Pa tadi časa ni bilo dajati naie r< fjrme v javno diaktmjo, ker je dež. zbor ie le 14 dni pred koncem zasedanja naročil odborn, naj še v časa zaaedanja predloži zak. načrt vol. ref jrme ! Vde to, česar ni bilo pri nas, je bilo pa v htri, ali o javni diskcsiji ne daha, ne s!uha, o dtskasiji namreč, ki bi biia mogla na kompromis tadi kaj ?pli- vati. V to svrho bi se bilo moralo obo- Iz življenja graščakov. Zgodovinska epizoda. — Šteian Levkos. (Dalje.) Ko so prišli v knhinjo, je postavil Jnrij svojega patrona na ognjiäce, na ka- terem je plapolal velik ogenj ; potem je vzel iz žličnika veliko leseno žlico in jo začel Btiskati svetnika v roko. Trikrat ma je padla žlica na tla ; hlapci ao se 8mejali. Jarij se je tradil, da bi na kakäeo način porinil svetnika žlico med oatale tri prste, a bil je pri tem tako neroden, da ma je še tiste tri polomil. Ko je vi- del, da vse nič ne pomaga in ker je biia leva roka tako nerodno zaokrenjena, da ni mog'a držati žlice, se je Jarij na krohot poslov tako razjezil, da je pogra- j bil v kola sekiro, poiegel kip na ognjiäce in zakričal nad njim: „Če nemores aline znaš svetiti ali kahati, moraš pa zgoreü !'' Zamahnil je 8 sokiro in avetnikova gla\a se je zakotalilft po kahinji. — Po- bral je glavo in jo z vso silo zagnal v plamen, potem je pograbil še obglafljeno troplo in je Ireščii v ogenj ; velike iskre so šrignile iz pla.neaa v dimnik. Smeje so ae vrnili vsi nazaj v sobo k vina in zabnvi. — Nihče ni oatal v kahinji in tako ni tudi nihče zapazil, da so vnele iskre, ki so švignile iz plamena, saje v dimnika. Najprej so začele goreii saje, potem dimnik in koncem koncev streha, ne da bi kdo zapazil. Sale ko je baknil plamen skozi streho in so začeli sikati ognjeni jeziki v temno noč, je zaklical nekdo n% dro- rišča : „Gori, gori ! Na pomoö Iu Hlapci so zaöeli gasiti, dekle so jim donaäale vodo. A kaj opravi pijana tolpa pri gorečem grada! — Nekateri niso mogli niti pokonca stati od same pijanosti, droge je pa strah še^toliko bolj zmeial; da niso vedeli, kje se jih glava drži. — Grad je lepo gare! in razavetijeval 8 svojim vedno mocnejäioi, kreavo ide- čim plamenom vso okolico daleč na- okrcg. — Grozen, a krasen prizor ared črne noči ! Graščak je letal v obapa poldivji okoli in kričal v besni jezi: „Kio je zažgal? Kje je tiati pea!" „Jarij i Jarij! Oa je zažgal!" se je sliialo «em ter tja. „Kje je pes? Kje je, da ga ubijem kakor psa !"* je divjal baron. A Jarij je bit tiati hip že daleč pod gradom ; poatalo ma je prevroöe, zato je zbežal. Gospa je ležala tisti čas v cvetlič- njaku, kamor so jo bili prenesli pol mrtvo od straha in nezavestno ; tarn je biia na varnem. Erazent je od časa do časa pogledal k njej in tekal potem po dvoriičo in okoli gr&da in kričal: „Kje so kmetje, da ne pridejo ga- sit! Raj so slepi, da ne vidijo cgnja po noči ! S pasjim bičem jih pretepem, pan- tarje, lenuhe !" Trije hlapci so odhiteli proti vasi, da bi zbadili in sklicali kmete. Kmetje pa niso spali, tadi slepi niso bili; zbrali so se vsi nizko pod ; gr&dom in gledali prizor, ki se je odigra- val vrh griča. Kakor brž so zapazili ogenj, so pla- nili nekateri pokonca in hoteli na po- moč. — Kmela je požar nekaj straänega, groznega; in v tedanjih razmerah so se ga vsi še bolj bali kakor dandanes. Vse i na okrog samo s slamo krite, napol ali pa docel* lesene hiše ; če je izbrnhnil v vasi ogani, je vpepelil pogostoma cslo zaaelje. In rerščina je biia neprimeroma večja kakor v današojih dneh ; kmetje j so bili robi in s sažnji graščakov; ki so jih neprestano zatirali; od drage strani so prittskali pa Tarki. I (Ddlje pride.) jeatransko prvotno kompr )naisno gradivo irrociti javnosti in pri sklepanjn javno mnenje uraževati. Li tato bi bilo za- doäöeno „E linostinim1' zahtevam v javni diska-iiji. Ali kako je bilo v I