Cms Hate PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NjjfiODNE PODPORNE JEDNOTE Chietgo, ni„ soboti, 2L junija (June 21), IMP. •S J*»» u, îeiT le uprovsHkl Sût 8. Lowndslo Am Pu bi loa Umi Am 490« 1M7 U. IM«, Um Wim «f Mar IM AOil ■olllM ot opocisl roto oocUoo UM, Ad of IVlT, loa 16.00 Ysarly STEV.—NUMBER 145 V I radonu pričakujejo, da Simonova komisija priporoča reparacijo v drugem delu poročila. V Indiji so začele pokati bombe. Ameriški misijonar izgnan, ker je pomagal Gand-hiju Akcija aagleške vlade proti brszpoMlnotli MacDonald sklicuje nadstrankar-ako konferenco in mobUlilra župane London, 20. jun. — Prihodnji torek bo obelodanjen drugi del poročila Simonove komisije, ki je preiskala razmere v Indiji. V tem delu bodo večjidel priporočila glede bodočega ravnanja Anglije v Indiji. Londonski viri napovedujejo, da Simonova komisija priporoči vladi in parlamentu razkosanje sedanje Indije. Burma se odcepi od sedanje indijske celote in namigujejo se spremembe v odnošajih med Britsko Indijo in ostalimi državami polotoka, ki imajo avtonomijo. Dalje ima Simonova komisija važna priporočila glede statusa mohamedancev in volilnega sistema. Bomba j, 20. jun. — Bombne eksplozije so včeraj grmele v petih indijskih mestih in več poli-.nj* gospodarskega čajev in drugih oseb je bilo ranjenih. Bombe so se razpočile v Lahoru, Amritsarju, Lyallpurju, Gujnrvali in Ravalplndi. Nacionalistični voditelji odklanjajo odgovornost za bombe. Najbrž so delo tajne teroristične organizacije, ki ne pričakuje u-speha od Gandhijeve kampanje pasivnega odpora. V vseh slučajih so bile bombe položene v zapuščena poslopja in užgane z mehanizmom. Aretacije bojkotnih piketov in davčnih stavkarjev se nadaljujejo na debelo po vsej deželi. V Solarpurju i*, traja - obsedno stanje. * Rev. Ralph Keithahn, ameriški misijonar iz Minnesota, ki je dolgo let misijonaril v Indiji, je bil te dni obveščen od angleških oblasti, da mora zapustiti Indijo. Misijonar je bil zelo aktiven med gandhijevci. Okrnjena litvlneka konvencija Chicago.—Konvencija Litvin-ske narodne zveze, podporne organizacije, zboruje že 3 dni brez komunističnega bloka. Drugi dan zborovanja, ko je bila pozvana policija v dvorano in ko je bilo aretiranih 16 komunističnih delegatov in delegatinj, ki so delale kraval, je ostala dclegacija izključila brez malega ves komunistični blok — okrog 160 delegatov — od zborovanja. Aretirani delegatje so bili takoj izpušen! proti kavciji $60 vsak. V četrtek so izključeni komunisti ]K)slali deputacijo na konvencijo v svrho pogajanja, če Jih konvencija sprejme nazaj. Obljubili ho, da ne bodo več delali krava-lov, zahtevali pa so, da se mora policijska straža umakniti izpred dvorane. Konvencija Je odgovorila, da sprejme nazaj vse delegate, ki so upravičeni do sedeža, toda policijska straža ostane. Godbeniki tožijo lastnike gledališč San Francisco, Cal. — Unija godbenikov je vložila tožbo proti Naser Bros., lastniki gledališč, ker so prelomili pogodijo, ki Je bila sklenjena med njimi in godbeniki, ko so uvedli v gledališča zvočne filme. Pred kratkim Je bila vržena bomba v gledališče omenjene firme, ki Je deloma razdejala poslopje. Neka ženska, ki je bila na sumo, da je vrgla bombo, je bila aretirana. Zniževanje mezd pri Body Ce. Cleveland. O. — Skoro v vseh <»• l»artmentih Fisherjeve tovarne m» bile delavcem znižane mezde od 6 do 40 odstotkov v prošlih dveh mesecih. Mnogo departmen-tov obratuje a polovico manjšim številom delavcev kot v prejž-njem letu m odsiovitve so na dnevnem redu. London, 20. jun. — Laborits-ka vlada je začela energično akcijo za omejitev brezposelnosti v Angliji. Načrt MacDonaldove vlade je bil, da se problema lotijo vse politične stranke na skupni konferenci. Konservativci so pa odpovedali sodelovsnje, do-čim se je Lloyd George s svoji mi liberalci odzval brez ugovora» Ko se ta načrt ni polnoma obnese!, je MacDonald povabil župane in druge odgovorne civilne uradnike vseh industrijskih mest na posvetovanje. Namen te akcije je, da se a-ranžira začasna od pomoč do prihodnje jeseni, ko se vrši v Londonu imperijska konferenca zastopnikov vseh dominijonov in takrat delavska vlsds predloži načrt temeljitega reorganizira-in trgovinskega sistema v Veliki Britaniji. V tem načrtu je uzključena drastična sprememba v stališču delavske stranke glede svobq^ne trgovine. Nevi šef Je vtaknil 700 detektivov v uniformo in odpravil p», možne komlaarje Hoover be faaal razhar-kaat eariatke valove Predsednik je alarmiran valed protestov in nameravanih reprisal proti ameriškim tari-^fom ) Chlcago. — Novi policijski načelnik Alcock, ki je napovedal-vojno gangežem in korupciji, je začel z drastičnimi reformami v svojem depsrtmentu. V četrtek se je spravil nad detektive v civilni obleki, katerih je bilo 900. To silo je znižal na 200 mož, o-stalih 700 je pa prestavil v službo uniformiranih policajev. Nadalje je popolnoma odpravil pet Waahingten, 1 jnik je zadnj< D. C. — Državni tajnik Je zadAje dni informiral predeednlka Hooverja o mnogih protestih is tujih dežel proti novim carinskim tarifom Združenih držav. Drisvni department Ima tudi informaeje, da mnoge inozemske vlade pripravljajo šilo za ognjilo: visoke carinske postavke na ameriško blago. Hoover zdaj: namerava potola Bombni aapad aa tovarne Nov poizkus družbe, da omreži stavkarje Nazareth, Pa. — (F. P.) — Pred kratkim je bila vržena bomba prei tak sistem, je bolna. Nora Je. Ne samo to. Drulba, ki tako dela, Je zločinska. In kadar ta družba rjoveče kaže na zločinske elemente v svojih nižinah, je hlnav-sks do mozga. In vsak človek, ki trpi pomanj-ksnje, pa Ae vedno zagovarja tak združabni sistem, je zrel za norišnico. "Čudež" je beseda Biblijske bajke, sodni Te dni so ae rasgovarjali znanstveniki, ki so sedeli v treh skupinah v 8un Franciacu, Londonu In Berlinu. Govorica Je tekla po ra-diovalovth in beaede so se slišale v naravnem zvoku, kakor da val sode okoli ene m be. Isto-časno je Thomas A. Kdlson govoril h New Jerseyja s vsemi tremi skuptnsml in vse tri so gs rtllžalr. kakor da sedi med njimi. "That is a real miracle (To je pravi čudež)", se čita komentar v Brlsbanovl koloni. Ako je to prsvl čudež, je enak čudež tudi to, ds uprssnem žveplenko In si s plamenčkom užgem Cigareto. Ko so ljudje davno pred do-bo. v katero je judovski hard postavil golega Adsms, delali prve poskuse t ukressnjem ognjs. ao delali "|>mve čude!«- Takrst so menda akovsli besedo "čudež", ki je zelo vlekla pri množici, Beseda "čudež" je bila vedno v •»»rodu s besedami "coprnlk, duh, bog" in slišno. Ker pa te tieaede ne predstavljajo nič realnega, je tudi "čudež" bila In ostane prasne beseda. Radio ni noben čudeš. V nsturi Je še marsikaj, o čemer ae nam danes niti ne sanja, a ko pride, ne I» čusnanje napačno pojmovanega. Odkritje in spoznanje pa nI nikdar prišlo s golo besedo. Človek je uetavll reko in zaobrnil njen tok. toda ne s beaedo. Potreben je bil načrt, dejanje — delo. Beseda nI nikdsr pregnala bolesni. Kdor to trdi. j« zaveden sli nezaveden slepar ali k večje m o na i v nt*. Bilo Je spet delo, rssumno In smotreno, ki je zatrlo mnogo bolet ni in podaljšalo življenje ljudem. Hicer kažejo ponekod kupe bergel, češ, da so to dokazi "čudodelnih ozdravljanj". Tods Anatole France Jim Je dobra odgovoril: "Ako bi mi pokazali med berglami vsaj eno leseno nogo, bi verjel v Ni* tako pa ne morem. kajti bergle oaUvljaj tudi v bolnišni-eah. In če Jih še potrebujejo - kupijo nove." Čudeži Obstajajo samo V t«*edah Delo pa, ki ustvsrja vse. ni čudetnoat! Peeblo, Čok».—Kdor čita baj ke takozvane biblije aii.av. pisma ie irna količkaj sti v svojih možganih, deti «e v precej na prvi da ao Jih sestavili in ali navadni pastirji, sli pa kak drugI pfimitivni in naivni člani židovskega ljudstva. V Bajka vaeh bajk, ali otročarija otročarij pa je tista» ki nam pripoveduje, kako je židovski malik Jehbvn-bog-uat vgril svet In naredil prvega moškega in fprvo Žensko. Po tisti verziji je kar rekel, naj bo svetloba, pa je bila svetloba. In nebo sd atvorl-lo, In zvežde ao svetile, In mesec je zvedavo pogledoval ¿oli nal zemlje, in aolhce Je žare» t» nebu, in bil Je dan, in bilgtje noč, bil teden, ifceešc, bilo leto; ptice so jeie letati po zr*v, ribe pltfvsti v vodi, živali ifveti po zemlji, kače plaziti po tWh. Vse to se je zdelo Jehovi prt* (n do-bro. Samo še človeka je numj-Icalo. Samo še njega in nje. Zato vzame židovski bog kepo prfti ali blata lir naredi iz tisti reči prvega človeka Adama. AN tisti figuri, ki Je bila tfšrejena no vse/ sHčnosti ki podobnosti Jehove samega', le še nedostajelo ftfv-jenje, pa vdahne Jehova vanjo, n Adam se Je začel premikati, gltitl, gledati, živeti. Kakšne polti je bil, nI povedano. Bržko e Jehova igpremenil tisto kepo blata 'v zalega človeka, v krep kega mladca—ne pa v sivolasegi starca « dolgo, sivo brado—a< domisli tudi ženskega spola. Clo veka ni dobro samemu biti, j< dejal Jttiova, a on sam'je dotle. po bibliji pečlaril že bogvč od kdaj. Utblija tetfa sama ne ve. Ii Adamu pošlje spanec, da mu mo re v «panju ukrasti rebro, Iz ka lerega #e naredi) prvo žensko-Evo. O tej nkm ne pravi blbll a ničesar natančnejšega. Nit tega ne, če ja bila po botjl podobi ali ne. Revež Adatt je na rovaš naše Eve Izgubil eno rebro a na rovaš tlite kepe blata pa Jt bil najbrž brez popka. Vse tisti ustvarjanje, gnetenje ki vpiha-vanje pa vdihavanje je trajale sedem dni. Ne več, ne manj. Kjf je bila tista kljuka, na katere je bila obešena naša zemlja, ln pa pot, pb kateri se je Sprehajalo sotnee, o tem ne ve tista pastirska bajka Alčesar. Tedanji primitivni svet je ftitslll, da je zemlja kakor blinec, a solnce pa nekaj, kar se premika okoli zemlje. In zbirko Ustih bajk »c menujejo božje rasodetje! Sla-t)o takšno razodetje, ki ne razodene ničesar, pač pa prikriva resnlep. lin petem pa še tista, kako je kača zapeljala v "greh* prva dva človeka. Jehova je prvlms človekoma prepovedal JeOti sad z nekega drevesa, na katerem se je skrivala kftča. ta Jame prigovarjati Evi; naj posadi ftlahtno jabolko tutff 'AdaMu, ki se aeve da Evi izlahka pregovoriti. Kdo bi se ne daltako kužni »enaki, ks-kor je MCl«va, OTkmkmo verjeti slikarjem, ki nam Jo predoču-Jejo kakor zalo mladenko! In a tem Je bil storjen pfrl "greh," in s nJim je obtežen v*ak človek, dokler iil ne Izbriše,tisltega madeža s krstom. To zadnj«' diši bolj po svešenllkl pHtkanostl. In Je tudi fsbrikacija novejših časov. Biblija seveda ni po celem svi*u enaka. ASgloška je takšna, a latinska, etroma katoliška pa dokaj drugačna. Je-hova ie Je AngMem razodel drugače kakor pa l*dfc>m. Lahi imajo svojega boga, a Angleži pa svojega. In tako tudi i biblijo. In ža nekdo dopoveda sta Adam In Eva "greha** pod jabla smreko. Pravi, da jabolka, nego am Nesrečnež. Usti člo njegovih umskih časa. č rs lis In papi te zadeve. Dandanes nI menda nobena* ga razsodnega človeka. M bi verjel v takšne bajki. It straha pred posmrtnim Življenjem s| |H četrtine ljudi Si upa povedati tega. Biblijo imajo za sveta rasodetje božja, ker jim ta t Ko se je jela širiti židovska vera v Rimu in ostalem rimskem :essrstvu, je nastala organizirana cerkev, rimska cerkev, ki se nI strašila nobenih še tako nasilnih sredstev za uveljavljanje svojih naravnost bedssth do-ge|n. Med temi Je tudi tista, ki pravi, da bo enkrat konec veega tistega sveta, ki ga je Jehova napravil tz ničesar v sedmih dneh, konec celega sveta, eelegs neizmernega vsemi rja, da bo enkrat sodni dan. t. j. dan, ko se sklenejo duše s telesi, dan, ko bodo Imeli Kritji sli dela čez glavo, din, ko bodo tfnftii žnažali z vseh krajev kosti ln črVi in prst, iz katere bodo vstajali telesa in se združevala z dušami, čeprav ne po*na tisti bog pojma pretekloitf in prihodnjdstf. PH njem je vedno sedanjost; to je seveda v silnem protislovju s tem, kar nam je povedanega v bajkah stare in nove, latinske In angleške blbhje. Bajke, nobene bajke se ne naslanjajo na dejstta, na znanstveno dognana dejstva. In take seve tudi ne one, ki jih najdemo v bibliji. Napovedba sodnega dne in konca vsega vsemirja se opira na skrajno pesimistično teorijo o neprestanem uničevanja v našem neskončnem veaoljstvu. To je teorija, ki zatrjuje, 'da Je vsemirje na koncu svojega rM-voja, in da nam je «ribi čakati vsemirja, na konec svita. Strah pred to splošno katastrofo priklepa ljudi k cerkvi. 2e večkrat ie nam ta ali oni verski blaznež napovedal konec sveta. In koliko razburjenja je napravil svetu s takšnimi čenčami! Ljudje to koprneli v strahu pred tistim trenotkom, molili, kUfll, veseljaki in popivali! Ali zaman je bil tisti strah, zaman molitve, ¿aman orgije. Svet se še ni podrl, in vsi tisti, ki so zadnjič trepetali in se bali konoa sveta, so lahko le pri življenju, če jih ni te kaj pobralo a tega sveta. Dr. Robert Millikan je slovit znanstvenik, čigar teorije Vpo-Žteva svetovna znanost Dr. lžil-llkan je profesor na tehnološkem m i n ' smislu, pa naj si bo is stare aH nove domo-ko drugo zvezdo. vine, ddtični mora vprašati v In tudi če bi bij jutri konec metropoli za vizo. In še bi dl-jiaše zemlje, kaj potem? Cemu šal po rdečem, se vizo enostav-bi se nam bilo treba bati tega?1 no odkloni, dotičnika pa razgali Delec smo našega vsemirja. in razkrinka, češ, da je hotel Drobec, tako majčken ln nežna- moraii/too pohujlati naš mM na-ten drobec, da si ga še predstav- rod. In aH nismo že enkrat to Ijati ne moremo. Smo morebiti poekusíH? Menda zadnjo jesen atomov afcML Dokaz temu je to, "E" in "A. D" sto se "Amali", da se uničujemo, da ginemo, da Zatorej kdor ni z natoii — umiramo. In i« te naše preobraz- shut up, you too, SiŠkovIcn, ánd be, iz sile naših peütivnih in ne- — o, yes — me too. gativnih atompv nastajajo novi. • • • nastaja novo življenje. Človek©- In "Ameriška Domovina", »i va smrt prinese preobrazbo, ali Je bila priporočana v Girardu ne uničenj* snovi sams. Iz sile kot narodni list? Ali naj bi ie njenih atomov se izcimlja nova pajdaülf z listom, ki je oglaše-sila, novo šivljenje. In ali naj val za stavkoliaze v Jektertfeem bi bili-žalostni, tie vemo, dn pri* hi N. Y. C. železniškem štraj-nese naša smrt no* življenje? ku, pa naj naš narod potom stav Pobiti so le ti*i, M mHdijo, da kolOmstva i#*Je še v *ččjo srtr-ae pričenja onkraj groba živi je-moto pri drerfh narodih! In še o nje, ki j«.POhlO ali pa febeškefi je smrt pošast, ženska s koso, Id venoiber nanje» da Jih odvede v trpliepje. Zato hodijo v Zato 1S0HJ0, se pla^Jo po k nih okoli lesenih markov in ponižno Hftejo žrecem tolste roke,- feobraiba, ki prihaja iz, polnijo njihove nenieitne bfck- te ud; ne bodi skeb. ' S ' S h "É' jo z če bóv m ge in podpirajo institucije, ki zastrupljajo nm njihovim otrokom, kakor so ga i nJim. znanost Je proti strahu pred smrtjo; Kdor veruje vanjo, <*e ne boji svojega konca. Veda ie ne more strinjati s cerkvenimi dogmami, ki se naalanjajo na pastirske bajke sv. pisma. Vera in ved d ne moreta iti roko v roki. - Wllü Prosilec v'repubífkatwltí klub; Vpiaovaiec: Katere vere ste? iProailec: Republikanske. Vpiaovaiec: Vere, vere' pfreetm!' Prosilec t Vere? O verei Jag jaz — jaz sem plumbeP. edino!ei še_ nk razpad^ tistega In če b( ^ w bllo M ¿joveš^o še stokrat slabše, kakor ph je. - \ ■' • K. í hr MIjjSSí '' mnfwfé a: a a P. S.:—Sporočiti vam moram tudi žaloitno vest, da ja v naši sredi zadnjo iobOtb deV^ landski pogrebnik g. Grdffia. Tb bi sicer ne bilo tM pOiebnegd, če bi ta rojak pinltil naBe pod pome ustanove, ki trf*> katoH-ftke, pri miru. V tikem slučaju bi tudi tega naznattila ne bik», Ali pravijo mi, da JI g. Grdina prišel med nas tfgahjit nekak-no komedijo, ki jo Ji imel v soboto zvečer v cerkvehi šolski' dvorani na EilerjU. Koliko tftidi ga je prišlo posliišit, ne vem. Žal seveda akU- aam «la ni- prvegn n« i.'" i»m| jedla stoti. castras zavodu v Kaliforniji. On pmna-va, da ie pozitivni In negativni atomi, Iz katerih obstoja notranjost vitkega telesa, vsake zvezde, VehOmer uničujejo med sabo. Ali a pogubo le-teh se daleč proč od tistih zvezd—na milijone in milijone milj—tvorijo novi atomi. V tistem medfevezd-nem prostoru ji pa dokaj vodika y preobilju. Sila, ki izvira iz' zvezd, dopobiuje tisti vodik tako hitro, kakor se formirajo nove prvine iz njega. T Kaj nam pove ta Mlllikanova misel? On nam dokazuje, da I-ma tisti fidovskl Jehova še danes posla z ustvarjenjem, zakaj, po njegovi teoriji naetnJajo v vsemlrju neprestano novi svetovi. In tudi t liti sodni dan je nemogoč. Zemlja je tudi zvezda, je tudi nebesni svet. Zato tudi ona obstoji Iz pozitivnih In negativnih atomov, ki se uničujejo med sabo. Njen konec Je pričakovati, ' ali ne pa konca vsemirja. Kajti v njem nastajajo vedno novi svetovi. Človeška iznajdljivost je neprestano na delu. Ce bi kdo v srednjem veku letal po srako, bi rekla eerkev, da je a hudičem v zvezi, in po njem bi bilo, če bi se dal vjeti cerkvenim krvnikom. Danea ji zrakoplovstvo dejstvo, ki |k cerkev ne mdri Izpodriniti. V povojih Je ši. Človek danes že ne more s sveta na svet. Ni IMS* ie «takih priprav. Ali Če se more dvigniti 16.000 do 20.000 čevljev ¿soku, zakaj bi se ne dvajket SiiHJenov čevljev In še več? Treba *e Je le premagali tisto, ksr mo še te preprečuje, pa mu se be Sobe na aveads. noben '«vet predaleč. noben srak Ca s£v*ritev HJMSTM^LST m<> tistih biblijskih E prav tSko m še Odgovor Peorla, 111. — Upam, da mi bo urednik P ros vete zopet odmeril nekoliko prostora. Ni še dplgo, ko sem dal kratko poročilo rudarski situaciji v tukajšnji naselbini. Ne bom se spuščal v nobeno polemiko, pač p^ hočem na kratko odgovoriti na opazovanja A. Gardena v 135. številki Prosvete. Moj dopis ni bil njemu povo-Ijl In pravi, da sem pristaš Levvisa. Saj je dobro, da smo nekateri njegovi pristaši. Ne vem koliko pristašev je on pri-ttaš. SIcer se mi Vidi, da M nič. Ravno tako se mi vidi kot „ ml je, hudo 8al, da rtičem b» tamkaj. Potem W bilo to porfičih mak) daljše tn podrobnejše. Znano je, da m g. Grdina najrajši zpodtika ob napredne podpor-ustanove pri takih priložnostih. Ce se Je tudi to pot dfžal tega svojega r&epta, ptf ni moglo isto menida jako pftjo poslušal" stvo izvedeti ničesar' novega od njega,'; , ..jJ/l fn Za kratek čas I Cleveland. O. — Umetni napad, kakršne znajo uprizarjati pH "Enakopravnosti", Je prenehal. Ko so pričeli kaši jati, se im Jo pridružila k<* zhvezntea "Ameriška Domovina" in pomagala kihati. To se je priče-o naprednim elementom gabiti Uredniki so se podali k doma-Hm zdravnikom. Zdravniki so prvim 'predpisali za zdravilo *mlr" in drugim pa molftev aa pokoro. Tako se "pana" ktarl-talne liberalce. Pa mi!!! Pa "Enakopravnost". Pa "Enakopravnost." Pa ml. Pa n* list Pa koliko dobrega smo Še storili) Pa za naš narodi Pa če bi nas ne bl-foT P* kaj bi bBoT iPa kaj b Mlo??? Društev b| ne bHo Kulture bi ne bOo! Republikancev bi ne bilo. Pa "Zarje" bi ne bilo!' Pa pos^ffls I« Chleaga b ne bllo! Pa tiskovin bi ne bilo pa dokumentov (?t) bi tli bllo. Harmonikarjev ne bi bilo (oh. ni dolgo, ko ji je njena sestra »očftafa. Potem pa sku-mrn onih, ki obsoja-o in trenirano* ske-so prav Ugodni vod: nardd, daj Äebat. delavci rečemo, ne. Naša de- Doba, ki v njej Živimo, ne zahteva samo inteligentnih, samo zavestnih in delavnih ljudi ampak tudi odločnih in energičnih, ki se zna j I v življenju praktično uveljaviti. Izobraževanje samega sebe ne zadošča temu, ki ne ujame pra Vega trčnirfka, v katerem bi svoje znanje tuoi lahko s tiffintjo uporabil. Cel šlovek se ne sme ničesar bati, vedno se mora zaifašati samo naae, ravnati mora vm no hitro, toda previdno. Lotifl se mdra drznih stvaH, ki so adružene z nevarnostjo, «e tako zamotan položaj mora hitro spoznati ter odlogu., tn odkrito ravnati. Dandanašnji sta svet n, sreča samo zf smeje in podjetne ljudi, ki ima-Jo močilo Vonro. Vsak, ki «1 hoče v življenj u priboriti uspibov, se ne sme iiitraifti neu-p hov, impak se mora z vao S«o smelo in pogumno boriti z življenjem. Zrvljenje zahteva v< li-ldh ljudi * neupogljivo vo^o. Vsi ljudje pa niso tako močni, da bi to zmogli.' Veliko jih je, ki so že od narave slabotni, boječi, imajo šibko voljo in se boje vsa Hata samostojnega koraka. Med temi je pa rtnjveč takih, ki ne morejo za to, če so živčno Slabi (posledica vojake) in se težje bore z živ-Ijeagem. A »Iti ti bi ne smeli kloniti duha in se ihteti svoji slabotni volji in igri usode. Ne verJeiiSš* diTJe kdo tako slabdten ln da bi ne imel dovolj moš, da razvije svojo energijo in pokale švoje sposobnosti. Prav vsak človek hna namreč dar ali nagnjenje za kaj, v čemer bi se laljfko izkazal. Treba se je seveda utrjevati v vztrajnosti in v zaupanju samega vase. Vprašajte samo velike ljudi, kako »o dosegli uspehe! Nobenemu izmed njih ni bilo z rožicami poslano in nikjer jih niso sprejeli ta koj z odprtimi rokami. Pri slehernem je bila pot do uspeha trta in spremljala ga je revščina, poniževanje, zamere, nehvaieinost, obupa vanje nad *boj in nad lepšo bodočnostjo. Vendar jim sistematično gojena življenska sila ni dala, da bi se jih polotila resignacija. Vsak nov nenamiljen udarec jim je dajal novih mo^i v boju * življenjem. Kako moramo zatorej spoštovati človeka, čigar življenje, polno bojev, Je ven&mo z uspehom! Saj Je energija eden hajlipšth fn najsilnejših izlivov naše duše. Energij* J« moč, i katero se boriiho z življenjem in ki nas Vodi k uBpehu. V indščini pomeni to: nesodelovanj«*, nesi-pasivna miztenca. Kakor veste, je ahimsa Gandhijevo orožje. Dolgo je Gandhi proučeval - — — iapadne pomične metode fn človeški značaj, Mt£*ko mi imi^^ma^ Powbho iztočni ter odkril povsem novo meto- Ko je trobentač ¿JJ»* ^ ^^ preknžanih fok," povsem negativna slaba volja, pri kateri ničesar ne storiš v prid onim, ki Jih šteješ ae trinoge, nikoli pa ne preideš v napad. Ne zmebtlš se za svojega gospodarja, naj se agbdi karkoli, tudi ¿e bi te zapri. Ta trpni Odpor se sijatfno sklada z nravjo vzhodnjakov, ki ti morejo prenesti bhsž tožbe najhujše muke. V oriejitu Je tak bojkot nevzdržen, ako trsja kaj dlje Časa. Kajti Evropec ne more v teh deželah živetii brez številnih služabnikov. Ako Franc Jožefu, zatrobil "marš", smo »i mar«, kollop, koktp tn ke smo prišli riti mesto, lil bilo nikogar. Tako tudi dopisovale«; piše, da nI za nobenega. PrSvi tudi, da moram biti mastno plačan. Saj sem menda res. Poglejte 4 mese-ce in pol sem bil na stavki, preje! pa sem plače trikrat 000. Prejeli pa smo vsi zmago, ki je naša plača. Trudim se pod »P**™. čedilu vsi domačini, ki jih je težko siliti na delo, se mora Evropec urno umakniti aH taboriti začasno. To pa utegfie trajati primerama malo časa, v zemlji prostrani kot kontinent, s 820 milijotli domačinov in nekaj tiioči belcev* i zemljo že 80 let za pošteno Živ Ijenje. Kopi jem ga šte sedaj. Dopisovalec pa ne verjamem, če je videl črni diamant drugače kot takrat, ko thu ga Je kdo ba dom pripeljal. f r, Nesreča s avtom Fleming, Kana. — Želim opisati nesrečo, ki se ji pripetili meni ln moji družini. Dne M. maja ob osmih zvečer sta se od- pravila moja dva sina in tri dra- krvavi nemiri opravičili izpretneihbo angleško ■J. bi ne Mlo — ln Slakovkh M i» bil Psrr možakarjem pri "t" W pa gotovo bik» pri klubu It 17 In b(- «spadali We know yo« well, seme old trick. 4 ' • • a Nsü cilji? SM mir, ki S' Oblike treba ae strs se bodo atomi. p več deset tisoč oseb, a Jih Je morala izpustiti, ker ni bilo dovolj prostora po zaporih, ftidci se niso nič ustavljali ln Angleži so obupali, da bi mogli nadvladi Vsemogočno sflo neodpornosti, zoper katero niso smdi rabiti preostrih sredstev iz strahu pred svetovno Icritiko. Po sredi zadnje s» taktike. Ggnri pokretu ... Po Candhijevem mnenju se lahko vsak nered, ne zgolj oriental-idri, zateče k načinu trpnega odpora, če hoče zlomiti še tako trdno eamoeilništvo. A čeprav ta politični recept ni vselej izvedljiv v praksi, Je vendar Gandhi postavil zns-menito teorijo. Njen pomen Je tolikšen kot n. pr. onih naukov, kf aO Jih poslali v svet filozofi XVfII. steL—početniki moderne demokracije. Njegov sestav je zgrajen na tejle osnovi: takšno vlado imsme, kakršno zaslužimo. Ameriko üvlfenje I V Kentuckyjn plačajo dva dolsrjs zs vsakega. kršitelja prdhiblčne postave, ki ga vohun ovadi federalnim proMbiénlkom. To je zelo pz-triotično početje in vsak vohun je pod vtisom, da izvrstno služi dragi domovini. Samoel West iz Covlngtotia, Ky., je bil lo aktiven vohun. PoHelJfe ga Je pehraHIa. ds je odheael največ nagrad. Končno se je nsšel nedobrodošli vohun, ki Je ovsdil tudi WesU ds vssko nagrado — aapije. ProMbičniki niso mogU verjeti. Sli iskat Res so ga našli pri butlegarju. kjer K lavll z žganjem svoj nafnovejll trlumf dveh dolarjev. 8odnik ga je obeodU na 30 dal sapera z izjavo, da obžaluje, ker ga ne more zapreti u ti.d*aetUi ' gOBOTA, 21 m ■ - (Poročevslski Uro Prosvete v JugoslavijL) K J ïRAFlONA RAZSTAVA V IJUBLJANI Ljubljana, 28. maja 1930. Pr(^l dvema dnevoma se je Ujučila razstava grafične u-tnosti v Jakopičevem pavi-IU v Tivoliju. Na razstavi razstavili svoja dela sloven-grafiki tako zvane "Četrte jeracije", kot gostje pa so bi-isstopani s svojimi deli člani „cbSke slikarske skupine imlja". Obe skupini sta ime-udi nekaj gostov. ^ Od Četrte generacije so razvijali Mrha Maleš, Olaf Glo-¿nik, Nikolaj Plrnat in Mira egeljeva. Miha Maleš je razvil največ: risbe, kolorirane' ¡be, lesoreze, linoleje, monoti-litografije. Maleà je eden bogatejših naših frafikov, mnogo, kar se slikam tudi Sa, vodi v Ljubljani SVoj Ion Miha Maleš", sodeluje ilustrator pri raznih revijah časopisih —: toa t* naglica pa mu v mariikaterom dilu po-M. — Olaf Globočnik Je raz-Kil velike rirfbe, ki so prav lobre. Pirnrtt, ilustrator Ijub-nskega "Jutra", je razstavil 6 risb, enako PregijeVa. Tem štirim članom "četrte sneracije" sta se kot gosta pri-ruiila Tone in France Kralj, rvi z nekaj litografijanti, Bz nekaj risbami ter terako-m\. ¡Splošen vtis slovenskega dela «stave je nekam neurejen, le-ignan, vržen v naglici na pa-r. Tudi nekam prazho se člo- eku zdi. Hrvatje so vsaj idejno moč-I si. Učili so se predvsem pri emikih grafikih CpOttra se zla-■Grosz, Dix) In Že ime njiho-skupine "Zemlja'' kaže, da >čejo biti zvesti zemlji iti zem-rim problemom, krčem in borim te zemlje. Taki «o tudi v grafikah svo-|2e naslovi pričajo o tem : •red mest je, Miteerija, Rokruti, valid, Oranje, Manifestacija, »gon III. razreda, Alkoholiki V njihovih risbah je tudi pre-»ocialne satire. Naalikan je pr. invalid, ki hodi ob dveh rgljah, ves sključen, ramena bergelj dvignjena, lesene nora zcapana obleka — in mistike se glasi: Heroj na »rehodu. Ali slika v cerkvi: S~priinice ¡vori debel, zadovoljen, sit pnik, pred njim klečijo malo bebavi verniki. (Spričo vsega tega ni čudno, jo kritika v klerikalnih Hatih tivila slovenski umetnike na K«tavi nad hrvatske, ker ji jo Hrvatov niso foHe všeč. Od Hrvatov so razstavljali: e»edušlč, Postružnik, Tsba-)vič itd. Za razstavo je Ml,izdan tudi P" opremljen katalog z repro-"kc i jami in uvodno beeedo, ki napisal «Tfha MaleŠ. Ta <*lna beseda se glasi: XIX. in XX. stoletje je pe-Wa vede. Posledice so razbile * «tare zakone o formi in P*J-»*anju. Današnja doba nas sili «tr;iAnemu, novemu redu. Komija in tehnika! ■ Novi problemi nastajajo v o-r"mncrn socislnem razvoju—ns pftinentu poatoja absolutni '«•'«m n preteklostjo. Smo v Mhodnji perijodi, smo mladi! I '-'Iravim instinktom slutimo ®«cept duha, ki sega v bodoč-K NajčisUJŠi in najpopolhej-f'»rmi ae bližamo. 1'metnik jasno čuti koncepci- »*tstafl0| nuon; n€ „»„jg. 0 luninih žarkih, o vonju vl-* in o drobnih marjeticsh. MM: l"\arniško sireno, pesem pe-. rsdio. gramofon .... Sr*uJe: gospode in dame. r ' " in heračice, oficirje In nlide... Je* menzi . . . 'Ue: 1 ^»Hl ... hšs: ljubici v golih stsvkih . .. Heii* ... CHai dnevnike, magacine . ., I. t. d. Grafika je beleinica sedanjosti in zrcalo bodočnosti. Sodobni umetnik mora dnevu izoblikovati obraz eksaktno in realistično, brez msske, brez parfuma, brez rougea, brez ... in ta cilj mu je edino sredstvo dokazati intelektualcu sramotni nivo diletantizma in Šarlatanstva v umetnosti, ki se je Slasti pri nas razvilo do skrajnosti. Kje ste kritiki, esteti in rano-celniki naše kulture? Če vas ni stud sedanjosti, naj vas bo bodočnosti! Ljubljana, v maju 1930. Miha Maleš." Napisano je torej precej ko-rajžno in daje'nam upanje, da bodo s korajžo šli dalje in postali res nova generacija. Beograjski prOces se je včeraj vršil v znamenju odvetniških predlogov. Citali so še nekaj dokaznega gradiva, odi klonili in sprejeli nekaj predjp^ fcov odvetnikov, zaslišan je $1 neki Cezarec, kl je izpovedal, se pri eksploziji peklenskega stroja na Zrinjevcu, zagrebškem, trgu, nihče niti prestrašil ni fn da je bilo komaj opaziti. Včerajšnja razprava je zaključila dokazno postopanje ter bo danes menda že začel govoriti državni tožilec. V mariborskem gledališču se vrši drevi krstna premijera drame "Pravljica o rajski ptici" mariborskega pisatelja, odvetnika dr. Maksa Snuredla. Je to menda prvi primer, .da doživi mariborsko gledališče krstno premijero mariborskega književnika. V drami gre za nepričakovano vrnitev moža iz tujine k zakoniti ženi domov, ki pa se je med tem že vdrugič omožila. Drami napovedujejo uspeh. Domači prijatelj, družifiska revija v Ljubljani, št. 5 in je izšel te dni. Prinaša Lipužičevo povest "Postopač," Zbašnikovo povest "Vihar," Antonov pa plSč o umetniški šoli "Probuda" v Ljubljani. Ta članek je opremljen z reprodukcijami slik ln del Probudilnih slušateljev, ki kažejo, koliko dela Probuda za šdla-nje umetniškega naraščaja. Poleg tega so še običajne rubrike o gledališkem življenju, o novih knjigsh, o modi itd. Mladinska priloga Domačemu prijatelju Naš Ob-zor prinaša nadaljevanje povesti "Janko in Vera" češkega pisatelja Kučere v prevodu dr. Bradača, povest Ivana Vuka o šshu, prirejena po perzijskem pesniku Firduziju, konec Londonove novele "Na snežni gazi" itd. List priporočamo. Dolgovi rudarjev.—Že pred zadnjo rudarako krizo eo bile ru darske plače tafco pičle, da fe mnOgo rudarjev Imelo mnogp dolgov pri obrtnikih ln v trgovinah. Tsko so imeli rudarji V Trbovljah pred to krizo že krog po! drugega mflijons dinarjev dolga pri obrtnikih in trgovcih v Trbovljah. Zdaj Jp radi krize ta vsota narastla ln znaša že kakih 4 in pol milijona. Radi tega je povsem verjetno, da je mnogo trgovcev in obrtnikov v hudih stiskah in da stoje na robu. Ce bo šlo tako dalje, bo marsikomu zmanjkalo tal pod nogami. Precej podobno bo v ZsgforJu, Hrastniku. Kočevju Itd., povsod, kjer trpi rudar. Posksšens samomora v ljub-1Jsm*i jetsld. — V prelsko-vslnih zaporih okrožnegs sodišča v Ljubljani sedlU že več tednov 20 letne Mirni Jezeršek lz Ljubljane ln 27-letns Ssrajev-čanka Milka Sabanovič. Prva Je zapletena v znano goljufijo, da je skupno z nekim moškim izma-mlla od posestniks Kraljiča v I-škl Loki nad 10,000 Din. češ. da bosta a Um rešila Kraljičevo ženo iz ječe, v kateri se nahaja radi uboja. Dejala sta Kraljlču, ds jo bosta spravila v norišnico, od koder jo bo lahko rešiti. A biki sts sleperjs ln oba rta bila sretlrans.—Druge, Hsrsjev-ranita, pa je znane ptica Ml v< ps rica. Pred dvema dnevoma sta obe Jetntel pri pranju dobili ss-kaj lugs. ki »ta ga popili zvijati od bolečin. Predali so ju v bolnišnico, kjer so jima iz-prali želodce ter ju potem takoj spet vrnili v preiskovalne zapore. Zdaj bodo pazili, da ss prideta do strupov nič več, zakaj pravda zameri, če ji kak krivec s samomorom prepreči sodbo. Kodbtnsks drama na Dolenjskem.—V ljubljansko bolnico ao v torek pripeljali na kmečkem vozu iz dt. Ruperta na Dolenj-akem okoh 60 let staro žensko, ki je bila močno opečena po vsem životu, a je imela na glavi tudi veliko rano. Ženo so takoj'oddali v roke zdravnikom, ki so jI takoj nudili prvo pomoč. Ženska je bita pri savesti ter je izpovedala nesrečo. V nedeljo se je sprla s svojim možem, čevljarjem Jsnezom Bartolom. Prepiri so pri njih že dalj čaaa. Mož je pretepal ženo, ki je za deset let starejša od nJega. Nato jo je začel daviti ter jo je za nameček Še udaril z nečim po glavi. Pustil jo je v sobi, sam pa je odšel ven, zažgsl hišo ter pobegnil v gozd. Ko so sosedje opazili ogenj, so prihiteli gasit in so pogrešali čevljarja njegovo ženo. Vdrli so v hišo, kjer so opttfli na tleh nezavestno MšrtJo Bartol. Dvignili so jo in naglo odnesli skozi*'plamene na prosto. Hiša pa je^pbgorela do tal.;2ena miali, da sfe je je mož hotel hfi ta način rešiti. Moža je mpnda oblast že prijela in oddala v zapore. Žerta leži v bolplšnlci ln je v nevarnosti, da podleže opeklinam in ranam. Trpi grozne bolečine, je' pri polni zavesti, a vendar zdravniki kar malo upajo na okrevanje. 10 let robi je radi umora očeta Ljubljana, 20. maja 1930. Pred nekaj dnevi se je vršila pred novomeškim sodiščem razprava proti Francetu Arhu iz Hrastja pri, Cerkljah. Obtožen je, da je 22. marca tega leta s kuhinjskim nožem napadel Ret-lja Franceta in Jožeta Stefanlča ter je oba ranil, potem ps je sunil z nožem še svojega očeta Antona, ki ga ni,spoznal. Zabodel ga je pov» tu vanj * f-. Hanford, Csl. — John Soiden star 44 let, je bil 18. t. m. silno rsakačen, ko Je >na Sesti privozl-la ženska v avtu in trčila ob njegovega. Skočil je lz avta, potef-nll ženako lz njenega, položil jo je čez kolena hi jo «rrdo namahal po zadnjici. Ženaka ga je dala a-retirati. PH08VITÄ Pinchot se bo izneveril suhačem Pittsburgh, "Pa. — Med Pinvi chotovimi pristaši in podporniki; se Airi govorica, da bo opustil svoje stališče v vprašanju pro^ i hibkije. Pinchot je doslej vne- , to zagovarjal Volsteadov zakou. toda v zadnjem času je namignil, da bo zagovarjal modifikacijo prohibične postave In'tako sledil vzgledu Dwight Morrowa, ki je bil nominlrkn za, zveznega1 senatorja v državi New Jerl plYi Stenski* Narodnt Podporni MV». 17. JMUSS 1tOT V ¿ràmri IIUMU Rockefellerjevs druftba uvaja < prlgsnjsštvo Bayortne, N. J. — Chester F. Smith, upravitelj oljnih čistilnic Standard Oil Co., je obvestil vae delavce, da morajo delati hitreje, ako nočejo isgubitl dela. Bmith navaja kompetidje drugih oljnih družb kot izgovor sa novo prlganjaštvo, akaprav je znano, nor.*, pr«aa«nnts..............«14 W, Ilsy i . ,*'" ....................................Bo.. _, da je Standard Oil Co. napravi« T ROKU...........................W7, la v proHem letu več milijonov r5iurMm«xRL0j[j'a«»...........:.....61 ; dolarjev čistega doblčks. WÈÊÊM WEinUWUIinCM «MEHIKE Netsilingmhitov jeijako malo, vendar njihovi lovJlka zavzemajo tolikšen svet kol polovica kraljevine Jugoslaviji, 10R.OOO km*. Na vsej zeihlji morda ni dobiti tako nevlj udaega |n osorne-ga julija. V tej. dooi , pe giblje temperatura med 80 flo BO sto-plpj Celzija pod ničlo.' "Prišel sem med nje meseca malega travnp", pravi Rasmus-sen, "ln sem ,v resnici strmel, kako se morejo veseHti, plesati in peti v svoj (h mrzlih, neudobnih kočah. V majnlku se vreme malce izboljša. Vendar ako je bil mraz manj leden, je pa besno tulila sapa preko borne vasi, čisto | zavite v sneg, in brž ko se je začelo kazati solnce, nI bilo boljšega učinka, kakor da je prebivalcem od streh kapalo na glavo. Pa to jih po vsej priliki ni prav nič motila Kadar naetopi, leto, sem mislil sam pri sebi, bo prineslo tem ubožcem ^Veliko nggrudo. V istini ps sem bil silno razočaran; kadar aem jih namreč poiskal pri lovu na losose*' sicer ni bilo posebno hladno, vendar vreme je bilo vse prej ko prijftno, veter je venomer bdi, nebo, taji kisa-lo, stieg se je bij umaknil dežju in šotorčki so jim bili edino zavetje. Pri vsem ¡tem P» atanovni-kl niso bili potrti; navzlic nedo-statni opravi ag.se ves dan bavlli z igrami. Mošj^ večjldel visoki Î ne «smo dobre i spravi. Druge 10 ko nahod, k1 nalftk kužni bo-ln jei ln plečatl, so volje, temveč bolezni ne običajno razs lezni na spom Netsllingmiutl Izvrstno poznajo svoja bivališča, vedo za vsak kot in vsak pot, za vsak o-vinek. Kadar je hudo vreme, u-tegnejo poteči ledni, preden si je možno poiskati živeža. Zato pobira glad tedaj! pa todaj svoje žrtve. Tisto leto pred Rsamusse-ivim prihodom je 2A oseb umr-za lakoto. To se vam zdi malo? Pomislite: vse pleme neiteje nad 259 članovi Stmdanje je včasih zavedlo jadno: severnjake v lju-dožerstva Vendsr ako so použlli nekaj svojcev, se s tem «e bsha-Jo; storili so tako, da bi si rešili življenje. . u. . t ■ Rasmussen je bil postfbilo prijatelj z nekim, domačim velja- kom, ki mu je bjlo ime Tunek, Razigrani, dobrosrčni možak jo pravil danskemu učenjaku, kako slab lov je bil noko *lmo. Tunek je moral pojesti svojo Ženo. Za izgovor je naVfedel Ho, da so mu nebeški duholvl tako nasve-tovall. Spočetka se Je hranil s kosci svoje obleke, napravljeni is tjulenje ve kole, potem pa ji z bodalom usmrtil družico ter jo pogialem pojedel. Vendar pa nI pozabil sranitl vse kosti, jih zakopati v običajni legi. Takisto si mora namreč napraviti z vsakim človeškim stvorom, kl ga ljubiš in čislaš. Druga posledice pičlega živeža in težavnih okoliščin ss obstanek po tsh pokrajinah Je omejevanji porodov. Dekleta, če nimajo takoj ob rojstvu zagotovljsnega ženina, precej zapadejo smrti. Ta šega, ki se nam kajpada vidi di v iaška. ne pomeni prezira do nel nega spola temveč je kratko in nalo posledica teškoč, ki ovirajo pridobitev dovoljne hrane. Glavar družine ima v tem vprašanju neomejeno oblsst. V majhnem selu VHJemove de žele je Ratfniuaseft poizvodoVsI pri sleherni Ženski, koliko otrok Je Imels ln koliko Mtrs je bilo ubitih brž ob rojstvu. Iskszalo se je, da se js v 1« obiteljih rodilo 90 deklet, od ksterlh so po-končali 88 deklic. Vendsr ji opozoriti na tole zanimivo podrob- tMT-fil So. I.awiuUU Ave* Ckiesfo, UL ... Tal. Kockford 4M4 GLAVNI ODBOR S.N.P.J. L.. 1 * UPRAVNI OD8RK: fINCENT CA1NKAR. pteMalk.....»«»7 8. UwsdaU Av».. Ohleago. HI. ifBSD A. VIDER, gl. tajnik.........8S67 8. l.»wnšaU Av«.. (Thic.go, m. 8 NOVAK, UJnik bol. e*4«lka,...|tU>7 9. Uwnttal« A v«., Chicago, III. ■VOGttlCfy, gl blaisjslk.......»«57 fl. Uwndalo Ar»., Chicago, III P GODI NA, upravitelj glasila... .MA? 8. Lawndal« Av«., Chicago. IU. JOHN MOLEK, arodnlk gUalls.... %\MA7 8. Uwndsl* Ave.. Chicago, DL _tf ODBORNIKI ANDREW VIDRICHjprvt podprcdaodnlk, MO Russell Avs., Johnitown, Pa. DONAU) J. LOTRICÄ, drugI podproda., IM7 S. TiSwhull Avo., Chicago, IR JOHN J. MVKHTNIK, gl. sdravnlk............. W. Mth St., Chicago, IU. GOSPODARSKI ODSKKi PRANK AUNUfe, prodsodnlk..........8114 8. Crawford Ava., Chicago, Hl JOHN 0UP...............................HI1Ü4 W; ITth St.. Chicago, III JOSEPH SI8KOVICH................¡009 E. 74th Itmt, Cleveland, Ohio, ________' POROTNI OD8RK j IOHN GORlEK, prediednik..............414 W, Ray 8t., 8pHngfleld, III ANTON SlTLAR...................................Box IT, Arm«, Kan«. ■ BWSbane. Pi _ ..............Mi...........Park Hill. Ps. PRANCB8 BAKOVfiEK........... .....111« Adama «t, No. Chicago, TIL ^LrnmJS OKROtNI ZASTOPNIKI» »f GEORGE 8MREKAR, prvo skfotK.......1*7 Mala Ave., W. Aliquippa, Pa. W)KAR JR.. drugo okrolja........00A E. I«»nd St.. Clavclsnd, Oh.a KLUN, tretje okrolje.................Box «RS, Chlaholm. Minn. BRATKOVICH, Četrto okrošje..........R. R. 7, Plttaburg, Kana. fRANK KLOPČIČ, peto okfttfjl......................P. O. Dtnee, Wya ^^^ NADZORNI ODSEK: PRANK BAITS, predaednik.................80.10 W. Mth Bt., Chieago, ni ALBERT HRAST.....................flM S. IMarca Bt., Milwaukee, Wk MICHAEL PLESNE.^............BIO Madlaon Ave.. N. 8., Plttabargh, Pa IOS l--gwi«e»aliMe a sUvnImI aSwreSI. II «Sala v si «f^. aa ttM uk.w* I' PUUI4. kl a» eanalaia aa paala ti. »n4a« <»!%•. nel aa Mate v« m pvMtaMhilll«* I OSNABNM mOIUIt« Im M?Mt. kl m «U aeM«SWe Mbaka Si jlSlIl *aM« MiM. «a »Sehn |iiHi», mJ aa »allUeJe M M. lafalli««. MatajailkM eaaiu Ml aa a*«tl|«|a m tlaa*JaUt«e. v S aoMTM« aStere MJ aa aalltkla ffeak laIm vil raizivt m «u p "vu oorisi IS dem M eaaaamta. H^SMOm Is «lah «aa, lat |a ? •UallMi MaaU. Ml aa mIID« m «raoaviTO." HM S. UweSal» A»»„ CMae% IS. CBBURBRIMUMM žllO MpVMM pml^i^i 0|MMy ^ht^^MMI ^L^ Mis r^rutSZ «Sa i^n/TtHU1*1 »t»fc»ra atka« IM« Sak ISSIata af M laMSt aMeM ka adSvaaaa« la Ss aaalaMM aaaaalaâr . .^^^HesMŽ SgiBtls SSHBI s^a B^^estBlBa «a Ss laaaasaa^S ašSaa akaekl ka lekan ae ik Mm. Cmrnrnmm ¿TZiPi . T3 Hooverjeva «'prosperitst** v 1'hiladelphljl I Philadelphia,'Pa. — Moovir-jeva administracija rešuje problem brezpoeslnostl s Um, da odslavlja poštno uilužbenos ln delavce, kl io iaposU«nl v vladnih elnkeh. V.prošllh treh te- nost: od 260 duš, kolikor jih šteje netslllngmlutsko pleme, je 100 Žen ln 160 mož. Čeprav je godovi ton t večja nago pri marsikateri drugi pasmi, so Eskimi vendar na potu proti Iztrebljenju, zlasti Če se ne odpravi detomor-stvo. Navzlic njihovim sirovim običajem ne smemo prestrogo soditi >h prirodnih ljudi, ssj so šsls na prvi stopnji človeškega raz-voja. Četudi se Je pogostokrat tr. dilo, ds Js stik z belim člove-kom nesrečen M preproste prvo-seloe kot Eskimi, js Rasmussen nssprotnsgs mnesjs, češ ds oml-ka prinaša mltojše oblAaje in ds donekod olajšuje Ijutl boj za obstanek. O. O. (KONEC.) V lici. Začela aU se aeveds kmalu v ßerlis ter atase dobil. dnih Ji bilo odpuščenih nad pet- ato uslužbencev, sedaj pa grozi izguba dela tram tisočem delav-cev, kl so upofjenl v ladjedelnicah. To Ji prvi odmev na prošnjo delegaciji, kl jo je vodil Wllliam Green, predsednik Ameriške de-lavsks federacije v Belo hišo, naj vlads ne odslavlja delavcev Iz svojih delavnic. ., ■ ^rrtT^^; Delavska lola ss jugu Aehevllle, IN, C^—V mesecu Juliju se bo tuksj otvoriis delavska šols pod svspidjp držsv-ne delavske federasljs. Rolo bo vodil Arthur VV. Calhoun, član Ameriške učiteljske federsoije. Posebns pozornost ee bo posve-čsls zgodovini li^dustrlj ln di« Isvsklh bojev. *i ■■■ ■ ■' la laka pdpirajw Tsjalk fis v safe odbora Met«dl •(lisa tewpar«sčs« lige Deel« Pl. ah«tt ss saatllsRls |lr«d ««s«lnim od- kom ss pr«t«k«vs lohlaiov. S«a«-1er jem i« povedal, ds Js Ml« a|e««vo dels paski na keaire«sibe Is «esa-t»rje, da so "pravHss" flmmvall o proSIMeljekih pradUssb. Tempered, sa Hgs Selul** reko v roki s PfoilM-Ibssks ligo >s "pobelJŠaa|eH Amerl. naznanilo in zahvala fcs ss k vMelisa Irealoe J. C. 71 «aMf S« mm. Ol te vi. A por «I • ralMi m i« vse, I* laso IH vi tmét t riipNar». 0«» erMN pmgmmh a mwSeml v Ima l—imm&Ü reSlelVVese Is rt I les lesi hraeela kl Ap«r«i. ha I «ri >• due I. jesljs. IIM, ps krsUU is muhà M.UasI as ari «a napak«. Rsjjes je MI I«, eepl. IIM v CsTtsIrl as Noirss|ekesi. V Ameriki J« M*si fS IH PopraS ee |e vrHl pu kai«.llàk«m ehr«*« veMfcl slš«e«M| pHMI ss ee pmtloeH sd «|*sa pHtelotH do ssd HlkU CokolNt |r Ml Ni lajslk drokVe M m SN Pi Is tfefteset I. reSSe ksseesri|e SNN, Sevll «M ievljsreko ohrljo Mm «see. N»)iifcnmili hvsla vaem as aeisl)e, m derovene krwa» «es*« Is Im sa «siu ué»Mh* pri ps- rreSs. Vm hvsls llsssm drsUvs H. MS BNPi Is še p......Isa Ir. ta lotie M praBandsHin, M els aloHia rw pMrrMu, ae dMl»hmH pegreS Is M SsrsaSsI vssee. I^epe ktala asijl, »»4M Ml, ioe Kes-dUSs Is Irsüsl, «er Erssk PreaSsils «s s|e«mi S m Hol, WIRIem Is Kodr Unk. MolS Eelsr, Joe Kil......vel la AoammSe. Meat. Ja* Slop Mis la dre M si t«r A nies Leafcsvarje la Soi le, Mösl. i*ps k val« VMM. m m m od»mm pogrehs la Eoal llrl«me, M-Si. Upa krste Si darova»? vesr« Mark Tsriii is dreüei. Mr«. Grs-«Mi«r drottoi Is esem, kl es ee od«4«lltl pogMM i.-ko Isdl Mr«. Mary Bresisel| M Msrrsp, l'tsfc. I*pe Seele ae «kapse p*«leso o»iljU* ml «j*pu«ek prljeleilev. Nesla ssim kl m der»vell es msše Is «éa«r : Mr. Is mn. Fresk Poleil«, mt. \n mm. S. f. Miliar, Sr. la mtu. fresk P«s|H. Tm«) še eskrsl eejlkvala v«em «kopel ss vse, kertett al» sem dokeegs elorlh i« «mos. kl aU ps idSiikaS es «mm siege«« Imleeol. lepa hvala. MI i« doter aeprof le «fcrkes e#», 1er apMli sa od veeS IfaSI. M m pe pseseH. Nsš a p« mis ss Te bsde «met m vedo« v s«SM» arnk dnkler ledl ml se priSoMo M T#wi Dr.pl aeprmi la sle, poM»ai e -Ire Is kakk« •ai TI kod« «Marllka proda žaloMI «SaSi imwpklM IW.oé-rl. aspregs. Eraek in^pSlM Jr., Msrp, Raale, Hal«« Mr«lkk, mirti. Kdssrd Is To«y Hr«oU#l.'kraio e tleepUmlo, a«olrs v rem krsjs. PB ROSA Por«* o dveh Spinal Angelo Cerkven* heetcetn Pnr^i) tel že — Da, da . . . Tudi tinti časnikar Je ho- . . Je mislil, da mu bom hvaležna, če la-. , V resnici je bik» celo drugače, Rosa . .. Lep mat je bil. Njugove oči ml ie danes težijo možgane, veruj. Včasih sem mu čisto nedolžno dejala: Valdemar, tako me spominjat« na neko mojo petotolsko ljubezen. In ni bila nič res. Na nikogar me ni epominjal. Vedela sem, kako si bo razlagal moje besede. Zardel je. Oči so mu zagoiS Bil je ves mehak, otročji. Drugič smo ae bili fotografirali: na* pevski zbor, balet in kapela ... — Valdemar naj sede poleg mene, sem rekla. — To pa je ljubezen, je nekdo rekel. Valdemar Je nedoHtoo V-prs*al: — Kaj želite, Tanja? — Tukaj, poleg toene sedite, če niste slišali tiste pripombe, sem mu rekla. — Kakšne priporrtbt? — Ne povem, sem odgovorila. / Potem me je dan za dnevom prosil, naj mu povem, dokler mu nisem nekdaj zvečer, ko sva ostala sama v kavarni, povedala: — Tista nevoičljivka, Sofija Je rekla; Tanja pa je zaljubljena v Valdemar ja. Zardel Je. Sramoval ee Je. — In vi? — Jaz? Kako to menite? * — Ali je bilo rez, kar je rekla, Sofija? - — Ali naj vam odkrijem svojo ljubezen, Valdemar? ' » — Odkrite, odkrita! ( , Ves otroftki je bil. Glas ss mu Je treeel. V očeh je imel solze. Zssmejsla sem se. — Kaj vendar mislite? \ Oprostite gospa, če ni bilo res, kar je Sofija rekla, tedaj . . . seveda ... da, tedaj oprostite . .. — NI bilq res? Recimo, da je bilo res! Mar menite, da bi vam tedaj emela povedati? Ali ne veete, da sem omožena?! Nikdar mu nisem rekla niti: da, niti: ne. In vendar mi je bila ta lepa ljubezen, ki je prekipevala v njem, prijetna. Vedno sem ponavljala takšne in podobne igre ž njim. Uživala eem v tem igranju. Morebiti sem občutila mnogo zanj. Včasih.ee mi je dozdevalo, da sem ga vzljubila. Nekdaj, ko smo sedeli opoldne pri obedu, sem el polila obleko t vinom. — VI ste krivi, Valdemar, sem mu rekla; preveč sem vas gledala In sem pri tem čaio prekucnila. Težko je vzdihil. Koketirala eem ž nJim prav ob vaaki priložnosti. Nekdo ga je nahujskal, Čel, da se Igram ž njim. - > M > Vprašal me je kar naravnoet: * — Tanja, ali me ljubite? — Ali vam nisem že neštetokrat povedala, da sem omošena? — Povejte: da ali ne? — Valdemar, zelo ste neotesani! ' — Da aH ne? — Ne smem, ne morem . . . — Cb ml ne odgovorite, se ustrelim. — Zdaj? — Ne norčujte as, gospa Tanja! Nasmehnila sem se. Res, nisem mu mo- gls verjeti. Bil je tako ves nežen, dekliški, ta- Mf, m ko boječ, da mu ne bi bil mogel nihče verjeti, da bi res utegnil vzeti samokres v roko . . . Se bolj *enl se igrala ž njim. Igro sem gnala do skrajnosti. Ko sva nekoliko dni pozneje seismonoše-O kak? dolgo si že obljublja k«v: čeg! Res ni neobhodno potreben, zakaj njegova žena ne gre nikamor brez svojega cekarja, in ta jerbas Ivane Luize ni kar si bodi! Pa nič ne de! če hoče vzeti s seboj eno ali dve srajci, da ss preobleče, nogavice, robce, sploh svoje stvari, Je kovčeg za to kar kor nalgšč. Da, še več, kakor nalašč! Pri moji veri, nekaj takega, kakor je oni pod klopjo.... Mlad glas ga iznenadi v temi. "Oče!M a ^ "A, ti si Ana .Marija?" "Prišla »em do Rumengola in prinesla gospe Cornecovi čepice, ki sam jih istfstovila popoldne, pa sem si dejala! Počakala bom očeta!" "Prav si napratila, hči! Daj mi roko! Veš. kaj mi Je rekel nocoj načelnik?" "Ne." "Da b6 Jutri zaprosil tri dovoljenja: eno za Jožeta Bivica. tvojega očeta; drugo za gospo Blvieovo in tretje za...." "Zame, bograe!" zapoje Ana Marija. "Mama je do malega gotova s mojo obleko." Vse je torej v redu! Pazi! PO vodit gaziš, hčerka!" m. Sobota zvečer. Mrači se in o-čka Bivic se pripravlja,*da naž-ge svetllj ke. Ko pride po ono v čakalnici, se spomni kovčega, ki je še zmeraj tu pod klopjo. x Od ponedeljka mu je rojil po ¿'lavi! Ob vsakem^odhodu in prihodu potnikov se "je Bivic nehote ozil na to stran. Celih šett dni je že danes od takrat "Ker ninče ne,vpraša zanj," si misli, "bi bil pač nespameten, Če se ga ne bi poslužil, ko grem Mans." In navidezno miren, v notranjosti pa v hudi zadregi zgrabi z roko naglo za kovčeg, potem ga n* skrivaj in izognivši se vsakemu srečanju odnese v svojo čuvajnico..., < { Dežuje.daoooJ, mrzlo In gosto, in to bo verjetno trajalo vso noč. To ne ovira, kljub vsemu morajo biti vse te košare perutni ne, ki so jih razložili, na perotau za vlak ob 19.33. Naprej! Vozi torej! Ko rine tako evoj voziček, gre Že desetič mimo pisarne, kjer di pod zelenim senčnikom g. Robiou, zatopljen v svoje pisanje. Vrata se mahoma odpro. 1 "Kakšno pasje vreme! Vstopite vendar, Bivic! O, končno bom le dobil vaša tri dovoljenja." ' , "Torej je v redu, načelnik!" "Da, dospejo mi z vlakom 4. Odšli boste, kadar vaa bo volja, jutri, pojutrišnjem . . . "OdloČilo ee bo nocoj z gospodinjo. BtVala lepa, šef! Moram nazaj h košaram. Vlak 27 je naj a vi jB Kako rutnino! Ko je poslednja košara na peronu, stefie mož, čigar bluza je kakor namočeno perilo, pod najbližji napušč, odkoder mrtvo atrmi tja v temo proti luči vlaka 27, ki bo akoro tU. Njegov« miall ao doma, kjer bo kmalu a svojo ženo in z Ano Marijo določil dan odhoda. Obleke so gotove. Njegov šal je pripravljen. To je dobro! Treba Je samo stopiti v vos, "kadar bo hotela gofpa." „ , (Konec Jutri.) ¥ Pod merske ftetaje. — V opuščenem plesišču (Whitestone, Long Island) spremenjenem v mehansko delavnico, stremijo (montirajo) čuden stroj. To je velikanski samogib, ves iz železa in ne brez podobnosti z aparatom, s kakršnim je slavni romanopisec H. G. Wells opravil svoje Martovce, ki so po njegovem zamisleku stopili na zemljo, da bi nas ugonobili. Ta orjaški "robot" je oborožen z mogočnimi rokami. Seta se kakor težak copolop, a ne brez nekakšne gibčnosti, saj mora pripogniti život Na glavi nosi dve električni očesi z obsevalom. Čaka prilike, da ga bodo rabili pri sprehodih po morskem dnu, ko bodo iskali potopljenih zakladov. V notranjosti toga mehanskega hrusta, sestavljenega iz delov od kovnega železa, bo sedel živ možak, ki bo neprodušno nepropustno zapit vanj. Harry Bow-doin, izumitelj robota, je izjavil, da bo mogel mož z njegovim pristrojem pronikniti 600 Čev ljev ali še globlje pod morsko gladino, kajti noben zračni.pritisk, pa bodi si še tako možan ne more razbiti njegovega root*. Inženir dostavlja, da bo jpsožakar v notrini Jeklenega korenjaka mogel dihati zrak, ki mu bo dohajal z oceanskega površja, s tolikšno lahkoto, «kakon .da bi bil v |sak>nu. Prihodnji mesec bodo robota — ali katerega njegovih bratov, ki bodo v kratkem ustromljeni — na ladji vlačinici odpeljali na široko morje pri Long Islandu, kjer hočejo poiskati tovor bakrenih vitlov in motek, ki se je ondi po-greznil po plovski nezgodi. e Galallt in njegova raba. — Kdor ume grški, mu galalit zveni: mlečni kamen. Proizvod je namreč strjena sirnlna (kazein) po formolni kopeli, ki jo med drugim dela nepremočljivo in nestrohljivo. V mlekarnah se posneto mleko seslri, to sesedeni-co pošiljajo v zrnati obliki v tvornice, kjer ss zmelje v prah. Pomočen s vodo daje testenico, ki se oblikuje v liste ali pa ba-tine, to pa z valjanjem, stiskanjem in rezanjem. Nato se izroči učinkovanju foripola, ki razkužuje in čvrsti. Galalit je marši kod izpodrinil celuloid. V Oyonnaxu na Francoskem izdelujejo iz njega: gumbe, škatle, okvire za naočnike in kukala, zaklepnice pri torbah, sesaljke ali črpalnice pri dvokoleslh, ščetke, glavnike, plošče za snago, raznovrstne igrače, ročaje pri dežnikih in senčnikih, za ponke in kopce pri obutvi, pre-žice pri pasoyih ali klobukih, kadilske potrebščine, nalivna peresa itd., a da ne pozabimo nakit-ja — obeski, zapestnice, ovratnice, fetiši. Domiselnost izumiteljev v galalitnih rečeh je ne- zčrpna. Zato je malo ur v dne- ] vu, da ne bi prišli z njimi v tiko. .......1 Sloan's Liniment 21. JUNIJA. si far bio v Wbcoiuiaa. I Rodovitna remija, adravu p«*.] nsbje. Na prodaj imamo fu I KPInNiM in 160 «kil WAggsfssane: O* ^^^HMfirf se z lahu »ji. ■! RIGHT REALTY Co] Krasna a Orvirk tet National Avenut Milwaukee, Wi». Kako se lahko obvarujete pred zapi Presenetljiva reprodukcija k WJU«a V ChMtoM-TUanr! Zrakoplovi, tanki, »rtilcrUa. kavalarija,- peicl ia 4ru*i AKCIJE Največja vojaika demon«tra-ohaaani v Zdruienih dr- lavah. • VaiStaaaki "Umrtnl o« nji" raartavljaal «4 Tkaarto-OuffMS Ca. Vojaški touroaaaant ta I Kaaatava Sixth Corps Area, U. S. Army, SI. de 19. junija V Soldier Field, Graat Park, Chicnge- Ob vaAeHh Matineaä t ill P. M. •k S. ari.' Junij» U, SS tn t« ' VSTOPNWA JS $14* Za otrok« Me. Beaarvlrani aadal! SMO "Boa" mMI 13.60 Cisti p rabi tak jo v pomod vdova* Ia atrotaa vojalkih d rutin V (Slovaaaki volar v eatak tea ST. ProaaaatiJivo j« kako biUo NUKvToa. Ione eolo ukoraniajano aaertn..,, in re4| sbraaib «trupov, ki povtru^aj., , uko H mad kaurimi i«ub» apetit«. ,„Tn" risaaja, elavoboi. oaaoUc«. obut no ,n ■ no dcafcmja. fiaiabokiat iiveev HMph 'SbMaa aalakrio»ti. «uimu« ■ utrujenih paduUov, Ur «ub« na uti iT\ Masa je eriaaaio boljie uiravj« I ljudem, pridobili «o no«, energijo, u-r te., ka ae le aekaj dni viivali to „drl Nuaa-Tone vam prinese svete od^^it«," aie, veselje, sadovoijatvo in dobro | | VI lekkp SpbHe Muaa-To»e. kjsrkoli ■ dajajo adraviu. Ako val tirov« u*tl v aaioai. recite mu. naj isU«« uaroci ad ajaaovasa prckoplevaka. ^te SD -r funous the world over Pinaud's Shampoo Leaves your hair lustrous, healthy, and not too dry! At yourfarorite Uort—or ¡enJ for free sample to Pmaud, Dept. M, 220 E 21 Sr.. New York JWUP*/ If your 'or 5 M DEALER $1 for lO wie o n n o t Sample \f »PPhf you, Blade.. 10*Twrita dirac» PROiAK CORPORATION ---NZW YOSK gor prevention against fum infec-tíons, use Zonlte, the new powerful antiesptle." Also gnards against colds, oooghs and ■sera serions die- fthroat NO EXCUSE FOR A «SPLITTING HEAD Tb«rt'« ao a«td for sa ichini bc*d to i fost d«r. At (he ftnt warninf throb Kb ! Urd u Aipcrtan. Ch*u> it • f(* miauici. Alt before yos real i t« it. foe huvr thtuei I h» | «uwy. M »¡«pía M that—so trosbU, m hštmltu—for Dillard'f A.pargusi ii Iba snr a aaaiar way to taka aapiha. Dillard's Aapeifsm ia tba Isttt aapiria dtlicioM chrwisg gam te«. Yoe «as uka lay tisi«—««T plica. Yo» sard «o wurr u golp U down. Thai« ia eo snplcawnt tun-no d*kiD* m Brcaua« yea thtw Dillard i Aaptrgae ■rips vsa qualitica sta alcctivt qanklr, sapi rib mirta tborosghly wifb »a aallva «o ths all it* ■■■■ f^Lttp a psckafa Aaptrgasi os baad quick, bsrmlaaa ral^f ftosi tba paia of hu¿ sebea, ataralfía. aaaritia. (tc. It balpi Weak i • cold, and aoothaa irritated throat i, crea wd