Zaklad na otoku. 'a iragiefifcaga pc»v©del Paulus. (Dalje.) Si Mm ga gledal, ko se me loti slabost, 'VroČa kri mi je curljala po hrbtu i» po prsih. Silea strah me je pri^sl, da oi onemogel ia padelvmorje doM k Handsu —. Poskušal sem izžlreti bodalo iz jadrnika, vsi prsti so a&« bttisli, tako sem vlekel. Pa zasfonj »era se trudil, premoftao }q tifialo. Streeei sem se grozote, — in ta tres^aj me je rešil čudnega ujetništi«a, Bodalo oi šlo globoko skozi ramo, žoliko da me je držalo za kožot Ia ko fflem se stresel, se je utrgala koža —. Kri se je seveda še huje ulila, pa — prost sem bil in le za sukajo in srajso sem Se visel. Krepko sem potegnil, obleka se ]e ¦strgala, ia s^et sem bil svoj gospod. Zlezel sera aa krov Kri mi je res Oiofino tekla in storil sem vse, da bi ]o •ttstavil. Pogledal sera krog sebe. Ladja ie bila, da tako rečem, moja last. — Le -Handsov mrtvi tovariS je še ležal pri oregraji. Usodni dogodki, ki sem jih preživel, so me tako ofopili, da sera čisto hladnokrvao storil, 6esar bi se bil poprej bal storiti Pograbil sem mrtveca krog pasu, ga dvignil čnez pregra]o, in ga vrgel v vodo. Valovi so pljusknili nad njim, rdeča Čepica je priplavala na povrSje in ko se jo voda &6istila, sera ga videl na dnu, z glavo je miroljubno ležal na kotenih Handsu xjemu, ki ga je umoril, in bistre ribice so švigale preko njiju v 6isti vodi. Sam sem bil na ladji —. Plima je odtekala, solnoe je lezlo k zatonu ia dolge seace obrežnih gri6ov so padale crez pristanišče. NaSa ko6a ia tovariši so mi pri šli na misel Povezal sem straaska ;adra, odrezal veliko jadro, ki je viselo v morje. da bi v naraš8a]očem vecernem vetru ^Hisnaaiola" ne trpela škode, -- in sera se pripravil na odhod. Prr9l sem se za yrv in se počasi spustil v vodo. Komaj do pasu nil je se gala. Tla so bila ;ieSftena ia gla/lka, in ^es srečen sem 'bredel na suho in pustil za seboj ,,Hispaaiolo", otožno samevajofto na iplitviai. Solnce je zašlo za zapadnimi griči. — Zopet sera torej bil na otoku in na potu k tovarišera. JHispaaiolo" sem iim prinašal, očiščeno uporaikov, pripravlieno, da nas sprejme ia ponese do mov. V duhu sem že gledal, kako da bom povabil osuple ia izneaadeae to-> variše na ladjo. Morebiti m6 bodokregali zacadi moje svojevoljnosti, pa osvobojena ,,Hispaaiola" je bila dovolj krepek odgovor in celo kapitaa Smollett mi bo moral prizaati, da nisem izgubljal 6asa. Ves navdušen aem ubiral pot proti Bdomu." Spomiajal sem se, da prihaja eden izmed obeh polokov, ki sta se iz- livala v naše pristaaišce, izpod dvo-  glavega grica, ki je sedaj ležal tu aa  moji levici. Obrnil sem se torei protl  n.,emu, da bi prebredel potok Se v nje-  govom zgornjem teku. Gozd jo bil re-  dek. naglo sem šel ia kmalu sem za-  vil krog griča ter bil onslran potoci - ča -. Tu blizu nekje sera sreftal Gunna. Previdne e sem sfopnl in pazil na vse  slrani. Tema e legala na otok in na  desni med gričev ero se je svefilo ne-  bo, kakor ob požarn, »Tamle si kuha samotar svojo v»- čero!" sem si de>I. ,,Oudno, da si je narfidJI tako velik ngen'. Ce ga vidioi •}iz. ga utegne zapnzili tndi Silver, — KaJko da ie tako nepreviden ?" V temnem gozdu sem si s težavo iskal svojo pot, spotikal sem se ob trhle štore in ob koreaičje ter se parkrat krepko zavalil v peščene globeli. Zato mi je zelo ustregel mesec, ko s& je prisvetil izza drevja. Na obrisib gričevja sem opažal, da se bližam prostoru, kjer je stala — kofia. Sijaj, kakor od velikega ognja, je žarel skozi gozd. Na robu pianote sem bil, obsijanft od mesečfae. Pred meaoj v senci drevja je ležala naša koča in ob nie> so tleb ostaaki velikega ognja. Zafiudil sem se iu strah me ?e obhaial Naša navada ni bila, da bi si kurili velik ogeaj —, štedili smo z divami. Ka.i se je zgodilo — ? Kradoma sem se bližal po senci ia pre^ezal na ugodaem mestu plol. N» rokan ia aogah sem neslišao loz^f — proli kofii. In srce mi jf8 od veselja i>oskJčilo. (ilas sem začul, ki nikakor ni priieten in ki me je že dostikrat jezil —< kadar sem hotel utrujea zaspati, ki pa 4e bil daoes sladka godba zame — moji lovariši so v zedln^enem zborn glasno ia miroljubno smreali —. tno pa je bilo vsekakor grajevrednc. Stražili so do skrajnoati malo •• a mamo. Ce bi se Silver s svojimi se- dajJe spravil nad nje, nobeden bi ne zagledal vefi belega daeval MTojeza- raditega, ker je kapitan ranjenl" — sem zasodil iu spet sem si ocital, da seui jiJi v toliki aevaraosti pustil saaie. Pii vratib sem se vzravnal. Tema ie bila v koci, aičesar nisem raxIo*5eval. Kreyko smrčaa.e mi je douelo i.aproti in vmes sem Cul fie nek — drug gms, ču lao fnotaa.e in kl.uvanje. Zastoaj sem ugibal, od česa bi priiiajaJo Stegail sem roke predse in pogum no vstojjil. Legel bom na svoje mesto, sem si pravil ia sem se že v naprej aune;al n Jhovim začudeaim obrazom, ko me bodo jutri našli. Noga mi zadeae ob neka] mehkaga. Spe6 Človek je bil. Obrail se je in zagodrjijal, pa se ni zbudil, ln todaj -se bi^oma zadere v temi Ure.^ceo glas: BZlati, zlati, zlati, zlati, zlati —* brez ?rorca ia kraja, div4e, preplaše no in or)6iiem jezao. Siivcrjeva papi^a! Kapitan Flint! Njo ^tn čul, ko je v temi kljuvala po Skorji! — Ta žival ie skrbneje stra - žila ko ljudje, aaznanila je moj prihod tcr uie — izdala! Nisem imel ve6 ^sa, da bi pobeg ulL Uporniki so planili iz spanja, Silver je robato zaklel in zaklical: ..Kdo je?" Obrail sem se k vratom, trftil v, nekoga, sk^čil v stran in se zaletelv odprte roke drugemu, ki me je takoi pograbil in trdao držaL BlT'nesi luč, Diok!" je rekel Sil- vir, iJekdo je stopil iz koce in se vrnil t j5,.'»n>un ogorkom. XXVIII. Rdtfii svit Dlameaa ml ]© pokazal, da co ) ile moje naibu.Se slutnje  rehuica. Uporniki so biK gospodarj! v koči in \Sb ralope so bile v njihovih ro kah. l-ilo je stal sodcek % žgaa]em, tamla aaboj n prepečenoem in svin,,etino. Jn fcar 10 bilo na.straSnelše — niti sleou v* oiJo o u^etaikih! Le eno je l-rlo mogoOo, — di- so vsi poginili. r.czaai-a br;*.*-(:t>sl ino je obšla, da nisem osta* pri njih i:i umrl z niimi — feosl upom kov je bilo Se živih. -Tot )Vi "G stalo na nogah, eden pa ]• ležal, smrtnjblfd je bil in krvav povoj -e noši^ okrog glave. Spoznal sem ga, Usti ]e bil, ki je ušel pri velikem aapad'i na 'ror-o. Papiga je sodela Silverju na rami m ai obiraia t?ci:e. Silver sam fe liil bled in reunobea, mnogo bol] resuoben no po navadi. Se vedno ]e nosiJ listo sfovcsao siajemodro suknjo 2 velikimi koviaa^timj gumbi, pa blataa je b)Ja ia raztj fflaa. VE¦", je tiejol, wtule ]e pa Jim, pri moji lergli, d>y jeJ Kakor bi bil iz neba paJell Gbj, giej! .To je Ijubcznjivo txf vf-sl" Sedel je na sodec s žgaajem ia si naael pipo. ..Posodi mi ogorek, Dickl" In ko sl ie nažgal tobak, je nadal.eval: ^Takole! Vtakai ga tamle v ste no, (la bomo imeli Iu6! In vi, prijaleli, pa sed.tel Ni treba, da bi stali pred Jimomj Ne bo vam zameril! — Vrnili ste se torej" so je zasukal k raeni ia si uoOacil tobak. MPrav radoslno sem izaenadea! Uga'ali ste mi , ko sem vas prvikrat videl — ampak tole mi pa res no gre v glavo!" Seveda nisetn nioesar odgovoril. Postavili so me s hrbtom k stoni in pogumao scm gledal Silverju v obraz, — sroe pa mi je tolklo v diviem brezupu. Silvor je ž voiikim užitkom potegnil dva-, trikrat iz pipe in nadaljevala ,,Ker sto torej prišli k nam, Jim» vam bom povedal svoje mnenje. Vedno som vas rad videl — čisto takšni  ste, kakršea sem bil jaz v svoji mla- dosti. Kaj bodete storili? Kapitan gospod Smollett je izvrstea mornar, p» prevefi drži na dksoijdino. nDolžaost je dolžnost!" pravi vednO, ln nrav govori! Ampak pojdite mu s poti, Jiml- — Zdravaik pa je straSno ieeen na — vas. BNehvaležea laat!" — to ;e bilo? vse, kar je dejal. Nakratko po^^edano, Jim, stvar je ta, da ne monete več M n}im nazaj! Noče^o vasl Ali ostanet* sami — kar bi bijo zelo dolgočasno — ali pa se pridružite kapitanu Silver ju!" VToji pri'atelji so bili torej S*» H~ vi! - Cetudi sem zvedel, da so *fiznl name, me je ta novica vkljub temu ze*. lo razveselila. ,,i\e bom vam grozil, Jim! Tu sta m Ce se aam pridružite, dobro! Gft jia nočete, na prosto vam ]e dano, d* reftete ne." t (Dalje prihodnjiS.} i