Oar Writ« Ut Today Advertising rates are reasonable____ GLAS ZA NEKAJ VEČ KOT Al NADANDOBIVATE 2 C "GLAS NARODA" * PO POŠTI NARAVNOST NA #( List slovenskih delavcev v Ameriki. Teleplw>ne: CHclsea 3-1242 _ SVOJ DOM (izrzemii s,ubo n!» izvedenih , ki naj 1 * i je bilo imp. rUra • v Združene drž. izdcioval-ev uvedli v 11 s - izjave. Pečeno ji je bilo tudi, 'Bethlehem Steel Corporation, Long, 57 da !n> takoj dobila službo na- j ki ima za tisoč milijonov d(>- podp:: e ume Molotov bo mogoče prišel v Berlin 1 >a se bodo v kratkem času pričela pogajanja med Berlinom in Moskvo, je gotova stvar. V ta namen bo nemški vnanji minister Joaehini von Ribhent rep potoval v Moskvo, ali pa bo kak ruski zastopnik in najbrže predsednik ljudskih komisarjev in vnanji komisar Vjačeslav M. M (»lotov prišel v Berlin. Ruski viri so mnenja, da be že v nekaj dneh von Ribi »entrap, ki je '2?>. avgusta lanske- ! ga leta v Moskvi podpisal nemškoruski sporazum, tudi sedaj zopet prišel v Moskvo. Nemško časopisje povdarja prijateljstvo Ker je vso nemško časopisje naenkrat pričelo povdarja-ti, da med Nemčijo in Rusijo jI'. A. i Mrs. Charlotte I. letna, v Kansas' rojena učite- zaj, kakorhitro ljiea, je ni hotela podpi-ati i:i njeno izjavo, je vsledtega izgubila delo. I Mrs. Long je ponovno pou-Zanjo se je zavzela organiza-1ilil iz-razpolago najboljše odv'etnike. pričati lojalnost napram de- Zadeva je prišla pred držav- , zeli. no najvišje sodišče, in njen: ! Hodnik Hammer .-i je pri-odvetniki so dokazovali, da kr- | držaja odločitev, ši gori omenjena odredba 1 a-j Mr-. Long je potomka sta-mendment, ki jamči pravico re ameriške rcvolucijonnrne govora. j družine. l>elo pri W'1'A je iz- Vladni zastopnik je bil nine- gulbila, relief pa še vedno do-nja, da v tem .-lučaju lie mori biva. Med odborom za organizira-nje jeklarjev (8WOC) in med priti-k na svoje uslužbence. Ta spor obeta biti najbolj kritičen izmed vseli, s katerim se je doslej bavil Sidney i 11II-larjev narodnoobrambnib na- i man. Če bi bila Bethlehem r čil, je nastalo mečno trenje. 1 Steel Corporation prisiljena 'zapreti svoja vrata, bi bil na-Philip Murray, podpred.-ed- I rw[lli)iA)Vtim\mi program resno nik CIO in načelnik prizadet ,za organiziranje jeklarjev, jej Ak() S(. (i,].lV,|V() vkhrtii-sklieal sestanek voditeljev svo- j }o ko].pora(.ij,j \t{\ to zanj izje organizacije. (ire namreč za l nt(|]io hm, U(Iare^ Ta - ......' možnost stavke v vseh tovar | nizir^nio-.-« delavsva bi iz-nah Bethlehem Steel. J rabile tudi druge kompanij- V Sparrow Point tovarni v ! ter skušale svojim ljudem pri-1 i . „ državi Maryland je že izbru-j krajšati pravice. linila stavka. Obe stranki j -——--- vztrajata trdno pri svojih za- i Vojaki bodo smeli hu;™h- . j piti pivo Delavci zai»osleni v vseli l , . - . - i i i Poslanska z!»ornica ic enointndeset'u 1................• *' vlada nekaljeno prijateljst\o in popolni sporazum, je iz tega mogoče sklepati, da j«1 dobilo za to pisanje naročilo od zgoraj, da zavrne poročila inozemskega časopisja, ki trdi, da je prijateljstvo med Nemčij-i in Ru-ijo manjše, kot pa izgleda na površju. Nemški listi se sklicujejo n? "Pravdo" jo, Italijo in Japonsko. Zato nemški li ti "pravijo, da je ta članek v '"Pravdi" odgovor političnim prerokom v Londonu, Washingtonu in New Yor-ku, ki mislijo, da so v trozvezi našli Rusiji neprijazen čin. "Pravda"' poleg drugega pravi v svojem članku, da je prišlo do vojaške zveze med Nemčijo, Italija in .Japonsko zaradi tega, ker Združene države 'V- sedanji vojni Angliji tako znatno pomoč. Pravda'' povdarja, da bo ija se dalje ostala strogo kupovati Ire- -meli vojaki v in piti pi- kajšnji t"varni češkega izdelovalca .Jana Bate priganjaški sistem. Sem -o prišli kot obi-koval- inozem>vu ci in jim je bilo tukajšnje bi- stroje, vanje že večkrat podaljšano. Z laj je odredil generalni prav-duik njihovo deporta<*ijo. Proti navzočn-' -ti t<*!i ljudi so se pa kmalu pojavili ugovori. Po.- bno i je lav.-k e orija-poraz j nizacije so se jih h"telc izne-biti, češ, da ima Amerika -rima dovolj izvedencev ter da jih ne kaže od zunaj imp r.. rati. j» Proti odločitvi generalnega državnega pravdnika l>o gop»-vo nasto]»il demokratski -ena- i tor Tvdimr- iz Marvlanda in ! b val X< iiKP tujim d nar jem : tu ii Nemei naj Iti i; • > vali čevlje od njega: iz.-i X.»mčije naj bi kupo\al B za Hirh-rja razne prepotti -urovine; Bata naj 1*1 t r/išča za »i - • m - I{ef»ublikan.-ki koiigresnik departmentih f t i j dila. da bod Lackawanna tovarne, so pro- ! \ , , ... ikai4, — — sili Murrayev wlbor, naj jim , dovoli zastavkati. . . . .. Bethlehem j vojak ne smel piti nobene al-1 koliolne pijače ter -e pri tem 'skliceval na izjavo sedanje t francoske vlade, da je čez-, memo uživanje alkohola do-ti pripomogla k porazu Kranci- Tako je Bata f» o i čj;; i, <-ijske tujezejn-ke organ:/ jc- Leta je začel kup '\ Bata zemljišča državi M ' land. Dozdaj ga .j'- rial: 1 .",74 a k rov in sicer v n< p< tlni bližini po-e-tva marvl,-.--koga senatorja Tydirig- i. Kot njegovi nakupni ..-j. nastopal neki čeho-iov. • ižavljan Vladimir Karti,-}»o.sredovali so pa tudi n"'-. teri duPontovi uradnik:. > četka je bilo rečeno. Y svojem pisanju o prijateljstvu med Nemčijo in Rusijo nemški listi navajajo članek v komunističnem listu 'Pravdi, ki pravi, da je bila sovjetska nevtralna, četudi bo po njenem ntnlijo Ku vlada natančno obvezen a nameravani zvezi med Neme !- i mnenju vojna zavzela se rnno-iro večji obseg. BUCKINGHAM PALAČA V LONDONU PO BOMBARDIRANJU j Tiha borba met Steel Corporation iu <'!<> s< dolgo časa vrši. Proti tej mo gočni korporaciji pa ni samo odbor za organiziranje jeklarjev. pač pa tudi industrijalna unija mornariških delavcev, ki jo vodi John Green, in je na- , povedala stavko v Sparrow Point. Vzroki spora so številni. \ prvi vrsi zahtevajo delavci povišanje plač ter dolže korpo-raeijo, da ne izpolnuje svojih oliljulb. Soglasno z Walsh-1 lealcye-« vo postavo je korporacija obljubila plačati iiiin*finaln<» }>la-čo Gl2 iu pol centa na uro. V mnogih slučajih je to obljubo prelomila. CIO zahteva pol drugo plačo za overtime ter dvojno plačo za nedeljsko delo, obnovo starostnih pravic, poseben odbor za pritožbe ter pet centov b'>nučnili pijač vojakom tako ali j tako prepovedana*. Ce .bodo i ; meli pivo, se bodo zadovoljili ž njim in ne bodo segali po močnejših okrepčilih. večanstva bodo zahtevali, naj - •, 1 1 i - 1 ■ 1 • I • ' sto eesklll ne bodo ti I ud ic poslani na < e-. . . - - , - , . bi ucih ila ji!i čaka tam -tra- sna usoda, neilvonmo smrt. To je pa vse iz trte iz . r >. Bata ni pobegnil i/.;"-«! Hit . lerjevega jarma, pač se pa Hitler poslužuje Bate pri -vo-jeni nameravaneui trgovskem zavojevanju zapadne poloble. Njegovim delavcem -e ni t roba bati Hitlerja. Skoro vsi so prišli v to deželo z d"vo]j<-mške tajne policij.-, jnii na ]>oti domov ne bo posrečilo priti -kozi angle-i ško blokado, se jim ne bo nič drugega zgodilo kot da bodo začasa vojne internirani v An gli ji. • Jan Bata ima po v-em sve- \ j tu tov: rne za čevlje, največja J i njegova tovarna je pa v ZIi-| nu na Češkem. V tovarni ima uveden poseben priganjaški sistem. Edinole v n:i<-ij-ki Nem-.. . . čiji se Bat ova jwdjetja niso Fennsylvanska delegacija je obtožila nekatere obnesla. Pod pretvezo, da ni pravi Arijee (potemtakem je , no, je zac i varne. V Ameriko je j raznih evropskih dežel pol milijona dolarjev. S -elniškim uradom jc bil « žen sporazum glede d.i foreinenov, i i ameriške rlelav<*e. O!! Španski minister v Rimu Nemški politični krogi polagajo tudi veliko važnost na obisk španskega vladnega mi-j "jem ne liistra Ramona Serrano Sim je- ^ «' ji" ra v Rimu. Po dolgih razgo vorih v Berlinu je Sunjer včeraj zvečer os 1 pot ova I iz Mona-kovega v Rim. Isti viri pravijo, da bo v Rimu Span-ka pri peljana v ošlšče,,kakor j«' bila Japonska pripeljana v Beril nu. i varna v Belca m p, Man. Izgrajena iz »peke. -tekla ia j kla, je veljaia dva mi'ij I dola rje v. Iz Nemčije so bili nar-«'-«-"t ro ji. v tovarni so p.i zapeli ma rylandskc I'ariic'ir t.-i te iu dekleta. Lan-ko p let je jc pri- .1 Bata osebno v Združene .live. Izgovarjal -e je. da j 1». begunce irpod 11: *"• -i_,i• -ga jarma ter da j«- težke -p* vil skupaj potreben demn potovanje. Premagal j«* ovire in zdaj hoče -na iu mnogo* beta joee. \ • snici pa ni bilo tako. I nij l;i čevljarji -o se začeli pn:../i vati. da ne kaže in port delaAcev iz Evrope, ko je n < 1 j toliko čevljarjev brez d- spočetka ' Rečem » je bilo. da Bata krši tovarni wage hour po | stavo glede zaposlitve rmad arma-1 letnih. ' marca! Vladni uradniki -o prei-ka'i t Zid) ni hotel Hitler kupovati od njega izdelkov. Ko je začela nemška da prodirati meseca lanskega leta v češko ozemlje, | te pritožbePspoZiiiali -o jiii njegovih ; svoji učitelje v Philadelphiji, da skušajo navdušiti dijake za tujo vlcxlno obliko. Pennsvivanska delegaeija je ( ~ 7 — presenetila konvencijo Ameri- | ljeni iu naj njihova mesta za-ške legije v Bostonu, Mass., z vzamejo profesorji, ki so pre-resolucijo vsebuj'čo obdolži-1 žeti z ameriškim duhom. V tev, da učitelji in profesorji : Ameriki je vsepolno nezapo- je Bata ]»obegnil z letalom na ! utemeljene, in Bati je bilo re na nekaterik visokih in sred-|-lenih dobrih učiteljev, ki bi, "Romunsko. Xemci so pa potr\ čeno, naj zagrešeno popra njih šolah v Philadelphiji in v j samo če 'bi jim bila dana pri- j bovali čovljev, in Batov si- Bata je ime! na -'i bližini Pliiladel]»hije skušajo 1 lika, z največjim veseljem j steni jim je začel ugajati. Po- senatorja Tvdingsa ter ad o vabili so ga nazaj. !\raršal i katsko tvrdko Sauerwein. I.e-Goering mu je osebno pisal ter wy and Archer. S to mogočno mu obljubil, da se mu ne bo zaslombo mu je u-pelo marši nič zgodilo. Vrnil se je ter skle- kaj d'*seči. navdušiti dijake za fašistično, ! vzgajali mladino v ameriškem Angh^ki kralj in kraljica si o gledujeta škodo, ki jo je nare čila nemška ibomlba na Buck-ingbam palaei, — Paiač a je bila že dvakrat zadeta te kom bomibardiranje. komunistično ali nacijsko vladno obliko. Resolucija ne imenuje po i-. menu niti šol niti profesorjev. Rečeno je le, da se tiste šole vzdržujejo z denarjem davko-j plačevalcev. l Resolucija zahteva, naj bo-' do taki učitelji takoj odstav- duhu. Po Bostonu se je vršila po-vorka, ki se je je udeležilo nad stotisoo legijonarjev iz vseh delov Združenih držav. Policija ceni, da je opazovalo po-vorko nad tri milijone gledalcev. nil z naciji 1'zadovoljivo pogodbo.'* Natančni pogoji te pogodbe niso znani, to«da zdi se, tla so ' movino. « Zdaj je pa zadel Bat i li"d udarec. Njegovi import i ran i foremeni bodo poslani v do- naslednji: Bata naj bi še na prej izvažal čevlje ter preskr- 0 nadaljnih razvoijh bomo o priliki še poročali. LAS NAROD A" — New York ^Tuesday, October 1, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 =5= "GLAS NARODA 99 (VOICE Or THE PEOPLE) Owned ui Published by Slovenie Publishing Company, (A Corporation). Frank Sakser, President; J. Lnpsba, Sec. — Place of business of the eorpoMtloo and addresses M above officers: 21« WEST 18tb STREET, NEW TORK. N. X. 47th Year "Glas Naroda" is iysutil every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Teariy KL—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list sa Ameriko in Kanado $0.—; sa pol leta <3.—; ■a Četrt leta $1.60. — Za New York sa celo leto 17.—; za pol leta $3.00. Za inozemstvo za celo leto $7.—; za pol leta $3.50. MGlas Naroda" izhaja vsaki dan IzvzemSi sobot, nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA/ SI« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelaea S—1242 » * * • -Politična kampanja Deželi preti kriza Samuel F. Prvor, kampanij-ski vodja za VVillkieja in Mc-Naryja v vzhodnih državah, ter podpredsednik republikanskega narodnega odbora, je rekel, Roosevelt ozn Will'kie napoveduje bankerot Republikanski predsedniški kandida je rekel v mestu Mitchell, iS. D., da b6 izginila v Ameriki demokracija, če Zdru-da je predsednik t žene države ne bodo nehale »znani 1 "novo kri- drveti v bankerot. Pojav "ne-zo", samo da bi odvrnil po- j nadomesljivega moža" (Roo-zornost ameriškega naroda od ! sevelta) je mogoče naravna posledica bližajočega se ban- ALBANIJA Navzlic najostrejsi italijanski ceuzuri prodirajo v svet poročila o vstajali v Albaniji, katere so se je Italijani pola stili na Veliki petek leta 1939. Stotisoč mož močna italijanska armada, opremljena z najmodernejšimi uničevalnimi »troji, je napadla slabotno sosedo. Napad je vprizorila država, ki je petnajst let prisegala albanskemu narodu prijateljstvo. Z Albanijo se jc zgodilo ta-1«o kakor s Poljsko, s kateri je sklenil Hitler leta 1934 desetletno prijateljsko pogodbo. Italijani so takoj pozabili vse svoje obljube ter jasno pokazali, tla je cilj njihovega napada popolno podjarmi jen je albanskega naroda. Grom topov še ni potihnil, ko se je začelo sistematično uničevanje albanske države in najboljših albanskih moči. Konec konca je bil, da je bila Albanija iapre-menjena v albansko provinco. Poraženi, toda kljubovalni albanski narod se je takoj >;operstavil temu sistematičnemu raznarodovanju. Veliko vojakov in ža uda rje v je pobegnilo pred italijanskim teroi jeni v gorovje. ('im brezobzirne jše je <|M>stajalo italijansko gospod-stvo, v tem večjih množinah se je vršil beg. Od časa do časa so se sestajali študenti z begunci ter organizirali odpor proti italijanskemu terorju. Glede vsake nove italijanske odredbe so vstaji natisnili letake, v- katerih so učili prebivalstvo, kako naj paralizira prizadevanja vsiljivcev. Zavladal je položaj, v katerem s'c italijansko vojaštvo ji; prav posebno dobro počutilo. f'c je italijanski vojak zapustil utrjeni okraj, mu je pretila nevarnost, da bo iz zasede napaden. Na poti med Krujo in Burelom so pred nekaj tedni vsta-ši pod poveljstvom albanskega častnika napadli italijansko motorizirano kolono in jo popolnoma uničili. Več sto Ialija-nov je padlo. Sledile so ropresalije. Italijani so aretirali in internirali večje število albanskih narodniih voditeljev. Mnoge vasi <(> uničili do temelja. Stotine in stotine albanskih družin je bilo obsojenih na počasno umiranje. Največjo nesramnost je zakrivil Mussolini, ko je na-oč;i podrejeni albansivi vladi v Tirani napovedati vojno zaveznikom. To nesmiselno obenem pa tudi zločinsko dejanje je spravil* v zelo težaven položaj albanske begunce, boreče se za svobodo in neodvisnost Albanije. Sledila ie rtbr> rožena vstaja, ki pa seveda ni mogla u-speti z ozirom na italijansko premoč. Da si so bili Albanci poraženi, je treba to vstajo smatrati za ponosen in krvav izziv na naslov nizkotnih plačencev, ki jih je postavil Mnssolini na čelo vlade v Tirani. JAPONSKA — ZAVEZNICA NEMČIJE IN ITALIJE Japonska, ki je doslej samo sinipatizirala z Nemčijo in Italijo ter se strinjala z njunimi vojnim cilji, se jima je pridružila tudi v vojaškem ožim kot polnovredna zaveznica. Nedavno je poslal Hitler v Tokio posebno komisijo, ki naj bi izdelala podrobnosti te zveze. Kot se je razvidelo v petek, je ta komisija dosegla f|>opoln uspeh. Povod tesnejšemu prijateljstvu med Japonsko in Nemčijo je dalo sodelovanje med Združenimi državami in Veliko Britanijo. Najbolj (porazno so pa vplivale na Japonsko govorice, da bo Anglija izročila Združenim državam Kingapur, svoje najvažnejše vojaško in mornariško oporišče na Daljnem Iztoku. Na vojaških krogih na Japonskem je začelo v ret i. Zahtevali so, da se ta sprememba posestvi pod nobenim pogojem ne sme za vršiti. To priliko je zgrabil ter povabil v f?vrbo njene lastne zaščite Japonsko v nemško-italijanski krog. Nemško-japonsko vojaško zavezništvo naj bo primerna protiutež napram angleško-ameriškemu prijateljstvu. Pogoje te zveze so bile včeraj poročanc v. listu. Države, ki jih je {podjarmil Hitler v Evropi, imajo na Daljnem iztoku važne kolonije, po katerih se tudi Japonska pohlepno ozira. Da ne padejo te kolonije v angleške roke, je po mnenju tokijsko-berlinskih krogov tesna vojaška, gospodarska in politična zveza med Nemčijo in Japonsko absolutno potrebna. njunih domačih problemov. Pry or je baje dobil iz Wash-ingtona zanesljiva poročila, da se pripravlja novi Roosevel-tov puč in tla bo v tem slučaju najbrž šlo za pacifično obal. Podrobnosti ni navedel nobenih. Namignil je le, da bo Roosevelt pričaral novo krizo v namenu da zmanjša uspehe, ki jih je dosegel Wendell Will-kie na Za,padu. Meadovi nasprotniki Prejšnjo soboto se je začela republikanska državna konvencija v New Yorku. Rpeubli-kanci bodo morali nekoga 110-minirati za mesto zveznega senatorja ter bodo v to svrho izbrali kandidata iz gornjega tlela newyorske države. Kot nasprotnika demokratskega senatorja Jamesa M. Meada prideta vpoštev Bernard Kearney, okrajni pravdnik Fulton okraja ; James .T. Wadsworth, assemblyman iz Genesee in kongresnik Bruce Barton iz mesta New York. Pozneje je bifc poročano, da je bil nominiran Bruce Barton za kandidata za zveznega senatorja na republikanskem tiketu. Rooseveltov govor ni bil političen Senatni kampanjski odbor je izjavil, da ni govor, ki ga je imel Roosevelt na delavski (praznik v Chattanooga, vsebo- i val ničesar, kar bi spadalo v j področje odbora. Kongresnik Martin iz Massa- i chusetts, ki je obenem tudi (predsednik republikanskega narodnega odbora, je zahteval vsebino govora preiskati, češ, da je bila politična. Martin je hotel tudi vedeti, kdo je plačal predsedniku vožnje stroške—vlada ali demokratski narodni odbor. Domačo politiko je Willkie le mimogrede omenil. — Vsak, ki hoče preštudirati dokaze, — je rekel, — mi bo pritrdil, da se je v notranjih zadevah New Deal kaj slabo izkazal. Res je uveljavil nekaj potrebnih reform, njegova notranja politika nas je pa vrgla na rob bankrota in protiustavne via de. — Po izvolijtvi lea 1936 je i-niel Roosevelt priliko storiti marsikaj za ožrvljenje svetovne trgovine in za zaščito svetovnega miru, namesto tega se je pa bavil z načrtom, kako bi po svoje prikrojil najvišje sodišče. Medtem ko je Hitlerjeva moč oil dne do dne naraščala, je bila Amerika razdeljena v dva tabora, ki sta se prickala glede naših temeljnih načel. — Če zmaga Nemčija, bodo Združene države povsem osa mljene proti sovražnemu totalitarnemu svetu. C'e pa zmaga Anglija, se utegnejo pojaviti vstaje in revolucije, ki bodo deinoralizirale Evropo. Osamljenost Združenih držav je direktna posledica naše vnanje politike zadnjih osmih let. "Upanje ameriškega gospodarstva * Edward Corsi, bivši pomo žni reliefni komisar v New Yorku, ki je pred štirinajstimi 2fc Peter Zgaga krota in dolgotrajne gospodarske depresije. Roosevelt pomagal povzročiti vojno, — je mnenje Willkie-ja Republikanski predsedniški kandidat, ki se je baš vrnil iz Californije, kjer je agitiral za svojo izvolitev, se je v nedeljo zopet podal na pot v Wisconsin, Michigan in Pennsylvania jo. Willkiejevi govori so pre cej vsestranski V njih se ba-vi z domačimi, pa tudi z vna-nje-političnimi zadevami. Tako je naprinier v San Francisco izjavil, da je Roose-velova vlada soodgovorna za sedanjo svetovno vojno, ter je zahteval /pomoč za Veliko Britanijo in gospodarsko podporo Kitajski. . —' Angliji, ki je naša prva et dolar-jev.^Tisti centi, ki ji ji pošljejo stariši, so komaj za šolnino. Preživlja se z večernim delom v restavrantu. C'e je teden prav posebno dober, dobi poleg hrane in šestih dolarjev plače, še tri do štiri dolarje napitnine. Trgovec se dolgo ni dal o-mehčati. Naposled sta pa vendarle sklenila kupčijo za petdeset dolarjev. Domenila sta se, da bo plačala vsoto v desetih obrokih. Ko bo polovica plačana, lahko vzame žeket. Pet dolarjev mu je dala na roko. Na stanovanju jo je čakalo pismo, da ji je mati nevarno zbolela in da more takoj domov. Kaj naj stori.' Za vožnjo je sicer imela, navzlic temu ii je pa hodil peta k na v-križ. Nastopila je težko pot k trgovcu po tistih pet dolarjev Dedec se je začel grabiti za redke lase in se dušiti, da je pogodba pogodba, da to ni no ben biznes in da ji pod nobe nim pogojem ne da petaka nazaj. Pač pa, se je naposled prem i.-lil, če hoče imei žeket za št i ride-« t dolarjev, za ima lahko. Nji je bilo za denar in nič več zažeket. In tako >ta he podajala in pogajala. Polagoma je znižal ceno na dvajset, petnajst in dc-et dolarjev. Ona, da ne in ne. Trgovec naj žeket obdrži, nji naj [ni vrne petak, ki ga krvavo potrebuje. Slednjič se je zgodilo nekaj neverjetnega. Trgovec vzame žeket .z obešalnika, ga ji zavije in da rekoč: — Vzemi in pojdi. Samo za pet dalarjev me več ne vprašaj. Vzela ga je in naglo ne je v raznih Trgovinah prepričala, da j«f samo lisičja koža vredna petinsedemdeset dolarjev. Kje je pa delo in kje dobiček* Tudi moški imajo sree Kdo razume bistvo trgovine.' Posebno majhne ali srednje-velike newyorske trgovine, ki je v vseh ozirih nekaj posebnega in neumljivega? Odkar je davek, stane v new yorski prodajalni zavojček cigaret šestnajst centov. Ponekod |ga je mogoče kupiti za petnajst centov. Je pa nekaj prostorov v Downtownu (človek mora seveda vedeti zanje), kjer stane zavojček cigaret trinajst cen-ov. i Ne smete misliti, da je pri tem kaj sleparije. Cigarete so javno naprodaj. Na vsakem zavojčku je kolek o plačanem davku. In prodajalce mora pri vsakem zavojčku zaslužiti že vsaj četrt centa. Če vprašaš trgovca, ki pro-ilaja cigarete po petnajst centov, koliko zasluži pri zavojčku, ti bo prisegel in s papirji izpričal, da nima niti četrt centa dobička. In to so trgovine, ki prodajajo same cigarete, ne pa kaj drugega, da bi jim bilo mogoče* dajati cigarete za nagrado. Se en slučaj Naj navedem še en primer newyorških trgovskih metod. Prejšnjo zimo mi je pripovedovala mlada Slovenka iz Ohio, ki študira v New Vorku. nekaj zelo značilnega. [Na 6. Ave. je že dalj časa o-pazovala v izložbenem oknu kratek ženski krznen žeket iz lisičje kože. Ni bila baš srebrna ali platinska lisica, ki so Nil demokrat-kega podpredsedniškega kandidata pade skoro vsa teža demokratske kampanje, posebno po južnih in zapadu i h državah. Še vedno je namreč dvomlijvo, če se b" predsednik Roosevelt kampanje direktno udeležil. Mogoče bo imel- predsednik tik pred volitvami nekaj govorov, naravnost izključeno je pa, da .bi vprizoril kakšno daljše kampanjsko potovanje. SIVALKE — na zig-zag in «na male stroje za moške kluboke dobe delo pri GOOD VALI E HAT CO. 19 W. 4th ST., NEW YORK (2x) DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 200 300 500 1000 2000 DIN.---$ 2.25 DIN.---$ 4.20 DIN.---$ 6.— DIN.---$9,73 DIN.---$1$.— DIN.---$37.— i C. , V DINARJIH V L I B A H 100 MR---$ 5*0 200 LIH---$11.25 300 LIR---$16.65 500 LIR--— $27.50 1000 LIR .---$54.— 2000 LIR---$107.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih poiiljatev vzame vec časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo ifcplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar. je treba posebej plačati pfo v Jugoslavijo hI Vsled v Evropi Bi f V v ' ropsk« driave. SLOVENIC PUBLISHING CO: : POTNI d KI ODDRLII s IS .216 West 18th Street, New Ter k To se je zgodilo pred kakšnimi ]H'tnajstimi leti v Downtownu. V slovenski družini— oče in mati sta že dolgo let v starem kraju—se je možila e-dina hči. Svatba je bila pristno slovenska. Mail se je nekoliko X»osolzila, is'otako mlada nevesta, v splošnem je bilo pa vse veselo in dobre volje. Posebno oče, korenjak pri petintridesetih letih. Ko je bilo veselje na višku, pa pove neki svat, da se mu nevestin Oče nekam čuden dozdeva. Sli so pogledat in ga našli sedečega na stopnic?li. vodečili v klet. Mož je pretresljivo in neutolažljivo jokal. — Srce ima, — govorili. — Dolgo je zatajeval žalost, naposled se pa ni mogel več zadrževati. Srašno rad mora imeti hčer, da pretaka za njo kot fižol debele solze. In res se ni dal utolažiti. Prijatelje, ki so ga tolažili, je kar suval od sebe. Šele po dolgem so ugotovili vzrok njegove žalosti. Neki neiprevidnež, ki je šel ,po vino v klet. je bil pustil pipo odprto. Skoro polovica soda ga je stekla po tleh. -■-J-L J! 'GLAS NATtODA" Tuesday, October 1, 1 940 Hlapec Martin Martin je hil liiapec pri Ska-rjeviti. To so pravi, da ni bil mo hlapec, temveč tudi de-a, skoraj bi rekli, da je 1 >i 1 to->rna živina, ki ao nfci prav vse uprtili. Martin .j«' vse prene-1. Saj je bil pa tudi tenrn •interno močan. Njefpovo te-je bilo kakor m "parizar" širok km i kolegi in debelini nom. Kar iihu je bilo naro-no. to je opravil, čeprav so :sti pokale. Resnično je ni lo stvari, ki Iti ji Martin ne kos. 'Ko je hil teden mimo, težki *o pa Martin opravil, ta zna vse!" teUaj je postal njegov o«braz kar lep, tako je za žarel o na njem iz notranjosti, tako srečen je hil zaradi takega priznanja. Martinov ponos so bile tudi njegove obleke — njegovih 12 parov «"eVljev in njeir»v;h pet oblek. Res je, M.irjin je b"I samo hlapec in -i )<• moral sleherni noveič krvavo zaslužiti, toda ohleke je imel lepšo !rot kak ir rn nt ar. Sicer je komaj utegnil, da hi -e lepo oMekel, nemara mu tudi nblekt niso dohro pristojfcle in njemu sa-iti-imi }e bilo .lajbolje v delavni obleki, vendar — 'imel je pa >e svoje obleke. Tn to mu je zadoščalo. Nedeljo za nedeljo ii!i je jemal iz omare, izkrtafd jih je in jih spet spravil. Vse pare -V v i.jo v je zapovrstjo o-snažil, da so se svetili ko luč in jih spet postavil na njih mesto. Dekle so se norčevale ir. ga vlekle: 4*Xo, Martin, boš šel malo ven?" A on ni odgovoril. On se 'v i»o -v o je zabaval in bil s tem zadovoljen. Tako je živel Martin. Bilo je prvega apri a — in vlekle so >e p viuenkovale, koga bi potegnile '/.a prvega aprila. Tudi gospodarja so vprašale, saj. .ie dejal, ;q>a> le mora biti. da .se življenje malo prezrači. A ker -o že vsi vedeli, da je danes prvi april, ni bilo se le kolo ne bi zlomilo, »on ho že zmogel. A saniokolnica je evilila in pokala in se upogiba I a. ** Prek l it i aprilat!" je zago-drnjal Martin, ko je spotoma počival. (KI Skalarjevih so >e zaslišali klici dekel: k4Hej, Martin, ali ti naj pri-deniK) pomagat?" Pa je spet porinil >amokol-nico in je sopihal ped bremenom po hribu navkreber, da mu je v kosteh kar pokalo. Kakor bi mu bili dali kanwnja in svinca v vrečo! Na prajru so stali gospodar in družina in so se smejali. Dekle bi bile skoraj popokale od -meha. ko seje Martin prizibal s svoji nI bremenom. Dekle so zavoi le: »"Prvi april, prvi april!" Te-dajci .je Martin spubil vw» šipe. Tn kdor koli se je v vasi pojavil pred njim, v lehemega je zahira! kamen. Julij Cezar osvojil Anglijo Anglija je veljala do dandanes za nedotakljivo otočno dr- neki praporščak Cezarjeve telesu garde in potegnil za se- zavo. varovano srebrnim i l>oj svoje tovariše, ki ni'-o lio- pasont morja.'' Glede na sedanjo vojno bo marsikoga zanimalo, da je angleški otok na- teli pustiti, da bi prišel prapor v roke sovražnikov. Izbira ni bila več mogoča. Vojaki so se padel že sloviti vojskovodja j izkrcal i ter napadli sovražnika, eanio . celo vrsto črk, ki sestavljajo! ,KM*ator, i priprave, ki kakšno besedo, celo vrsto zlo- razčlenjujejo z električnimi fil-gov pa požremo. da ne prihaja- tri vsak človeški glas na dvaj-jo do izraza. Iget različnih načinov. S po- RazLskovalci Bellovtga lal>o-| «"očjo) in stremel je proti skalnatemu britanskemu obrežju. Ni sicer nameraval podvreči si Britov. temveč je' vje in vojakov se je polastil hotel enkrat za vselej omejiti' preplah, zlasti še. ker so se ba-nevarno-ti, ki grozile rini- li, da se ne bodo mogli umak-.Jkcnm gospodst\*u v Galiji od. niti na ladjah ter fla bodo mo-prebiva!cev otoka. Gali in Bri-.rali slabo oboroženi naogo.ji. da se je Cezar lahko odločil za napad na otok. V mesečni noči je rim-Ijansko brodovje dvignilo .sidra pri Cap Cris Xez v bližini Boulogne in ž: zjutraj prihod- nje je šum brez zvočne višine. goče na primer tudi najčudovitejši bariton-ki gla> spremeniti v »kvakanju podobni glas kakšnega starca ali malega otroka. nat pripisoval velik |)omen junaškemu napadu na otok. kar sprevidimo že iz tega. da soj priredili Juliju Cezarju zahvalne slovesnosti, ki so trajale 20 dni. ICezar pa ni bil zadovoljni s prvim pohodom. Ze naslednje leto je organiziral drugi napad. Odplulo je nad 800 ladij s petimi legijami in 20,000 jezdeci. Pristali so v Kontu in sovražnik njihovega pristanka ni motil. Viharji -o pa zopet uničili precej ladij, ki so bile zasidrane na odprtem morju. Vendar ta n uspeli Cezarja ni odvrnil njega dne je bilo ladjevje pfed I od pohoda v notranjost otoka. I)o ver jem. Sovražnik je pa i Rimske legi jo so premagovale sprejel Rimljane v gostih vrs-J hrabro vse naravne in umetne tah na obali. Cezar je sprevidel, da pristanek ni mogoč. Za- ovire ter pognale sovražnika po zmagovitem boju nad bri- to se je ladjevje usmerilo proti j taniskim poveljnikom Cassivel- driiir^ga. ki bi ga potegnil', kot1 o-, . f"1. t_. , " . 1 r Bila ie divja, nebmlana b<'s- sauK) Martin. Tn saj -o prav nanj že spočetka vsi mislili. I4* Martin," je reke : gospodar pri zajtrku, "pojdi no k Oro-š-koveu «po umetno gnojilo, po 'aiprila', pravi, tla mi ga eno vrečo odstopil. Kar >aniokol-nico vzemi s seboj." Maitin je Še postrgal žgance fz skltnle in dejal: 44A ]>o — no. ta peklen-ka imena, teh tujih gnojil!" aprilat!" je Š- enkrat pov-eilal gospt^lar. Martin je \-7.el -amokolnico in se je odpravil k Oreškovcu. Pri Oreškovcu udi samokolnico s seboj. Tedaj se je začela najmlajša dekla hihitati, zaletelo se ji je in vsi ko jo začeli udrihati po hitbt.u, da se ne bi zadušila. Pri tem so se pa spomnili: prvi april! Oreškovec pa seveda tudi ni smel špasa pokvariti. Dekle so koj odložile žlice in vse so šle po 44aprilat." Martinu po dejali, naj se usede, ker da bo precej časa trajalo. Vsi so začeli tekati sem in tja, in Martinu se je zazdela velika čast, da se tako trudijo zaradi njega, A ti so zunaj pobirali kamenje in okmške od opeke in sc flih metali % vrečo. (Ko .je bila vreča polna, je rekel gospodar: * * A ti ne bo pretežko, Martin?" Vprav to je bilo Martinu všeč. Poskusil je. Pre-smeto je biria.vreča težka! Da liOKt, ki ie pognala sleherni kamen. da jo kar irrmelo. Vsa krotkost ji' izginila iz Martina. ■Njegova čast in njegov ponos, ki je na njinna slonela njegova človeškost boljše vrste, sta bila osramočena. Tzhrnli-nil je pračlovek iz njega in nobena dobra -beseda ga ni več ukrotila. Tz vseh be-(d mu je odmeval le še zasmeh in sranio ten je in postajal je zmeraj lx»lj besen. Nobene pomoči ni bilo več zanj! Zbežal je iz vasi v gozd. Kakor izbičana žival se je žari I v grmov j', in je začel tuliti. Tn jokal se je dan in noč, da je odmevalo po gozdovih in so se ptiči plašili. Lakota ga je pognala nazaj v vas. Koderkoli se je pojavil, se je razširila groza in strah. Dali so mu, kar jc zahteval, da bi le že skoraj odšel. Martin je to opazil in ljudi tem bolj sovražil, čim več so mu podarili v svojeim strahu pred njim. Čutil je, da je zaničevan, izobčen — in ostajal je pri živalih. A tudi živali so bežale od njega. Tedaj je i znova pobegnil iz vasi, drevil je na slepo po go-zidu in je padel v prepad. Našli so ga z razbito glavo med gruščem. Pri Skalarjevih še vedno visi njegovih par oblek v omari in zraven '-toji dolga vrsta njegovih čevljev. Nib če se ne upa dotakniti se jih, zakaj nekai gospodstvenega veje iz njih in še zmeraj napolnjuje kamrico hlapca. severovzhodu ter doseglo kraj, kjer je dandanes Valmencastle. Britanci so pa zasledovali gibanje rimljanskega brodovja in -o se umaknili od obale šele po hudem obstreljevanju. Rimljani so jih obstreljevali s posebnimi metalnimi stroji z ladij. Cezat je zapovedal, naj bi se vojaki izkrcali, pa se niso upali. Končno se je opogumil Rojake prpsiKVG, k o pošljejo za naročnino, da se . poslužujejo *— UNITED STATU oziroma CANADIAN POSTAL MONEY OfiDEl, ako je yam le priročno STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dolnte jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York lanom v beg. Rimski vojaki so se kmalu navadili na po-ebne bojne vozove Britov, čeprav so se jili v začetku silno bali. Rimljani >o prodrli do Tenwe in jo prekoračili nekje nad krajem sedanjega Londona, približno n tod Kingstonom in Breetfordom. Britanski poveljnik Rimljanov je hil pri t' h zmagah Rimljanov pripravljen pogajati se. Premoč rimiskoga orožja in vojaške s po s ob no-1 i Cezarja so prišli ption. required by the ->ct of August 24, 1502, as amended by the Act of March 3, l»Sa, embodied in section 537. Postaj Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to wit. 1. Th^t the names an« >tirwm of the publlsher.edltor, sasnsslng editor, and business mtoifin an: Publisher. Slovenie Publishing Company. 216 West 18th street. New York, N\ Y. Bdltor. Janes Teres«. 21« West 18th Street, New York, N. Y. Managing Editor. Ji.oex Tereelc. 21C West 18th Street, New York. N. Y. Business Manager. Frank Sakser 21« West 18th Ktreet. New York. N. Y. 2. That the owners sfs: (Give names and sddresses of Individual ownsrs, sr. if corporation, give Its nuns end names snd addresses of stockholdsrs owntsg or t.oldlng 1 per cent or mors of the total amount of stock) Slovenie Publishing Co.. Inc., 216 Wet« 18th Street, X Y. Fiank Sakser. Joseph Lupsha, Janez Tercek, Frank Lovšin. Michael Urek, Gabriel Kapy — All at the same address. t. That the knows bondholders, sawtgagses. and other security holders •saldi or holding 1 psr cent or more of total amount of bonds, mortcacsa, or otbsr •ecaritfss are: (If there are none, ao state ) ... NONB 4 That the two paragraphs next above, giving ths names of the ownsrs. stock-aolders, and other security holders. If any contain not only the list of stockholders and security holders aa they a wear upon the books of the cogapany, but also, la cases where the stockholder or security holder appears upon the books t»f ths company as trustee c In any other fiduciary relation, the name of the person or oorporation tor whom such trustee Is acting. Is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to ths circumstances and conditions under which the stockholders ana security holders who do not appear apon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner: and this affiant has ho reason to believe that any other person association, or corporation hss any Interest direct or Indirect irt the said stock, bonds or other securities than aa ee stated by him. 5. That the average number of copies of earh lwrue of this publication sold or distributed through the malls or otherwise, to paid subscribers during the 12 months preceding the date shown above....'....................................................... 3.500 (This Information Is required fi sa dally publications only.) . Joseph Lupsha, Sec'y. Sworn to and subscribed before me this 30th day of September. 1940. (SEAL) Frank Sakser, Jr., Notary Public spisi ASUI KSHU SLOVENSKO KKKII O Sestavil dr. f: j. Kern. Vezunr Cena $2.00 BODOČI ORŽAV1JAN1 naj aarofr* knjižico — "Slow I« become a <0tizen of taw Untied States'*. V tej knjigi so vsa pojasnila In cako-ui xa naseljene Cena 35C- UENAK. Spisal dr. Karl EngliS. £S6 atranl Deuarul problem je zelo zapleten Id te2aren In ga nI mogoče storili vsakomur Jasnega. IMsalelj, ki Je znan CeSkl narodno-gositodar-nki strokovnjak. Je raz&iril sv«'« delo tako. da bo služllu slehernemu kot orientaCni spis o denarju. *«»a 50c DOM.rf'I ZDRAVNIK. Spisal Sebaslijan Kueipp. 240 strani. o™ $1.25 DOMAČE ŽIVALI. Spi-al l»umlr Feigel. 7"J Strani. ^ 50c DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Frai.Jo I>u lar. 278 strani, fena trOKEJA. S sil kan«* Spisal K «#gvart. Ona $1.- KOKOSJEKEJA. Sestavil Valentin Kaziuger. C J strani. Uroš. t ena 50C KNJIGA O LEPEM VEDENJU. 4 IJrbsnl • Cena Vez .75e KNJIGA <> DOSTO.TNKM VEDENJU. Ill strani KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. Cena ")0c. strani Cena 30c. MLEKARSTVO. Spisat Anton Pevc. S slikami 168 strani. Knjiga sc mlekarje ln ljubitelje mlekarstva •Ploh. Ona 50c NAJVEČJI SPISOVNIK. — lo»i strani. Cena 5()C Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za Kuhinjo in dom. Cena 50c;. naSe Škodi ji ve živali v podobi in besedi. Opisal Fran Erjavec*. IZ4 strani. Broft. Cena ,25c obrtno knjigovodstvo. 258 strani. Vea... Knjizn je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo »t tele-roil varstvo. Cena $1.— ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJAK. Trije dell: 162, 141. 133 strani. Cena inehko ves Poljuden ln natančen opis odkritia novega sveta. Spis se člta kakor zanimiva poeeat ter Je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c- praktlcni računa«. Trda vea. 251 Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar Je prt nakuim la prodaji r»otrebno. Cena 75c. problemi sodobne fi ložo kije Spisal dr. F. Veber. 341 «ranL Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki hoče seznaniti a glavnimi čiumi sodobne filozofije. c«» 50c slovensko nemški slovar. Sestavil Dr. F. Bradač. — G'-o strani. Cena $1.25 umni čebelar, spisal Frank Lakmayer. IGU strani. Cena $1._ veliki slovenski spisovnik. Sestavil h. PiKlkraj.Šek. — 437 strani. C«™ $1,— VELIKI VSEVEDEŽ. 144 stranL Zbirka aanlmivih ln kratkočasnlh spretnosti ; burke ln ialjlvl poakusl: vedeževalaa tabela; punktlranje; zastavice. Cen. ZDRAVILNA ŽELlSCA. 02 •trmnl. Cena 25c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th STREET NEW YORK "GLAS NAROD A" — New York .Tuesday, October 1, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 V METEZU Roman. — Spisala: MABIJA KMETOVA. :— '19.......... NOVA ANGL ZRAČNA OBRAMBA "Ne bom se — in še vam bom pomagala." "Že mogoče, a ne verujem v to. — In kaj bo z Vando? Očim jo sicer ree boljši od mačehe, vendar tudi ta ni, ki ljubi otroka, kakor bi ljubil svojega.'' "Vanda pojde v zavod v Ljubljano. Sem že po poti skle-l ila to sama pri ist'bi. Pri vae, vonv da ne bi bila — in pri nama — ne maram, da bi kaj iztikalaza besedami, čeprav vem, da bi jo Gornik rad videl pri >ebi. Vendar — jaz nisem za to :n kolikor vem, tbo tudi Vanda rajše v zavodu. In bo tudi vzgoja boljša in za življenje j*1 tudi prav, da gre Jiitfilo med tuje ljudi in og daj!" Gospa Poldi Bizjak ova je tekala v silneni nemiru iz sobe v sobo, je klicala služkinje in jih c«-pet odslavljala in je dajala povelja v>ektižem in je sproti pozabljala, kaj hoče. Goste je bila povabila za ta več* r in še v zadnjem trenutku e-i ni bila na jasnem, kateio obleko bi oblekla. Omare so bile odprte, obleke razvrščene po stulih — izbirala je zdaj to. zdaj ono, se oblačila in slači a — a zadovoljna ni bila ne z barvo ne ? krojem, niti s .širino niti z dolžino. "Grozno je to." je vzdiliala na gla- in so vrtela pred zrcalom. 4*V tej čim svili sem tako oglata in rumena. In >ploh, ta Pireu ni všeč. Rdeča? V tej sem ^pet kakor natakarica: lilnhta? Sem spet prerevna. V 'beli ne morem biti zvečer, rjava je vsa tako okorna:; siva? Poizkusimo!" "Si gotova?" >o je oglasil gospod Bizjak, dobe.u-ni ,«J«o-bričina, in -e je s smehljajem zazrl v svojo gospo. "Ah — gotova! Da te ni mogoče pripraviti do tega, da bi imeli novo hišo!" je vzkliknila vsa jezna Poldi in zapenjala sivo baržunasto obleko. . "Poldi —pa ki j ti hodi na minel zdaj nova hiša?" "Ker se v tej starini že ne moretil videti več. — Niti poštenega zrcala ni meči kam postaviti, da bi se človek dodobra ogleda! v njem. X:» — saj se ne vidim! Obrni luč —" i "Zaradi zrcala bi hodil v novo hišo? Za božjo voljo, kaj apet fantaziraš?" "Fantaziraš ti — ki ti ni moči dopovedati ničesar. Pomagaj mi, pomagaj!" "Saj imaš skuškinjo . . ." **.Je za nič —sem jo že odslovila. No, kaj bo?" •"Le ne vzburjaj se — saj si lepa zame." "Zate!" Po velikih težkočah re je Poldi končno oblekla, a zadovoljna ni bila. "Ver* večer mi bo -kažen." je dejala in odhitela iz sobe. Bizjak pa je počasi odšel za njo iu zammmral: '"Koliko skrbi in jeze za prazen nič. Bog pomagaj!" ■Komaj je utegnila Poldi Se enkrat pregledati rože v salonu. ko je zabrnel zvonec in je kmalu vstopila Meta v salon. "Dober večer," je pozdravila in obstala pri vratih. Poldi ji je prihitela naproti in vzkliknila: "Ah, pozdravljena. Meta! Kako n*e veseli, da >i prišla prva, da mi poveš, ic-' i vse tako v rtdu, kakor sem pripravila, ali ni." "Sevala, vse prav, \>e doJ>ro," je dejala v smehljaju Meta in ri ogledovala salon. "Prav lepo iflborno — in bogato, bogato!" 14'No re — saj veš." "In ti zmorei veliko. — Pa kdo pride fše nocoj.?" "Gornik, oba Rižnarjeva in — Pire." "Kajpa —1 iu Pire " je ponovila Mfta in se poredno na-nfuznila. "Ce pa ne pride?" "Kaj? Ali m izvedela, ali kaj veš?" »se je v silnem nemim zgn žila Poldi In prijela Meto za roko. "Poldi, Poldi, kako se izdajaš! — Ničesar ne vem. le podražila sem te." Nova angleška zračna obramba. Za obrambo Ivcndona -se Angleži poslužujejo novega (Sredstva, kii natančno določi kraj bližajočega se sovražnega ae-roplana. Vsled tega je tudi razumljivo, da f so bili veliki zračni napadi zadnjih dni tako uspešno odbiti. eeraj je bil o zopet odbitih mnogo nenuških zračnih napadov, v katerih je bilo vdeleže-nih najmanj 600 nemških aero-planov. Ker pa iiemftki aero-plani niso mogli tako lahko napasti Tvcndona, so se razkropili po deželi ter bom/l»aronii>n. še nad Francijo. j ;N. n^ško poročilo pravi, (da sta (bila izstreljena dva angleška bombnika. Nemška mesta bodo izpraznjena. Iz Nemčije prihajajo poročita, po katerih bodo oblasti skušale poslati žene in otroke iz mest, kakor Berlin, Hamburg ter iz mest v zapadli i Nemčiji in ob Reni. Vendar pa pravijo, da bo ljudtTii dano na izbiro, ali se hočejo iz (mest izseliti na varnejše kraje, ali pa ostanejo na svojem me tu. Kdor pa se l>o hotel preseliti, ntoi bo pri tem država pomagala. Bombardiranje nemških mest. • Angleško zračno ministrstvo poroča, da so angleški aeropla-ni bontfbardiraU različne tovarne za vojaške potrebščine v Masdeburgu, Hanoverju. Bit-terfeldu in St.utttgartu, kakor tudi železniške postaje v Koli-nu in Osnabrucku ter zračne postojanke v Nemriji, Holand-ski in Belgiji. Thmgi ansrleški a f ropi an i pa so l>omha Odiral i Ostend. Flushing. Calais, in Bouloinie. V Oalar-u so nastali tako voliki požari, da jih je bilo mogoče razločno videti v Dover ju. Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA Povest o mladi efcankl, ki so jo hoteli prodati, pa je pobegnila. DELAVSKE VfeSTI "Nikai vidiš — uf - v-a -ein nervozna. že zaradi obleke. Saj kal pM oblekla bi se sviet." "Oh. Poldi. da m1 ti ljubi! Saj je vseeno — iti prav dobro ti prirtoja ta o»b!eka!" "Zar««-? No — potni je dH.»bro. (Še nova je, na ka^ vem. a!i je — ali ni." "Je, je — le |Kitolažena bodi." "Hvala Boljubil Ponii roko. *• Dober večer, pa Rižnar jeva, malokdaj se vidiva, kako to?" "Kaj. ve« I ve re še vikata?" je vprašala Meta. "Moja žena takt poredkoma prihaja v go-te," j? Jejal profesor Aleš Rižnar in se nasmehnil. "Tn se raj£e ■ nikomer ne tikam," je pristavila Melanija. "Pa kako — zakaj?" je vprašala Poldi. "Ali ni krasno — ti in ti — ali ni t.«ko jag^Kslovaii^ko?" nlogoče," j«' dejala mirno Melanija in ziesmla obraz. • Kpet so se odprla vrata in Pire je vstopil. "Ah, gospod doktor!" je vzkliknila PoJdi in vstala. L (Nadaljevanje prihodnjih.) Lewis zahteva revizijo obrambnih predlog {John L. Lewis, predsednik CJO, je pisal demokratskemu senatorju Mintonu iz Indiane in demokratskemu kongUcsni-ku Murdooku iz Utah, naj izpo-s.ujeta revizijo predloge, določujoče strogo kazen za osebe, ki poškodujejo narodno-ob-rambni material. Po Lewiso-vem mnenju jo ta predlog naperjen proti delavstvu ter krati pravico stavke. Lew is u tudi ne prija glede ustanovitve 'domačih gard.' V tem slučaju bi imele države pravico vzdrževati poleg narodno garde še drugo vojaško silo. ki bi se je s pridom posluževale stavkokaške agencije. 'Namesto tega predlaga Lomiš, naj l>o v* vsaki državi narodna garda ojačena za toliko članov, kolikor jih jo bilo vpoklicanih v aktivno vojaško f 1U'>IK>. V tem smislu je Lewi- pi1-al senatorju Sheppardu in kon-grosifiku Aravu. Prvi je prel.1-setlnik senatnega, drugi pa predsednik zborni^koga odbora zn vojaške zadeve. Stavkovni izgredi v New Yorku ,Prelj podžgal, da je Tako je neki vetu samo sedem Shakespearovih avto-gTamov, a eden med njimi je po vsej priliki nepristen. Tisti, ki je last Britskega niruzeja v Lon-donu, je veljal svoječasno skoraj milijon dinarjev. Neki drugače ncimovit angleški po«leželiski plemič je lastnik neke Raffaelove slike. Znan londonski velemilijonar bi bil to i ko nad vse rad dobil in mu je poslal ljubeznivo pismo z neizpolnjenim* to«la podpisanim čokom. Lastnik slike bi bil na ček torej napisal kakršno koli vsoto. Milijonar se je nemalo začudil, ko je naslednji dan prejel ček nazaj. Potem je plemiču ponudil 50.000 funtov šterlingov v gotovini in dosmrtno rento 2000 funtov šterlingov na leto. Tudi to ponudbo je plemič odklonil. Na nekem zabavnem potovanju po svetu je avstralski milijonar Leonard v Peruju videl in ol »čud o val kra-ivo krzno al-pake*. Ker goji boarata-š sani ovce, je hotel takoj kupiti »"-re-do alpak in jo prepeljati v Avstralijo. Delal pa je račune brez krčniarja, kajti izvoz alpak iz Peruia je strogo prepovedan. Milijonar je najel ladjo in je skušal na njo krov vtihotapiti nekoliko alpak. Vse zaman. kajti perujski cariniki so znali njejrove nakane preprečiti Končno si je Leonard izmislil, da bi živali spravil po kopnem preko moje. Na skrivaj jih je na knpil veliko število, najel je i* kušone pastirje in vodje ter je dal čredo gnati preko And in po argentinski nižini do Bueno»s Airesa. Več nesfo milijon dinarjev ara je stala vsa stvar, toda liaska ni bilo nobenega. Živali so bile od dolsrega potovanja namreč tako iz«xrpane, da so med vožnjo na morjn v^e poginile . V kroni waleslvih princev je majhen šop peres, ki izvirajo od posebne vrste rajčic. Žena nekega bogatega tovarnarja v Maneihestru si m Želela nič drugega, nego da bi dobila tuUi nekoliko takšnih peres. Obrnila se je do velike trgovine s peresi v Londonu, kjer so ji pa po- pravo. ki naj bi ji zaželjoni lišp prinesla z Nove Gvineje. Cez leto dni se jc odprava vrnila — s praznimi rokami. Rajčic te vrste, od kakršne izvirajo peresa v kroni waleških princev, spoli ni bilo dobiti. Stroški za odpravo, ki so znašali skoraj dva in pol milijona dinarjev, '-o bili zaman. TERMITI GRADIJO TENIŠČA. Tz Kapskeira mesta poroča jo, J da so - poskusi tam ungotovi'ii, da je tvorivo, iz katerega sestoje prebivališča termitov, izvrstno gradivo za tenlšJča. V drobno zmlet t m stanju daje plast toga tvoriva izvrstna in elastična tla tenišču in ta plast .je naSl \vo trpežna ter .ji nobeno vreme ne more do živega. Nadaljnja prednost je ta, da so zalo«re tega tvoriva neizčrpne in zato poc-r-ni, kajti če gnez«lo porulŠiŠ le na pol. ira termiti« žar še v tvorni-ci vžigalic v Koeborgu. V o-l>oh primerih je nastal ogenj zaradi neprevidnosti mladoletnih r^eb. RASTLINA — BAROMETER 7a* pridevek "vremenski o-kaže, da pripisujejo kom- sat pavi ali "bo- maet-jja življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR N'ajlx.Ijii slovenski i»riiMivedn!k in i»isatclj je Cankar, ki v tej knjigi prij»<»valuje marsikaj zanimiveKa iz svojega življenja. cena 75 c. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj p«ipis:ije sijajno zbihru jMiljskeKa kralja Jana Soliieske-ga nad Turki pri Ilotinn iu s tem usvolmjenje l*<>ljske. S to zma^o je l»ila končana turška sil*. j»h1 katero so toliko tnteli tudi slovenski kraji. cena $ 1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREDEM Poznani slovenski pisatelj i »opisu je čudovit svet un^l žark«>tjn južnega soliu'a in senco hladne severne nod. cena $ 1.— R0ŠLIN in VERJANK0 Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je poleg Josi|ia Jurčiča na3 nnjln.ljši pri|K>-vedalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na uradu Pvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ 1.— ROKOVNJACl IZPOD TRATE Spisal Kazimir Przerna-Teimajer. Zelo zanimiva povest o, divjem lovcu Grunltovgkeni. cena 75c SAMOSTANSKI LOVEC Spisal L. Cianghofer. Oaneboferja pr išiv a Jo med najboljše so^lolme pisatelje. — Samostanski lovec Je najbolj mojstersko njegovo delo. cena $1.50 SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne tdo-venščine v tem svojm romanu živo in zanimivo {»opisuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORMK Pisatelj v knjigi [K»ve isto, kot pove naslor: .le. Zelo zanimiv roman. f-»-i;ar dejanje se »iogaja v Egiptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO &OKM Poznani slovenski pisatelj rnnu v tej knjigi |M»daja zeli* zanimive p««|atke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $1.— ZNANCI Spisal RAIM) MI KMK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "'1'ovesti in orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. v tem romanu Keller v svetlih barvah riše dog'Ml-ke na kmetili in posebno v gozdovih. cena $1.25 ŽiTO POGANJA Spisal Rene Itazin. Kraneoski roman zelo napete vsebine. cena 75c ZADNJI M0HIKANEC Spisal J. F. Cooper. Dejanje se Trši v ietii 17!»7, ko so še lndijan<-i kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek. pričeli gniti. Streha* grladkihjda uporabiti m« za druge k<»-ovojnih listov pa poskrbi, da r=<»i ri<1«'.n namene. Tako iuun da-dež lopo odteka s košarice, ta- j* jo njeni cveti poleti okir no ko da ne prodre niti kapljica v i zelenjavo, ki je zel« red i'na in cvete. ^ ^ vsebuje meti drugim apno. Da- Bo