ZgoÛnJu
Eatoližk
Danic» izhaja vsak petek naeeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. GO kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., začetert leta 1 gld. 30 kr. T tukarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., zaeetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
List 357
Tečaj ZZZni.
V Ijubljani 27. vel. serpana 1880.
Cerkvene himne.
Poslovenil Janez Bile. (Dalje.)
O sv. Venanciju. L
(Martyr Dei Venantius.)
Venancij, Božji mučenik, Lepota, luč Kamerčanov, Po njem premagan je sodnik, Prejel je ven'c nebčščanov.
V	železje vklenjen deček mlad,
V	tamnico veržen, pretepen, In levom, ktere mučil glad, Nevsmiljeno bil položčn.
Pa prizanaša lev, divjak, Fantiču temu milemu; In lačen liže ves kroták Nogé mučencu mlademu.
Pripogne trinog mu glavó, In z dimom gostim ga duši; Koščice nežne in teló Z gorečo baklo mu žari.
Očetu 8 Sinom slava, čast, In Tebi Duh naj bode last! Za nas Venancij prosi naj, Da sprejmeš nas v nebeški raj. Amen.
II.
(Athleta Christi nobilis.)
Borilec blagi Kristusov Sovražnik krivih je bogó v, Ker je ljubezni Božje vnét, Minljivi zaničuje svet.
Teló obdaja ojstra véz ; Čez skalnati je pahnjen jez; Prebada lice ternje ojstró, In skala terga mu teló.
Ko mučenika vlačijo, So žejni kervniki močno; Venancij sveti križ stori: Iz skale virček pri šum i.
O neizmagani vojščak, Ki trinogom si mil, krotak, Da žejnim hladno daš vodo — Tud' nas poruši z milostjo.
Očetu s Sinom slava, čast, In Tebi Duh naj bode last; Za nas Venancij prosi naj, Da sprejmeš nas v nebeški raj. Amen.
in.
(Dum noete pulsa gratior.)
Se vmika noč, Danice žar Prihodnji dan naznanja že, Venancij nam donaša dar, Ki nam ga blaga luč daje.
Odganja hudobije noč, Temoti pekla jemlje moč, Božanstva prava luč blišči, In serca ljudstvu razsvitli.
On s kersta blaženo vodo Rojake svoje je opral; Omite v vodi je poslal Mučence med zvezde, v nebo.
Ki Bi sprejet med angele, Uelisi prošenj naših glas: Odženi hudobije vse, In svojo luč razlij na nas.
Očetu s Sinom slava, čast, In Tebi Duh naj bode last! Za nas Venancij prosi naj, Da sprejmeš nas v nebeški raj. Amen.
(Dalje sledi.)
Mz žirije nI a JMarricifa Tomana.
(Dalje.)
Nadalje sem rimske bolnišnice obiskoval. Od zdaj sem imel prav prijetno življenje v Rimu. Našel sem namreč pet svojih nekdanjih tovaršev in sošolcev iz Inomosta. Bili so doktorji Tomazzoli, Zazzer, Ritter, Gagers in Riester. Leto pozneje postal je doktor Teis mestni zdravnik v Civitavecchiji, 48 italijanskih milj od Rima. Mesto ilma terdnjavo in zavetnik, v kterem stoje papeževe barke. Je pa ondi prav nezdrav zrak. Tje sem Teisa spremil in ondi mu pomagal, ga oskerboval in tako sem vedno živel v upanji, da mi bo po-mogel k dosegi doktorstva; pa vse je bilo zastonj. Ver-nil sem se toraj za 15 mesecev o svetem letu 1750 v Rim.
Bil sem že 27 let star; ali nič še ni kazalo, da dosežem svoj namen. Pa ravno takrat, ko sem naj manj mislil, bil sem svojemu namenu naj bližje, se ve, da si ga nisem sam postavil, ampak Bog mi ga je bil namenil.
Ravno tisti čas bival je v Rimu iz družbe Jezusove o. Arhangel d'Origni, iz Verone doma, general-prokurator Goanske provincije, in je iskal pripravnih ljudi, da jih pošlje v Indijo v misijon. To sem zvedil, in hitro je bil sklep storjen: k jezuitom iti, ker ravno ta sklep sem bil že v Inomostu naredil; pa sem si ga potlej zopet iz glave izbil.
Podal sem se toraj k temu očetu, razodel mu svojo resno misel jezuit postati in ko misijonar Bogu služiti, ter sem ga prosil me v omenjeno družbo sprejeti. Veselje sem imel iz njegovih ust slišati, da sem sprejet; samo rekel mi je, da je še poterdila od redovnega generala in provincijala rimske provincije k temu treba. Tisti čas je bil general reda o. Frančišk Rec, iz zlate Prage, rimski provincijal pa o. Timoni, Grek po rodu. Predstavil sem se obema, pa sta tudi oba moj namen odobrila in me v sklepu poterdila.
Ko sem o. prekuratorju razkazal spričevala iz zdravilstva, izrekel je željo, naj pred vstopom v red napravim še skušnjo, da postanem doktor. Na stroške druž-bine poslal me je tedaj v Mačerato in dal mi je priporočilni list do vodja ondotnega jezuitovskega vstava.
MaČerata je zelo staro, slavno mesto Umbrije, ima vseučilišče, na kterem sem 2. grudna 1750 po doveršenih skušnjah postal doktor modroslovja in zdravilstva, ob enem pa tudi „Comes Palatinus in Eques auratae Mili-tiael". Razun šeg, ktere so navadne, kadar kdo postaja doktor, so mi še tudi neko čelado na glavo djali in nekak meč mi opasali, ker sem bil vitez.
II.
Pred odhodom v misijon.
Z doktorsko diplomo sem se v Rim verni!, zvedil sem pa, da to prekuratorju še ni bilo zadosti; moral sem še opraviti djansko skušnjo v zdravilstvu. Ko sem tudi to srečno prestal, mi je bil 13. gruden za vstop v novicijat odločen.
Omenjeni dan se zazna in poslovil sem se s prijatelji- Prav dobro se še spominjam, kako mi je pri tej priliki nekdo prigovarjal, naj svoj sklep spremenim, in naj premislim, da je vendar veliko bolje, ako se na Nemškem z berhko deklico zaročim, kakor pa da bi med Indijani ali pa med černimi divjaki v Afriki zdi-hoval. (Meseni ljudje mislijo mesčno; toda tisučero se jih kmali pritožuje, da le prekmalo se pokaže v tem naj veči britkost, kar so si mislili za naj veči srečo.) To bi
bil lahko storil, kajti imel sem svojo doktorsko diplomo in druga spričevala v roki, pa moj poklic ni bil to, ampak moj poklic je bil: svetu za vselej se odpovedati in naj dobrotijivšemu Bogu v resnici služiti. Nisem toraj poslušal glasu takih goljufivih Sirén, temuč naglo sem se podal v novicijat k sv. Andreju, kjer so me po šegi nekteri očetje iz druzih hiš družbe Jezusove čakali, da mi srečo voščijo in me objamejo.
V	začetku sem obderžsl svojo svetno obleko, stanoval v posebni sobi, neki novinec pa me je podučeval v navadnih mojih opravilih in poslih. Po dokončanih duhovnih vajah pa sem 20. grudna pervokrat duhovsko obleko oblekel in prišteli so me drugim novincem.
V	vsem svojem življenji nisem nobenega tako veselega časa vžival, kakor tih 21 mesecev, ktere sem v novicijatu v Rimu preživel. Poslopje, tega se deržeča cerkev in vert, vse je krasno. Moji sonovinci bili so mladi ljudje visocega in plemenitega stanú, in bili so dobrega serca, kakor ssv. Alojzij in Stanislav, ktera sta v ravno tisti hiši prestala svojo poskušnjo. Oče novincev, Inocencij Gentili, me je sicer za nektere mesce obložil z zamerznim poslom, morebiti zato, da me je skušal. Berž ko ne, je sum imel na-me, da bom zarad doktorske diplome in starosti — moji sonovinci zvali so me le „stari" — bolj prevzeten memo druzih. Ko je pa videl, da vse z veselim obrazom in dobro voljo storim, začel je z mano delati prav prijateljsko. Posvetoval se je z menoj, kadar je bil bolehen, in smel sem v njegovo Bobo stopiti, ne da bi poterkal. Še v Indiji sem prejemal tolažilne liste od njega. Z eno besedo rečeno, vsi so me cenili in spoštovali in terditi smem, da mi v novinstvu ne na duši in ne na telesu nobene reči ni bilo treba pogrešati.
Italijanski jezik sem si bil tako prisvojil, da so me komaj še za Nemca spoznavali. Zarad tega, in zarad dobrega izgovarjanja moral sem pogostokrat v novicijatu tako, kakor tudi v hiši, v kteri sem obljubo naredil, pri pervi mizi brati. Ob nedeljah in praznikih pa so me pošiljali na zeló obiskovane ulice in terge, da sem zbranemu ljudstvu pridigoval in keršanski nauk ozna-noval. (Na Laškem se novinci večkrat v tem vadijo in ni nič posebnega. Tudi r. dr. Knoblehar je pravil, da je iz Propagande z drugimi hodil na kmete v hribe delavcem po polji ali kjer si bodi pridigat, in v življenji svetnikov se večkrat enake reči berejo. Vr.) Pogostokrat je Bog to moje delo s tem poplačal, da se je kak zastaran grešnik k Bogu z resnično boljšim življenjem spreobernil.
Zadnjega mal. travna 1751 moral sem v družbi dveh druzih novincev popotovati v Assisi, in med potjo v različnih selih in krajih pridigovati. Navadno proti večeru smo ali keršanski nauk učili, ali pa druge kratke govore imeli. Tudi smo po ulicah nektere pesmice prepevali, kterih obseg je bil premišljevanje štirih posl led-njih reči. Ljudstvo nam je sledilo v trumah, spremljali 60 nas v cerkve in z nami molili med tem, da so se močno bičali.
Na tem potovanji smo veliko lepih in redkih reči vidili. Tako na primer, ko smo prišli v Montefalcone, so nam ondotne nune iz reda sv. Avguština pokazale celo truplo sv. Klare. Vidi se, kakor bi bila ta svetnica še le včeraj umerla, njen obraz je poln in lep, nohtje na rokah in nogah so rudečkasti in svitli; ravno tako je tudi orodje terpljenja Gospoda našega Jezusa Kristusa, ktero so po njeni smerti v sercu našli, občudovanja vredno. Verh tega so v njenem sercu še našli tri krogljice, kterih ena je toliko težka, kakor drugi dve, in ti dve toliko, kakor ena. Nekteri terdijo, da te tri krogljice pomenijo skrivnost presvete Trojice. Ena teh
krogljic je, kakor pripovedujejo, takrat prepočila, ko je Martin Luter začel krivo vero razširjati.
(Dalje sledi.)
Srednje-afrikauske Hibe*
(Dalje.)
Ne bom popisoval stiske misijonarjev, ki niso mogli dobivati vina, da bi vsak dan obhajali sv. mašo, neizrečeno poživljenje za mučene duše. Z vinom se je gospodarilo tako, da ga je ostalo nekaj malo za mašo ob nedeljah in praznikih. Sicer niso imeli vina ne misijonarji in ne redovnice; pili so skoraj zmeraj umazano, solnatno in zamerzno vodo.
V toliki nadlogi moram slovesno poterditi, da ne misijonarji, ne redovnice niso zgubili serčnosti in ne gorečnosti za svoje pretežavno opravilo: stanovitno so ostali vsak na svojem mestu, dobrovoljni in zadovoljni so pri tolikem in tolikerem pomanjkanji in darovanji brez utrujenja delali, da bi Kristusu duš pridobivali. Nikoli niso omahovali in ne zgubili serčnosti, ko so divjali toliki viharji, sredi med tolikimi boleznimi, v obličji smerti tolikih sobratov in sosester; temuč prenašali so neprestrašeni udarce prestrašnih pošasti, vedno zaupajoči v Boga, ki potare in vzdigne, ki razžalostuje pa spet tolaži, in v Boga Zveličarja, ki je po svojem prebrid-kem terpljenji in smerti častitljivo od smerti vstal. In to njih zatajevanje še više seže, ako se pomisli, da tudi oni sami so bili večkrat terti od vročice in to v preso-parnem obnebji, bivši ob enem terpinčeni od komarjev in druzih živali, ki so jih noč in dan morile. Ob kratkem, bili so vsi pod naj slajšim bremenom križa, čisto brez vsega človeškega poterdila; ali vendar bili so vsi pogumni, vsi serčni in polni zaupanja na samem križu Jezusa Kristusa, kar je nezmotljivo znamnje, da to je delo Gospodovo.
In tem splošnim pomanjkovanjem in žertvam se je družil še drugi prav težek križ za mojo dušo in za serce našega velikega namestnika č. g. Antona Skva-ranti-a. Ta teža je bil dolg 46.784 frankov, ki smo ga bili dobili, ki z unim, kar smo sami bili prisiljeni za naj potrebniši reči ga narediti, znaša čez 70.000 frankov.
Ali to še ni vse. Še druga bolj divjaška stiska je nastajala in tergala me naj globokeje v dušo.
Proti koncu mesca malega travna 1878 se je jelo obnebje zagrinjati v goste megle; bliski, gromi in strele so žugale uničiti une zapušene zemlje. Neprevidoma so jele liti plohe z neba, in deževanje je bilo dobra dva mesca tako obilno, da naj stareji ljudje te dežele ne pomnijo kaj tacega. Bela in Višnjeva reka ste tako na-rastli, da ste prestopili bregove in žugali zatopiti samo včliko mesto v Sudanu in z njim vred našo včliko napravo v Hartumu. Obsadka več tisuč vojakov v Hartumu, pod vodstvom vojaških mčrjevcev (inženirov), je okrog vsega mesta kopičila močne nasipe, da bi povo-denj obmejila; mi pa smo ob enem s silnimi stroški ob Višnjevi reki pred misijonsko hišo kopičili silovite nasipe ob bregovih. Tako se je po nepreterganem delu skoz tri tedne mesto in misijon obvarovalo in strahoviti pritoki niso storili znamenite škode. Padlo je sicer na stotine in tisuče hiš; vendar naše poslopja so ostale brez
{>oškodovanja. Jezovi in nasipi pa bodo služili veliko et v prihodnje, da se misijon obvaruje povodnji.
Nato so poljedelci in kmetje sejali semena, kar so jih pri poprešnji lakoti premogli še ohraniti. Dobro namočena zemlja je postala rodovitna in obrodila je tako obilnost vsaktere žetve, da pretekle leta nikoli ni bilo kaj tacega viditi. Vse je mislilo, da o novi žetvi dragina
neha in da se pozabijo celč sledi prešnje strahotne rev-
šine.
Pa ni bilo tako. Se v deževji je padalo na stotino in tisuče hiš in kčč, ki so narejene is opčk na solncu posušenih, iz slame ali terstja. Ubogi prebivalci so bili pod milim nebom, nastavljeni po noči in po dnevi golemu obnebju, v deževji in solnčnem pripčkanji. Pričele so se tako hude vročice, da so obširne dežele bile kakor obsejane z merliči vsacega spola in starosti, in malo številu ostalih je bilo kakor lasijoči merliči. Strah in groza se je razširjala na vse strani, prehuda in neod-jenljiva kužnost se je natrosila v mesta, v velike vas! in po poljih s toliko silo in hujavo, da se je velik del teh okrajin v kratkem spremenil kakor v eno samo veliko pokopališe.	(Dalje sledi.)
NihiiMi in podnihiiisii? rudec harfi in rudecharceki.
Rudečkarji in ničkarji so se na Ruskem zopet huje jeli šopiriti. Posebno išejo ljudstvu to misel vsaditi, da vse, kar zdaj stoji in veljavo ima, je skoz in skoz zanič in se mora razdjati, potreti, uničiti. Tem podobno so delali marsikteri zbori in postavodajci po več deželah: „vse preč, vse ni zanič, vse mora novo biti!*' Po tem kopitu so delali in delajo, kolikor se niso še naveličali in spoznali, da tudi njihovo delo vse je za nič. Koliko krivice zoper sedmo zapoved je storilo laško framason-stvo, koliko prusaška prederznost, koliko je dela zdaj francosko! Dosti tolovajstva in barbarskih ostudnost so storili po drugi strani rudečkarji in nihilisti — in jih žele še milijonkrat več storiti! In glejte in stermite: oboji se ustijo, da hočejo ljudstva in narode osrečevati!
Kaj bode konec? Po Sisifovem in Kajnovem delu se bodo oboji prepričali — prisiljeni se bodo prepričali, da le v tem je rešenje človeštva, kar so najhuje sovražili — v katoliški Cerkvi.
Rudečkarji in ničljarji, kakor „Vaterland" piše, hočejo 1) prežati posebno na bogate in veljake, da pri njih dobijo prav veliko prijatlov... Toda, bedaki! ali nc vidite, da so zelo že zdaj vaši prijatli? Ali se ni ravno pri tacih pričela nevera in brezverstvo? — 2) Ničljarji hočejo tovaršem in prijatlom prav čversto davke nakladati in „en del njihovega premoženja uzeti, da bodo imeli pomočke za svojo propadando'*... No, ali pa nc delajo liberalci po drugi strani tudi tako? — 3) Nihi-listi hočejo dobiti vpliv do vradnikov, častnikov in ta vpliv v Jo porabiti, da ljudstvu njihovo vlado primer-zijo .. Čudno; poglejte n. pr. na Laško, Francosko itd., ali ni to že odveč doseženo?
Nihilisti in rudečkarji hočejo le doveršiti, kar so verski sovražniki davno že začeli. Le nekaj druzega je: nihilisti tudi bogatim in visokim brezvercem, ki so jim pot pripravljali, nočejo prizanesti, temuč takim še najhuje kožo stepsti. To pa je popolnoma plačilo satanovo za službo satanovo, kteri tiste naj straš-nejše tare in muči, kteri so mu naj zvestejše služili.
Kdor tedaj zapeljanih se želi rešiti, naj služi Njemu, kteri dobro plačuje, hudo pa kaznuje. Oberne naj se brez odloga k materi svoji Cerkvi, ktero je nehvaležno zapustil, morebiti celo sovražil, preganjal...
Ker pa je spreobernjenje čudež milosti Božje, zato je čez vse potrebno za vse take nesrečne moliti: naj bodo toraj vsi brezverci, slaboverci in V3i sovražniki sv. vere prav posebno priporočeni v spomin pri s3. mašah, v osebne molitve, in še posebej v bratovske molitvo Naše ljube Gospe presv. Serca Jezusovega.
♦
Ogled po Slovenskem In dopisi.
V Ljubljani, 18. avgusta. (Spomin cesarske čOletnice.) Srečni so narodi, ki so s terdnimi in svetimi vezmi tako tesno zedinjeni, da jih naj hujši viharji današnjega časa ločiti in raztergati ne morejo. „Vse za Boga, cesarja in domovino" — niso prazne besede, temveč pomenljiva, osrečilna načela, ki jih je Bog sam z neiz-brisljivimi čerkami zapisal v človeško serce. Nepremagljivo bilo je izvoljeno ljudstvo stare zaveze, ter se je radovalo v sreči in obilnosti, dokler je bilo zvesto Bogu, kralju, svojemu po mazil jenemu Božjemu namestniku, in dokler je ohranilo goreče hrepenenje za obljubljeno deželo, svojo domovino, ki je zvesta podoba večne domovine. Vsako blago serce bilo je polno veselja viditi te dni, kako živo se gibljejo vsi narodi velike Avstrije, da bi razodeli svojo zvestobo in ljubezen do presvitlega, občeljubljenega cesarja. Po vsi pravici se smč reči, da ga ni kraljestva po vsem svetu, ktero bi nas prekosilo v ljubezni do našega vladarja, ki se pa tudi odlikuje pred vsemi vladarji z očetovsko ljubeznijo, ktera z enako skerbjo objema vse narode obširnega cesarstva.
Družba sv. Vincencija te lepe priložnosti za ska-zanje svojega spoštovanja ni zgrešila, temveč je v djanji razodela, da želi slavni dan cesarske petdesetletnice ne-pozabljiv storiti za ljubljansko mesto in za celo deželo. Kupila je veliko hUo z dvorom in vertom na Poljanski cesti, bt. 3(5, ktera se ima za deško sirotišcico porabiti. Davno zaželeni namen te družbe se toraj spolnuje in berž ko bo mogoče, bo družba sprejemala uboge sirote ter jih keršansko odgojevala. Zapuščeni dečki bodo z božjo pomočjo dobri kristjani, pridni in sposobni delavci, rokodelci itd., pa tudi marsikter zmožen deček bo dosegel naj višji srečo duhovskega stanu v veselje in blagor onim, ki so bili delavni za ta znameniti vstav. Kdo more izreči, koliko dobrega sadu na leta in leta bo obrodila ta vejica keršanske ljubezni in kako srečni so dobrotniki, ki sadijo in prilivajo, da se vedno bolj krepko dviguje in razširja drevo, ktero bo sprejemalo v srečno zavetje uboge dečke, ki nimajo za-se nič lastnega prostorčeka.
Za take velike namene potrebuje družba tudi obilne pomoči in prosi zato milih darov, ki naj se dobrotno izročujejo ali domačim gg. duhovnom, ali gg. vrednikom časopisov, ali predaištvu Vincencijeve družbe. Vsaki naj manjši dar se bo z obilno hvaležnostjo sprejel.
Predništvo družbe so. Vincencija.
Iz Ljubljane. (Papežev god in čast PeČiske rodovine.) Papežev god po poprešnjem imenu, Joahim, je bil zadnjo nedeljo, 22. t. m. „Unita" pravi, da laško rovarstvo nas je učilo obhajati papežev god: obhajalo ga je ono iz hinavšine; mi ga obhajamo iz hvaležnosti, iz ljubezni, iz vdanosti. Nekdaj so papeževi godovi memo šli kakor nevedoma, kajti papež sam nastopivši stol sv. Petra je kakor zapustil poprešnje ime, ki mu je bilo dano pri sv. kerstu. Tako skoro nihče ni vedil, da Pij VI se je prej imenoval Janez Angel, Pij VII v družini Barnaba, Gregorij pa kakor kasinski minih; Leon XII Hanibal; Pij VIII Ksaverij, in Gregorij XVI Jernej Albert, ko minih pa Maver.
L. 1£46 in še dve leti so prekucijski vitezi obhajali družinsko ime Pija IX; toda že tretje leto svojega papeštva je Pij obhajal svoj god že v Gaeti, v pregnanstvu.
Kar pa so prekucuhi pričeli iz licemčrstva, to na-daljevajo katoličani iz ljubezni. Ne da bi namreč v sv. Očetu častili samo papeško čast, časte tudi njegovo osebo, v kteri sijejo tolike in tolikošne prednosti in čed-
nosti, ki ga delajo častitljivega tudi brez ozira na čast, ki je zdaj zedinjena z njegovo osebo.
Družina Pecci (r. Peči) je že stara in sloveča; iz nje izhaja več svetnikov in svetnic. Tako je Peter Peči, vatanovnik pušavnikov sv. Jeronima na Španj-skem, umeri 1. 1402 v svetišču Marije Device v Guada-lupi in oklican za „blaženega". BI. Alfo n s Peči, mož velike svetosti, spovednik sv. Brigite, škof v Andaluziji; odpovedel pa se je po papeževem dovoljenji škofiji (1. 1367) iz ljubezni do čednosti in pristopil v red sv. Jeronima. Emilij Peči se je vojskoval zoper Turke o obseji Famagoste. Ker so pa bili Turki premagali in prederli v terdnjavo, je Mustafa poklical préd-se keršanske glavarje in zahteval, da saj eden naj se po-turči zatajivši Jezusa Kristusa. Ker so pa vsi pošteno odbili ta preklicani predlog, so bili na povelje Musta-fovo trinoško pomorjeni. Med vsimi naj hujši smert je zadela Emilija Peči-a 2. vel. serp. 1572; z vso serčnostjo je nasprotoval žuganju in terpinčenju, kar vse je rajši prestal, kakor da bi od vere odstopil. Zadela ga je smert sv. Jerneja. Z junaško stanovitnostjo je terpel, da so pošastni trinogi živemu kožo derli z života. Imenuje se: „Blaženi Emilij, vojak in mučenec". Zraven teh ste tudi: zveličana Marijeta Peči, in Ambrozija Peči, obe redovnici.
Opustim naštevati dalje veliko število preslavnih mož tudi v druzih stanovih iz te rodovine, ki izvira iz Siene in se je od starodavnih časov ločila v 4 rede; Peči se štejejo k redu, ki se imenuje „dei Nave", ki je bila močno sloveča.
Iz Ljubljane. Iz katoliškega misijona v francoski Afriki sporočila kažejo, kaj je tudi tam storila suša. Kakor v srednji Afriki, tako na Algirskem katoliški duhovni in redovi išejo pomagati ubogemu človeštvu. Iz Kube blizo Algira poročilo ondotnih katoliških redovnic do neke dobrotne gospé v Ljubljani pravi:
„Naše delo v Afriki so ubožnice, šole, pribežališča, bolnišnice, obiskovanja bolnikov po njih kočah (gurbis) in keršanskih vaséh. Vse to pa omaguje v pomanjkanju pomočkov!"
Dalje omenja lakoto in njé naslednico, vročinsko bolezen 1. 1869, in da je nadloga pobrala dvé tretjini prebivalstva. Omenja, kako so zbirali in zbirajo zapu-šene sirote in jih zročujejo redovnim hišam, ktere zdaj (Gambetta in mnogi siti judeži v Parizu in drugod) hočejo zatreti. Omenja „aposteljna Arabov", milg. Lavi-gerie-a, škofa algirskega, ki je odperl svoje očetovsko serce 1800 sirotam obojega spola — od 2 do 16 lét. To veliko družino je bilo treba oskerbeti z vsim, potrebnim. Dve misijoski družbi ste bile vstanovljene za iz-rejo teh ubozih bitij, ki so smerti bile nastavljene. Delo se je pospeševalo, pa viri pomočkov so potekli.
Pod vplivom katoliške vere se meči natora naših drazih Arabov, pravi poročilo, mnogi so nam delali veselje, marsikteri so umerli smerti svetnikov, nektere deklice so postale redovnice, naj veči del so izverstne družinske matere po vaséh, ki jih mi zderžujemo.
Milgsp. škof Lavigerie v svoji apostoijski veliko-serčnosti je spoéél misel: preroditi Afriko z naseljevanjem keršanskih zakonskih. Ženijo in možijo se med seboj sirote, moški izrejeni od redovnikov v Karreji, in ženske od redovnic v Kubi. Oskerbi jih misijon z vsim, da jim hišo, pohišje, goveda, orodje za kmetijo in zem-ljiše : tako vstajajo pofrancozene arabske vasi s pomočjo sv. vere.
Ako kteri naših dobrotnikov kdaj pride v Afriko, pravi dalje, prosimo, naj obiše svoje otroke (ki so jim očetje ali matere kot dobrotniki — dobrotnice) pri sv. Moniki in pri sv. Ciprijanu. Vidil bo čedno cerkev, v
kteri misijonar po dvakrat na dan zbira k molitvi otroke, ki jim je po veri oče, mati, zdravnik, sodnik mirú za kake male razpore itd.
Redovnice imajo pa šolo, napolnovano z umnimi otroci, ki prav dobro govoré francosko.
Delo, nam posebno drago, je misijon za kabilski narod. Ondi imamo napravo, v kteri vadimo žene, da dobijo veselje do dela. Šivanje, red itd. so jim čisto neznane reči. Privabijo se za kaka 2—4 solde na dan; zlagoma dobivajo veselje te nesrečne ženske, pogreznjene do stanú, kakoršnega si komaj kdo more misliti v Evropi.
Vsak dan tudi eden redovnikov s svojo popotno lekarno (apoteko), s cufanjem, obezami, prehodi vas, obiše zaduhle koče, obezuje gnjusne rane itd. Oskerb-nika teh bolnikov vsak dan spremlja truma otrók, ki mu kličejo: Meraptat (redovnik), daj mi šivanko, iglo; in kterega zadene sreča, da dobi dražčico, s spoštovanjem poljubi Meraptat-u plajš ali belo obleko.
Prednica redovnic v Kubi piše omenjeni gospej še posebej in pravi med drugim: Prav žalostna osoda žuga nas zadeti. Naša bolnišnica v Atofu, ki šteje zdaj čez 70 bolnikov in veliko množico neozdravljivih sirot, ima svoje djanje opustiti. Kaj nam je storiti, gospá? Mé smo se z obljubo darovale v korist afrikanskim never-nikom, nočemo več zapustiti svojega mesta, če bi bilo nam tudi konec storiti, kakor eden naših otrók, ki je bil pred tremi tedni žertva za vero (bil je arabski siro-tek, pobran o svojem izstradanji), in eden naših misijonarjev, ki je bil pred šestimi tedni umorjen iz sovraštva do sv. vere.
Ne, gospá, ne bomo zapustile svojih bolnih, svojih otrók, ki imajo čast, da so v luči milosti. Malo zlata nas bo rešilo, velikoserčne duše nam bodo na pomoč prišle. Ni že kaka sirota, ki Vas prosim jo za svojo sprejeti, gospá, to je mati sirót, Arabov. Pet sto frankov bi zadostovalo za njih zderževanje. Ako ne morete Vi, gospá, djati tega zneska med svoje dobre dela, naši prijatli vam bodo pomagali, blagovolite, prosim, jih vne-mati za afrikanski misijon...
Ako ne bomo imele več tega tolažila, da bi stregle bolnikom v bolnišnici, pojdemo jim streč po njihovih kočah.... Sv. Jožefu, ki ne more nič odreči, izročim svojo prošnjo.
V	Železnikih je bila na véliki Šmaren 1.1. zahvalna slovesnost za srečno doveršitev vsega dosedanjega dela pri farni cerkvi, in zlasti po postavljenem lepem kamnitem tabernakeljnu z dvema angeloma (delo g. Vurnika iz Radolice), z dvema še nad seženj visokima kamnitima podobama svetih aposteljnov Petra in Pavla (delo g. Zajca v Ljubljani) in prelepo oltarno podobo sv. Antona
Sušavnika, z okvirjem vred tri sežnje visoko (delo aka-emičnega malarja gosp. Volfa v Ljubljani). Da je vse troje res izverstno, mojstersko delo, se vsak lahko prepriča. Po skerbljivosti gosp. fajmoštra se bodo zdaj še druge dela pri velikem altarji in pri stranskih altarjih nadaljevale, berž ko bo moč. Bog daj srečo! —
V	Tersto, kakor piše „Edinost", je letos 7 okoličanov hodilo v italijansko in nemško gimnazijo in šest jih je šolo izveršilo vse skoz izverstno. Vsi so dobivali nekaj podpore od teržaškega milgsp. škofa, ki posebno skerbé za šolsko mladino. Želeti je, pravi list dalje, naj bi več okoličanov dajalo v srednje šole take sinove, ki imajo dobre glavice, potem bi okoličani lahko dobivali svoje duhovne, zdravnike itd. — Letos ne dobi teržaška škofija nobenega novomašnika, ker bogoslovca v 4. letu ni imela nobenega. Škofija s 312.000 prebivalci ima že nad 80 duhovskih služb izpraznjenih, in
letos ji je pomerlo toliko mašnikov, da primeroma v nobeni drugi škofiji ne toliko.
Kako se ruski romarji v Jeruzalema poslovljujejo.
Že pred nekoliko časom smo naznanili, kako pobožni so ruski romarji; sleherni tukaj jim rad dobro spričevanje daje; njih obnašanje, njih ponižnost, njih molitev, njih petje, vse razodeva pravo pobožnost.
Naj popišem bralcem neko šego, ktero so si sami zmislili in na ktero jih je le njih velika pobožnost pripeljati mogla. To šego imenujem: „Poslovljanje z Jeruzalemom."
Tistega dne, ko namerjajo ruski romarji odriniti, se jih zbere na stotine na verhu Oljske gore, od koder se človeku odpre krasen razgled čez sveto mesto. Vsi pokleknejo, nekoliko časa molijo, in med tem ko gredo v procesiji z Oljske gore, pojejo žalostno pesem: Po-slovljenje od Jeruzalema. Ako med potjo pridejo memo kakega znamnja, ga s tem počaste, da se s kolenom pripognejo. Pričnejo na mestu, na kterem je Jezus v nebesa šel; potem pridejo do mesta, kjer je Jezus oče-naš učil, dalje do verta Getzemana, do groba presvete Device, do Betfage, Betanije, do doline Josafat in do Zlatih vrat.
Ko pridejo nazaj v sveto mesto Jeruzalem, obiščejo slednjikrat svetišče „brezmadežnega spočetja", mesto kjer je bil Jezus bičan, „Ekce Homo", vsako postajo križevega pota do Kalavarije in Božjega groba. Potem zapuste z gorečimi svečami v rokah cerkev Božjega groba in sv. mesto in se podajo proti velikanski ruski napravi, ktera je za romarje pripravljena, in od ondod proti svoji domovini.
Pri tem ginljivem prizoru so tudi naše oči solzile in rekli smo: ,,Oh! kaj vendar še moti rusko cerkev, da se ne zedini s katoliško! Čemu te krivoverstva, ki druga drugi nasleduje; čemu te stranke, ktere so bolj politične, kakor pa cerkvene?
Koliko moč bi Rusija dobila v političnem oziruin tudi v oziru na moralno gospostvo in moč še celo na Jutrovem, ako bi se tesno sklenila z apostoljskim Stolom I
Oh, moji dragi prijatelji, molite iz globočine serca za to zedinjenje! Molimo z vso močjo naše vere!
Alfons Marija Ratisbon.
Razgled po svetu.
Za novo cerkev V Sarajevem v Bosni so udje cesarske hiše darovali 13.100 gl., t. j.: Cesar zase in za cesarico 5000 gl., cesarica Marija Ana 2000; nadvojvoda Karol Ljudovik s soprogo Mar. Terezijo 500; nadvojvod Ljudovik Viktor 100; nadvojvod Ferdinand IV, veliki vojvod Toškanski s soprogo 500; nadvojvod Janez 200; nadvojvod Albert 1500; nadvojvod Viljem 1000; nad-vojvodinja Elizabeta 400; nadvojvod Jožef s soprogo 1000 gl.
Rimo-Belgisko. Sv. Oče Leon XIII se v preizverst-nem nagovoru pred vsim svetom pritožujejo čez silovito razžaljenje, ktero so storili belgiški deržavni opravniki apostolskemu Stolu s tem, da so papeževega poslanca brez kacega pravičnega vzroka odpravili. Naj podamo tukaj samo kratek posnetek.
Ne iz osebne britkosti, temuč skerbni za čast apostolskega Stola so sv. Oče že prej razglasili vse po-čenjanje belgiške vlade, da se vsak lahko prepriča, kako
famfoci io dolženja m obrekovanja belgiSke vlade zoper	narode, ker povsod se je obhajal slovesno in priserčno
Rim. Zdaj pa poiasnojejo globokejsi vzrok te dogodbe.	in je s skazovanjem žive dobrodelnosti dosegel vise po-
V tem kakor v druzih počenjanjih ki so skor povsod	svečenje ter Me še z dvakrat veči hvaležno zadovÍH.
enake, vidi Kristusov namestnik neke s edi, ki kažejo,	no.tjo napolnuje. Toliko bolj žal bi Mi torej bilo, ako
r.r£Ldavno P.r,č'3ta bopskrunska vojska zoper sv.	bi kje kak pošten deležnik teh vdeleževanj menil, da
Cerkev je posula wpet bolj neusmiljena. Očitmši m	je preziran ali iz Moje hvaležnosti izločen. Naložim
brezozirnise divjá stara zakletev, ktera hoče duše ločiti	Vam toraj, da zvestii narodom Mojih kraljestev in
od apostolskega Stola, m ktero zakletev so prekuce-	dežel, kolikor daleč Vaše področje seže. Mojo naj iskre-
vavski ljudje zato osnovali, da bi sami gospodovali	nejši in naj priserčniši zahvalo oznanite,
nad kersanskimi narodi, kadar bi jih iztergali spod var-	V Išelnu, 20. avgusta 1880
stva rimskega papeža. Ravno U sklep so imeli sovraž-	Frančilk Joief 1
niki, ko so s silo in zvijačo rimskim papežem pogra-	B B
bili svetno gospostvo papeških dežel; z enako lisičnostjo	. "J®1?' na »•▼oli»«. Po mnogih deželah se ska-in potuho rijejo že davno in išejo katoliško Cerkev, ka-	ÍUJ®¿. , 0 bogat,° .žetev ima liberalna doba z norci, toliške naprave v sovraštvo pripraviti, še zlasti pa zoper	íf1 v® lz Rima> da je tudi med vojaki ve-rimsko papeštvo, ki je v občni prid postavljeno člove-	. 0 z°JeSanih in veliko samomorov, da toraj vojni mi-škemu rodu v zveličanje.	nister hoče sostaviti odbor, ki bo iskal pomočkov zoper Ravno te namene so sovražniki katoliškega imena	fe'^ujave. — Višji sami naj zamašč vire zmešanosti: imeli v Belgiji, raztergati namreč ali omajati zvezo, ki	mo.ra ®Iužlti. sovražnikom naj višega poglavarja sv. zedinja belgiško ljudstvo z apostolskim Sedežem. Zato	terkv.e in.se .datl rabi*i zoper mater Cerkev, taki ne so pri očitnih zborih zagnali glas, da naj belgiško po-	m?re imeti mirnega serca; kjer pa je vedno grizenje in slanstvo pri apostolskem Stolu jenja, in ko so pred dvema	žal?8t> tam se lahko možgani zmešajo. To več ali manj letoma prišli do deržavnega kermila, so rekli, da poslanec	ve?a tudl d^ugod, kjer vojaki nimajo prilike, da bi pose bode poklical iz Rima berž ko okolisine dopusté.	polnoma zadostovali svojim verskim dolžnostim. Tudi Priliko za doveršenje njih namena jim je podala	v.rniz}í? ^f00™*1 P° Laškem raste število norcev, kakor predložena postava o začetnem nauku. Glavni namen	p,8e »Unlta"
pri tej postavi je: že otročje serca odtegniti vplivu ka-	Jcxüiti ▼ misijonih in na Španjskem. Po Božji pre-
tohske vere vsako cerkveno oblast in skerb odstraniti	vidnosti novi antikristi in framasoni vselej raka v vodo
od njih in jih popolnoma pnderžati za gospostvo in voljo	veržejo in sami sebe po glavi bijejo, kolikorkrat iezuite
íap08taVa da P" i^eji otrók	preganjajo. - Veliko jezuitov ITorJ ^Te^Te
naj posvečeni pastirji nimajo nič deleža, nič nadzorstva,	v zunanje misijone, med drugim na Filipinske otoke
Pn otročjem poduku hočejo verstvo čisto izločiti, vse	- Knez PasJno 'na Španjskem je jezuitom ¿daril
versko poducevanje odstraniti ,z očitnih šol. Vsak spre-	svoj celi grad „Chamartin de la Roja'« blizo Midrida
ker''« Uko" le-íf Za ml1d i°t 7 Še1t0li.ku° hu)e'	ka¿0r Pride 30 očetov Saragosse tn I kim prTčnč
ker iz tako imenovanih normalnih šol, v kterih se iz-	tam nov kolegij. - 13. mal. slrp. so prišli jezuiti v
Tolike krivice in nevarnosti za večni blagor mla-	-
dine tudi škofje niso mogli poterditi in so mladino od-	# Varnost ▼ Parila. Odkar je vlada sama pričela
vračaii od tacih šol, skerbeli pa za napravo drugih šol,	Pravico.z nogami teptati, tudi očitna varnost čedalje
v kterih se mladina verstva in vsih druzih potrebnih	1 zgll?uje» ~~ kakor se na Laskem godi že več lét.
reči naj boljše nauči. V tem oziru gre Belgijancem naj	Fo d? ev.! in P° noči 80 v na očitnih cestah ljudje
veči hvala, da so tako potrebne šole z naj veči goreč-	°aPa®ani, v srednjem mestu posebno po polnoči. Raz-
nostjo podpirali.	bojniki so deljeni v derhali. Po ducate trupel s praznimi
Tudi sv. Oče so v pismu belgiškemu kralju očitno	že,Pi smertnimi ranami na teden iz vode izlečejo,ker
naznanili, da omenjena postava je nasprotna katoliški	íolovaji j1*1 oropane in razmesarjene v vodo veržejo. To
veri, pogubna za mladino in za deržavo, in so jo toraj	Íe na8Íedek brezvérske vlade.
obsodili in zavergli.	# O tej priliki naj povemo dogodek, ki je prav pri-
Belgiška vlada pa je hotla, naj sv. Oče belgiške	méren preganjavcem sv. Cerkve vest izpraševati. V dvo-
škofe ravno v tem posvari in pograja, v čemur so hvale	ra1?1 v ja>*ne> rue de 1' Allemagne" so rudečkarji 25.iul.
vredni. In ker je papež stanovitno to odrekel, je vlada	t# iinel1 ?ekak shod, pri kterem je predsedoval veliki
nehala z Rimom priljudno in prijazno občevati; z ne-	J"°g°vi'ež Enrik Rochefort. Vsi so govorili zoper Gam-
slisano nepriljudno3tjo je papeževega poslanca odpravila	£etta» zaki,J rudečkarji so ravno tako sovražniki vladi
čez mejo, potem paje iskala to nespodobnost z raznimi	Kakor Cerkvi- .Pred drugimi se je nosil neki Klovis
predtvezc ni in obrekovanjem zakriti, ter zadolženje na	H?Sue8-. Cmenil je le-ta, kako je delala sedanja vlada
apostolski Stol zvaliti in z vedno veči prederznostjo ni	? jezuiti, napadala njih hiše in z vetrihi odpirala vrata,
jenjala ga p o vati in zaničevati.	Prav primérno je pristavil: „Vladni republikam so
Dalje našteva okrožnica razne storjene krivice in	íÍ8t0 ravno to st°rili sami, kar so očitali nam o času
pritožuje se čez-nje pred vesoljnim svetom.	komune!"... Kteri preganjavci Cerkve pri takem oči-
b. «o r»	ne zarudeéé, je znamnje, da jim po žilab teče sam
Na Dunaju, 23. avg. Presvitli cesar so po grofu	žolč namesto kervi.
felf v^li'IeDvlie-arStVU ^ v-uiH .Z^Val°. ?a tako ve-	Koliko obč"tka a]i hvaležnosti imajo spačene serca,
selo ve^ljno vdeleževanje o Nj.hovi oOletnici. Lastno-	kaže strahoviti Robespierre. Ta zvér (roj. 1. 1759) je
ročno pismo do ministra pravi:	imela svojo odgojo 2ahPval¡t¡ ^
Ljubi grof Taaffe!	v Arras u. Zapustivši kolegi jo se je vdal ženski ljubezni,
Z veselo einjenim sercem pregledujem nestevilne	£ar je začetek vsake spake, in naslednjič je
spričevanja čestitajoče ljubezni in verne vdanosti, ki so	francosko v kerv* "topil, — pa tudi sam je moral pod
Mi k Mojemu óOletnemu rojstnemu godu prihajale iz	koso umretl 28' JuI* 1794-
druž'nskÍeprazmk^za°MprfpVilft If ^Jl* * ^ K?*1	• .. Am«^ansko. (Za izselovalce.) Sloveči amerikanski
aruz n^ki praznik za Mene, za Mojo hiso in za vse Moje	misijonar čast. gosp. Frančišk Ksav. Venning.r, S J.,
je v misijonskem poročilu (Sendb. des gottl. Herzens Jesu) v Inomost pisal, kar nasleduje. Deržavi Nebraska in Kansas ste tisti, v kteri prihaja zdaj naj več izse-lovalcev. Ti pa morajo biti zelo pazljivi; če ne, bodo jih lažnjivi Časniki s svojo hvalo hudo zapeljali. — Ni davno, kar se je več društev v Ameriki osnovalo. Te društva se s tem pečajo, da kupujejo zemljišča in jih
Sotem, kolikor mogoče, hvalijo in za drag denar pro-ajo. Ako izseljenec tako zemljišče kupi, pozneje spozni in sprevidi, kako se je goljufal. Velikokrat bi si rad pomagal, pa kaj hoče, ker ne najde kmalu koga, da bi mu zemljiše odkupil, in bi se drugam preselil; tako si tedaj ogreni celo svoje življenje. Vedno je treba pred očmi imeti: „Ne kupuj mačka v vreči!" Hočem reči: ne kupuj zemljiša, če ga nisi sam poprej ogledal in ljudi, kteri so že dalj časa tam, izprašal.
V nekterih krajih je zemlja zelč rodovitna, pa kaj to koristi, ker je obnebje nezdravo, ali pa ko pride čas žetve, prihrume kobilice in vse pokončajo. V druzih krajih je predaleč cerkev in šola; drugod je zima predolga ali prehuda, ali pa je za Evropejce po leti prevroče ali pomanjkanje dežja. Jaz včm za eno samo zveznih deržav, katero bi si upal priporočati Evropejcem. Ta deržava se imenuje Oregon. Pa še tam preveč pomanjkuje duhovnov, cerkev in šol, da bi se mogla naravnost priporočati. Tudi je preveč oddaljen; ko bi se le 30—40 družin z duhovnom in učenikom tje vselilo, bi se zamoglo varno reči, da se ne bo nikdo kesal, da se je tje naselil. Vsak izseljevalec naj se torej derži tega pravila, da vselej sam ogleda kraj, kamor se sa stalno misli naseliti. Nikoli naj se ne useli na tak kraj, kjer ni cerkve in šole, ali kamor se duhoven in učenik a naselci skupaj ne naseli. Te okoiišine posebno aarad tega tako povdarjam, ker se je ravno letos več tscih društev osnovalo zato, da vodijo to preseljevanje, pa pri tem skerbijo le bolj za svoj dobiček, kakor pa sa blagor in zadovoljnost naseljencev.
Posebno štiri deržave izselovance k sebi vabijo. Te so Minesota, Nebraska, Kansas in Arkanzas. — Perve tri teh deržav so zelč rodovitne in tudi imajo sdravo obnebje; pa kobilice in vremenske nadloge ta-mošnjim prebivalcem življenje hudo grenijo. V Minesoti je zelč dolga in huda zima — poleti pa strašni viharji razsajajo. V Nebraski in Kanzasu posebno v začetku poletja hudi viharji zemljo razdevajo. Vsako leto ene-krati tam razsajajo nevihte, ktere cele naselbine pokončajo, pa tudi vsako leto kak človek po njih konec stori. Arkanzas nima posebno dobre zemlje in je tudi še malo katoliških naselcev.
Crei in mati zrette tnoiiire.
Zahvale.
Št. 1. Šestletna deklica, Johanica, je bila za davico in drugimi boleznimi tako hudo bolna, da ji je zdravnik trikrat že smert napovedal; ko smo pa začeli opravljati 9dnevnico in obljubili po „Dan." zahvalo razglasiti, Če se ozdravi, ji je precej odleglo in ji zmeraj na bolje gre. Preserčno hvaljena bodi N. Ij. G. presv. Serca!
V Ljubljani, 20. vel. travna 1880.
Marija Blai.
Št 2. Dolgo časa sem terpela na životu bolečine, ktere mi je nekak kožni izpustek vzrokoval, in zdravniške zdravila nič niso opravile. Prosila pa sem po „Danici" častite ude bratovšine Naše ljube Gospe presv. Serca za molitev — in z naj priserčnišim veseljem naznanjam, da mi je čista Devica v kratkem zdravje iz-
rosila; toraj spolnim obljubo in pristopim ▼ dobrotno ratovšuino.
20. vel. serpana 1880.	R. P.
Št 3. Bil sem večkrat v hudih zadregah, dušnih in telesnih. Priporočal pa sem se a zaupanjem Naši ljubi Gospej presv. Serca in Piju IX; in vse se mi je v dobro isilo. Obljubil sem to razglasiti po „Danici"; s tem spolnim svojo obljubo in se ob enem želim se priporočiti bratovskim udom aa kak zdihljej k Naši ljubi Gospej. „Molimo eden za druzega, da bomo ohranjeni."
Borovnica, 22. vel. serp. 1880.	Jantz.
Prošnje.
V molitev goreče priporočeni: Bolna hčerka za zdravje. — «Rešenje iz hudih telesnih bolečin. Usliš. se naznani. — Oseba, ki že mnogo let terpi vsled bolne roke, pa tudi v dušnih britkostih. Ako bo rešena težav, razglasila bo to po „Danici". — Hči priporoča svojega pijanosti vdanega očeta. Kavno tako naj bodo priporočeni vsi gerdi pijanci neke fare na Dolenjskem za keršansko treznost — Dva zakonska za dar spreobernjenja. — Dober namen v neki zadevi. — nva bolnika.
Bratovske sadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec vel. serpan in kimovec 1880.
I.	Glavni namen: Izročenje vesoljnega sveta v naj svetejše Jezusovo in Marijino Serce za splošno spreobernjenje.
II.	Posebni nameni:
30.	vel. serpana. Sv. Roza Limanska, devica, t 1617. Priporoč.: Faraduhovn.pri Kost B. M. D. (2304 duš). Deviški stan sa stanovitnost. Cerkev v Ameriki.
31.	Sv. Rajmund; v Algiru. kjer so keraanski jetniki bivali v naj veči nevarnosti od sv. vere od pasti, se je sam dal v sužnost za rešenje drusih in jeneznanako veliko ter pel. f 1240. Priporoč.: Kočevska Reka sv. Jan. K. (2203 d.). Katoličani pod neverskimi in krivo-verskimi vladarji. Umirajoči.
Mesec kimovec.
1.	kimovca. Sv. Prisk, spozna v. Kapuvanski, je bil a 11 mašniki od divjaških Vandalov izpostavljen na razpokani ladiji, vendar pa so bili srečno dospeli v Sicilijo, in so tam cerkve zidali. Priporoč.: Ilrželj sv. Lenarta (1479 d.). Preganjavci sv. Cerkve sa spreobernjenje. Duše v vicah.
2.	Sv. Štefan, kralj. Priporoč.: Osilnica ss. Petra in Pavla (1916 d.). Cerkev na Ogerskem. Opušenje bogoskrunstva in kletvinje.
3.	Sv. Serapija, dekla, devica, ki je a junaško serčnostjo varovala svoje devištvo, ktero ji je bilo • čudežem ohranjeno in je bila pod cesarjem Adrijanom ob glavo djana. Priporoč.: Banjaloka sv. Jakopa apost (1757 d.). Obvarovanje nedolžnih. Odpravljen je pono-čevanja, opušenje grešnih znanj.
4.	Sv. Rozalija, devica, varhinja zoper kugo. Prinoroč.: Nemška loka B. M. D. (1278 d.). Otročiči za keršanski poduk in varstvo čednosti. Bolniki, zlasti tudi grešni za spokorjenje.
5.	Šestnajsto nedelja po Bink. Evang.: Vodenični (Luk. 14.). Sv. Evdoksij, s 1104 vojaki pod cesarjem Dioklecijanom mučen v Armeniji. Priporoč.: Spodnji log sv. Petra (1037 d.). Vojaški stan za zvestobo v veri in sveti čednosti. Poklic v duhovski stan.
Male duhovne vaje.
Posvetna in mesena modrost se peči le s časnimi in velikrat grešnimi rečmi, in rabi le človeške in toraj
močno nezanesljive pomočke. (Vinc. P.) — Iskal si bodem prave modrosti, skerbel za visi dobrote.
Listek za raznoterosti.
Provincijal-kapitel čč. oo. frančiškanov hemsko-kranjske provincije se ie ta teden 25. in 26. avg. obhajal v Ljubljani. Snidli so se vsi volilci imenovane provincije, namreč preč. oo.: provincijal, vizitator, kustos, štirje definitorji in gvardijani vsih dvanajsterih samostanov. Po slovesni sv. maši k sv. Duhu so v sredo ričeli zborovanje. Kar smo še do časa zvedili, je sle-eče: Provincijal P. Friderik Honigman; kustos P. Ev-stahij Ozimek; definitorji: PP. Bernard Vovk, Albert Pintar, Ignacij Stavdaher, Bonaventura Seli.
Kopitarjeva stoletnica preteklo nedeljo se je godila v Repnjah pri nevgodnem vremenu. Pričujočih je bilo veliko učenjakov od blizo in daleč. Obnašanje je bilo prav postavno. Gosp. prof. Tom. Zupan je maševal v podružnici sv. Tilna in peli so čitalniški pevci. Podali so se k Ocepkovi hiši, ob kteri so odgernili plošo s čemim marmorjem, na ktero je vsekan napis: Tu se je rodil dne 21. avgusta 1780.
Jernej Kopitar.
Postavili njegovi častilci ob stoletnici.
Naslednji obed v Vodicah so solili učenjaški govori, napitnice in množina telegramov.
Petdesetletnico ali zlato mašo bodo prihodnjo nedeljo, 20. t. m., v Naklem obhajali nekteri gospodje duhovni naše škofije, ki so bili posvečeni 1. 1830. Pridigal bode prečastiti kanonik gosp. Peter Urh. Zlato-mašnikov je blezo kacih 7, med njimi je tudi preč. g. Andrej Skopec, misijonar v severni Ameriki. Pričujočih bo boje le nekaj malo.
Is Celja, 23. avgusta. (Dvojna nesreča.) Pretečeno soboto zvečer hčerka celjskega kolodvorskega čuvaja pobira treske na prostoru, kjer so ravno delavci prelagali les. Kar pade hlod deklici tako nesrečno na glavo, aa precej zgubi zavest in kmalo umerje. — Drugi dan potem — pretečeno nedeljo — pa plešejo in rajajo v neki gostilnici zunaj celjskega mesta ob vojniški cesti: kar se zgrudi nek plesalec in mertev obleži. Ne opominja nas zastonj naš Gospod, ki pravi: „Bodite vedno pripravljeni"! — Nenavadno veliko se zida to leto po celjskem mestu. Stavi se poslopje šolskim sestram ter se je že pokrilo. Zida se po 201etnem prestanku zvonik nemški cerkvi in se bo sredi oktobra zgotovil. Popravlja se kosama za deželne brambovce itd. Obilo zaslužka raznoverstnim delavcem.
C. P. Rohman S. J., kakor naznanuje telegram iz Dunaja, je 19. t. m. umeri v Bocen-u; bil se je namreč podal v Tirole, da bi se tam pozdravil. Znan je blagi ranjki zarad eksercicij, ki jih je z duhovni obhajal po raznih krajih in tudi pri nas. R. I. P.!
V	Krem01)i na Laškem bode mesca kimovca ško-fijsk cerkveni zbor; vdeležilo se ga bo čez 400 duhovnov.
Y	blaženi Italiji so liberalci ropali in zatirali samostane; namesto samostanov so pa mogli zidati 314 jet-nišnic, ki so prepolne tatov, tolovajev in druzih hudo-
delnikov. Lansko leto je v ječo nad 6 mescev obsojenih, 4859 moških in 442 ženskih. Tako napreduje Italija 1
Y bogatem Londonu je lansko leto umerlo 80 osčb za lakoto. Zraven naj večega bogastva je v tem mestu nai veči revšina; krivoverci, včliki kramarji in merzli politi kar j i premalo mislijo na veliko zapoved: „lačne nasitovati"!
Popravek, v zadnjem dopisu o zlati maši v Voj-niku naj se bere: Mil. g. knezoškofu je nazdravil duh. svetovalec in župnik iz Žalca vč. gosp. J. Je raj (namesto: g. Juvančič). Dalje v verski zadevi, namesto „nevredni" beri: „nevedni".
Dobrotni darovi.
Za Dolenjce s točo poškodovane: Č. g. B. Bartol 2 gl. — G. Gostač 5 gl. — Iz Žirov po č. g. župniku Jož. Vidmanu 4 gl. 30 sld. —• G. R. Silvester 1 gld. — Iz št. Ožbalda 1 gl. 50 sld. — Č. g. Jak. Marolt nabirke 5 gl. — Nekdo iz^Vipavske doline 5 gl. — Neimenovan
1	st. dvajset. — Č. g. Drag. Hut, vojaški kurat, 2 gld.
Za razne po toči poškodovane: Žalski farani s čast. g. župnikom 3 gl. — Iz Čateža č. g. M. Z. 4 gl.
Za pogorelce v Kamniku pri Preserji: Č. g. Dra-gotin, vojaški kurat, 2 gl. — Nekdo iz Vipavske doline
2	gl. 50 sld. — Č. g.vžupn. Jak Marolt 5 gld. nabirk.
Za pogorelce v CernuČah: Č. g. B. Bartol 2 gl.
Za pogorelce na Gori poleg SodraŽice: Neimenovan ex gratiarum actione 11 gl.
Za razne pogorelce: Žalski farmani s čast g. župnikom 2 gl.
Za cerkev v CernuČah: Nekdo iz Vipavske doline 2 gl. 50 sld. — Č. g. B. Bartol 1 gl.
Za sv. Očeta,: Č. g. M. Z. iz Čateža 1 gld. - Č. g. Anton Peterlin iz Šmihela 6 gl.
Za misijon g. Tomazina ali za njegovo mater: č. g. Ant. Peterlin 2 gl.
Za redovnike Trapiste v Bosni: Neimenovan ex gratiarum actione 3 gl.
Za Bosno: Gnja. V. M. 1 tablo M. D. in 1 cerkveno lampico.
Za afrikanski misijon: Dev. Uršula Šk. 1 gl. — Neimenovana 1 gl. — Č. g. V. Klobus 2 gl.
Za misijon gobovih na SandviŠkih otocih: č. g. V. Klobus 2 gl.
Za Marijno družbo srednje-afrikanskega misijona: Neimenovani ex gratiarum actione 4 gl.
Za bratovšino sv. Leopolda: Neimenovan ex gratiarum actione 2 gl.
Za sv. Detinstvo: Iz Toplic 3 gl. 46 sld. — Škra-bec 2 gld. — Iz Borovnice 1 gld. 26 sld. — Po č. g. Rozmanu L. 24 sld.
Za stradajoče v Armeniji: Neimenovan ex gratiarum actione 5 gl.
Za stradajoče v Kini: G. R. Silvester 50 sld.
Za stradajoče v Mezopotamiji: Neimenovan ex gratiarum actione 5 gl.
Za stradajoče v Perziji: Neimenovan ex gratiarum actione 5 gl.
Za stradajoče v Sensi: Neimenovan ex gratiarum actione 5 gl.
Za stradajoče v južnem in vzhodnjem Tong-Kingu: Neimenovan ex gratiarum actione 5 gl.
Za stradajoče v Pondicheri: Neimenovan ex gratiarum actione 5 gl.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in aaloiniki: Josef BlasnlkOTl nasledniki v Ljubljani.