Poti napredka nerazvitih področij v nekaterih državah Zahodne Evrope
Na žahodnoevropske države gledamo kot na Lndustrijsko razvite dr/,ave. Kljub temu pti so v teh državah posamezna področja, t.i so zaostala v svojem gospodarskem raz-\oju. Do tega je prAš!o zaradi določenih /Lroclovinskili in gospodarskih pogojev. Ka-]) (alisfični razvoj teh držav na osnovi iisebne pobiKle iQ svobodne konikorence je bij namreč usmerjen v osredotočenje industrije v središča, ki so imela rmjugod-nejse pogoje za nagel iudustrijski razvoj. Tako so tudi v tch državah, ki so sicer i isrlo industrijsko napredovale, ostala go-darako oerazviia abrobua podroeja. Naj
¦ ipomaimo, da t><> bili pogosti vzroki go-spodarske zaostalosti nekaterih področij neujrodni naravni pogoji, a p-rav tako so ostala nekatera področja z neugodnimi na-ravnimi    pogoji   nei-azvita   preležno   zatoi
"¦  so  bolj   redko   vlagali .v  gospodarske
;c, ki so t2rja!e dolgoročne investicije. Kot poslcdica takega razvoja so v vseh irulnstrijskih državah Zahodne Evrope po-dročja, v katerih je dohodek na prebival-oa daleč pod povprečno ravnijo dohodka t nacionalnem obsegu.
Nekaj primerov
Medtem ko je znašal povpreeiu dohodok v Jtaliji 2.806 lir in v Lombardiji 4.819 lir na prebivalca, je znašal ta dohodek na ju-sru ltalije 1. 1951 1.615 lit (v eenah iz leta 1938).
V večini  teh  področij  je indus-trija sla-
lx, razvita, ali  pa je sploh  ni. Tu  so na-
Ino pokrajioe, kjer se pr«bivalstvo pred-
vsein ukvarja s poljedclstvom in živino-rejo. Na nfkaterih potlročjth so poaimnb-»ejši viri surovin, vendar ek.straiktivna rn-tlustrija ni bolj razvita. Razliike v struk-turi zaposleuosti probivalstva so na pri-mer v Franciji tolikšnt, da je deuimo, v Bietanjii približno 60 odsiotkov prebival-stva zaposleno v kinetijstvu, a le 17 od-stotkov v in<Justriji, niedtem ko znaša to razmerje na področju Pariza 3 odstotke proti 39 odstotkoin.
So pa »pet druga področja v Veliki Bri-taniji in BflgijL, ki jUi štejejo za indu-sirijsko razvila, pa se vendar pogosto sli-šijo zahieve, da naj se tem krajem poma-ga. To so področJA z naza<lujočo industri-jo. To je v Angiiji področje proizvodnj« premoga in ladjedeJništva, v obeli državah pa poilročje proizvodinje bombaža in tek-stilne industrije.
Skupua značiLaost vseh nerazvitih po-dročij v državah ZaJiodne Evrope je pcre-če vprašanje brczposclnosti.
Zaradi vsaga tega ni nakljačje, cla so začeli zadnja leta v neka^terih zahcdno-evroipskih državah resneje proucevati vpra-šanja nerazvitih področij, se lotevati raz-nili akcij in ukrepov, da bi od7>ravili ob-stoječe nesikladnosti. ki ovirajo enak-onier-nejši razvoj naeionalnoga gospodarstva. To je postaJo ne samo socia.lni, temveč tudi gospodarski  problem.
Posobno so zanimivn zglledi reševanja teh problemov v Italiji in Angrliji. toda tudi v skandinavskih državaih. Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji in Nemčiji.