Tretiina srbske armade uničena. Naši zavzeli prelaz Suvobor. — Naši zopet ujeli 1254 Srbov. Naši zrakoplovci nad Lvovom. — Mir okoli Przemysla. — Na ruskopoljskem in gališkem bo jišču položaj neizpremenjen. — V Karpatih prelaz Uszok Daš. — Avstrijska zmaga pri Homoni. Iz nove balkanske zveze ne bo nič. Trosporazum si na vs> mo5 prizadeva, da l;i prišlo do sprave med Bolgsairijo in Srbio, in rusM poslanik v Nišu, knez Trubiec}:o.j, smatna za svo' glavno nalogo, da spravi Srbijo z Bolgarijo. Po riskera naziranju je bil položaj takrat, ko je bil imeno van za novega ruskega poslanika, zaSrbijo kr.ez Trr beoko!, ta-le: Ce bi napadla Bolgarijpj, katero s smatra vedno bolj za težšče celega položaja, Turčijo tedaj Riimunija prodirala proti Transsylvaniji p1. mejno gorovj.e _med Avstrijo in Rjunmni',0). Ce b: s pa vrgla r.a stran Turči^e, potem bi pa napadla R'.' munija Bolgariio. Ce pa cstane Bolgarlja nepristra1 ska, tedaj bi oshla tudi Rumiunra nepristranska, (Ta ko je opsal naziranje rnmunske opozicije bukareč tanski clop s^k petrograjskegai 1 sta ,,Rieo".) Q javr Rumunij', v kateri postaja po imeriovanju er.erg čne ga nemškega poslanika Barona Bnsche upliv Nemfi jovsak dan vedno večji, se je istotako sraatralo, d; bo ostala, kakor Grfvja in Italija, nepristrarska. (Tn ko je pisa! lirt ,,Petrogradsky Kurjer".) Na ta r.ači vabi Rus'ja Bolgarijo, med t\em, ko pritiska istoeas ¦ Anglja i;a Srbijo, da bi odstopila Bolgariji bolgars!¦; del Macedoniie. Dokler bo ostal na krmilu bolgarsVi: vlade ministrski predsednik Rarlosla»wcnv, :ne boc^o našla vabljva prigovarjanja Rusije v Sofiji robene ga odmeva. Toda taj ti se tudi ne sme, da ima^o ru sofilski bolgarski pol.f.ki D;anew, Gešow in Mali. ow veliko upliva v Bolgariji. Ti možje s"cer niso za •[.). da bi posegla Bolganja dejanski v sedanji evropski spor, foda izjavljajo se sledečte: Ce že mora priti d; vojske, potem nikar proti Riusiji! V bolgarskem sobranju in časopisju vre. Rusija pritiska pod geslom: ,,Kdor ni z nami, je proti nam!" na Bolgarijo, da b; se odločila in ruski ,,uplivi" u^ijikJujejo oSrvidno v bolgarski zbornici, kakor tudi v bolgarskem časopsju. Strah, da bi utegnila Rusija svoj 5as unifiiti no ubogljivo Bolgarijo, učhskuje. tudi na takih. mesti! . kjer ni nobene simpafje za Rusijo in kjer niso našh: vabijiva prlgovarjanja Rnsije nobenega odmeva. ! to je sumljivo. Po vsej Bolgariji se občuti huda bo;v za srce Bolgarije in razburjenje, kakoršnega ni kmalu najti, prev-eva bolgarski narod, Tn pa taim se javno izražajo, da je napočil trenotek, ko se bo dalo n:: zaj dobiti Odrin in Macedonijo. Rus.ja obeta Bolga rom oboje in to ni prazno mamilo, ampak zelo nevaren baci. Vladna stranka si : ri/:a''ov • z veliku sprct nostjo, da bi osredotočila vse želje bolgarskega naro da na Maoedo:iijo Ruci pa kažejo v enomer proti O.. drinu. V tronotku, ko se bo začelo razvijat: vse b; ] kansko vprašanje in se bo dognalo, da je spremenib bnkareštanske mirovne pogodbe r.eobhodno potreb ;\. bo morala Bolgarija pokazati svojo barvo. Za sed so si vse bolgarske stranke edine v tem, da se naro' no stremljenje, priklopitev Macedo:;ije k Bolgariji, « sme spraviti izpred ocl. Rumunija in Bolgarija bos! \ pa mogli uvideti, da se morejo njuiii smotri doseči lo samo proti Rnsiji. Genadiew se ]e še-le pred kratkhi', prav bdkritosrfir.o tako-le izjavil: ,,Ce zmaga Rusja bi bil konec Bolgarije", Niapadalna politika Rusije n izhodu ne trpi na Balkanu nobene saimostojne in mo^ ne države, Kakšne smotre zasleduje Rus.ja, naj bere jo Bolgari in Rumuni, ki obračajo svoje oSi proti Pe Irogradu, v ,,spomuiui" grofa IgnaLcvVii. Kot encjj alavnih smotrov ruske izhodne poltlke označuje gro Ignatievv ,,nadvlado v bližnjem izliodu, ^ohranitev i: razvoj v večstoletrein delu pridobljenega in od Vse mogočnega naprej določenega stališča Rusije, zastop;:ika pravoslavja in najštevilr.ejšega ter naimogo5neJ šega slovanskega plemena." Rusija mora biti edii i Kospodar na Balkunu in v Crnein morju, narodi m izhodu morajo obračaf svoje ofi le samo na( R,usirf, njih usoda. mora biti odvisna le samo ocl Rusije, r,c pa tudi od drugih evropsk h držav. Rusija hoče bit gospoclar ne le na Balkanu, ainpak tud!i ^Crnem mo"ju, zato pa rabi morsko ožino Dardanele in gospodar stvo nad Carigradom, kar bi pa ne pomenialo ničesa; drugega, kakor popolno odvisnost Rumunije in Bolga rije od Rusi^e. Upa se, da bodo naše zmage v Srbij. in na Poljskem ola;šale stališče teli nep-ristranskii; balkanskih držav napram svetovni vo'.ski, Kot dobro znamenje se smatrajo poročila grških listov, ki popol r.oma odkr'to pišejo, da se je misel na novo balka sko zvezo razblhiila vsled prevelikih zalitev Bolgariji1 v prazen nič. Avstrijsko=rusko bojišce. Kratko uradno poročilo. Dunaj, 30. novembra. Avstrijski generalni štab uradno poroča: Na severnem bojišSn se tvfieraj na naši bojni črti ni zgodilo n i 5 posebno važmegia. Obleganje Przemys]a. Praški ,,Cas" objavlja naslednje, z zrakoplovno pošto poslano pismo nekega našega Sastnika iz prze myslske trdnjave: ,,Oblega nas očividr.o zelo slaba ruska armada, Okoli' trdnjave vlada mir, le izpadi naše posadke g;-, od časa do časa prerušijo. Založeni sjno z-a mesece zdravstvene razmere so izborne, . nalezljivih bolezni sploh ni. Razpoloženje je povsera mirno; situacija za nas stalno dobra." Zrakoplovi nad Lvovom. Iz Lvova se poro5a: Zadnja številka Tsta ,,Ku rier Polsky" poroča, da se nad Lvovom vsak dan po poldne prikažejo avstrijski zrakoplovi, ki tolaži^o pre bivalstvo z nado. da bodo skoraj osvobojeni, Kakor poro5a list, je ljudstvo teh zrakoplovov zelo veselo. Zmaga pri mestu Homona. Budimpešta, dne 30. novembra. Ruske 6ete, ki so v četrtek, dne 2C. novembra, udrle na Ogrsko, in s.cer v mesto Homona, so se hotele takoj zopet umakn.ti 5ez Karpate. Naše čete pa so rnsko umikanje ustavile. Več dni so trajali krvav boji, dokler niso naši Ruse popolnoma užugali in jih vrgli v smeri proti zahodu naza.j. V tem trendtku je zadel ruske čete liud udareo: Naši so Ruse tako natepli, da je na stotine mrtvih in ranjen2h ležalo na sneženih poljanah. Celi oddelki sovražnih čet so se našim udali. Mesto Homona, ki leži izhodno od znanega ogrskega mesta Eperjes, je razun 30 hiš, ki s> jili ruske krogle razdrle, nepoškodovano. Zmaga pr, Homoni je mnogo večja kot se je prvi hip mislilo. PrelazUszokzopet naši zavzeli. Budimpešta, 30. novembra. List ,,Pesti Ujsag" poroča, da; je prelaz Usz-ok, katerega so se Rusi pretečeni teden polastilij zopet v našili rokah. Komi.ta.ta Ung in Zemplen pa sta že popolnoma očiščena sovražnih čet.. Pri mestecu Korostakso (na severni strani komitata Zemplen), se je vr&ila dne 30. novembra /večja borba med nažiimi in Rusi. NaSi so Ruse prijeli od treh strani in jih konečno pognali v beg 6ez Karpate. V boju so .ujeli Avstrijci 700 Rusov. Ugoden položaj na Karpatih. BudimpeSta, diie 30. novembra, ,,Pesti Naplo" poroča iz Ungvarja, da se ie veliki župan zelo pomirjevalno izrazil o ruskih upadih na Ogrsko. ,,Na podlagi lastnih izkušenj", pravi po ročevalec omenjenega lista, ,,lahko trd;m, da je položaj popolnoma pomirjevalen. Gibanje naših čet je se. daj tako urejeno, da bo sovražnik na c-eli črti tepen. Zelezniški vlaki privažajo dan na dan veLke množine ruskili ujetnikov. 10.000 Rusov ujetih. Berolin, dne 30, novembra. Kakor poroča časnikarski urad ,,Korrespondenz Erzberger", nemško prodiranje na izhodnem bojišču (proti Rusom) vedno napreduje. Nemški armadni zbor, kateremu je stala velika ruska premoč nasproti, je ujel nič manj nego 10.000 Rusov. Bolgarijaproti ruskim načrtom. lz Soiije poročajo: Vladni listi zaznaniiijejo z veliko nevoljo razprave velikib. ruskib. časopisov o vprašanju bolgarske in rumunske nevtralnosti. Ruski listi ne tajijo. da hoče Rusija pora^iti1 Turčijo na ta način, da udari čez Tracijo na Carigrad, ter poudarjajo, da bi v slučaju potrebe Rusija ne mogla upoštevati niti rumunske niti biolgarske nevtralnosti. Petrogradska ,,Rje5", ki ima ozke zveze z ruskim zunanjiin ministrstvcim, piše dobesedr.o: ,,Nevtralnost Rumunije in Bolgarije nain ne zadostuje in ne bo mogoča, kadar se odlo&imo, da udarimo s svoio armado pred vrata samega Carigrada". Bolgarski uradni listi svarijo Rusijo, da naj ne ogroža stališča nevtralnih balkanskih držav, sicer bi mogla doživeti neprijetna presenečenja. Avstrijsko=srbskobojišče. Na gori Suvobor zavzeli Avstrijci važen prelaz. Dunaj, 30. novembray. Z bo^iš5a proti Srbom se uradno poroča: V5eraj so naše 5ete z naskokom zavzele prelaiz na gori Suvobor, to je gorsko sedlo na cesti V»ljevo—Cacak. Srbi so to važno postojanko trdovratno bnajiili. Bataljon št. \70 se je tv tem boju posebno izkazal, Tudi pešpolk štev. 16 in domobranski polk štev. 23 sta se zadnje dni posebno izkazala. Včeraj smo ujeli vsega skupaj 1524 Srbov, 14 strojnih pušlc. V Užici je padlo našim mnogo orožja in streliva ,v roke. Srbske izgube čez 100.000 mož. Kodanj, 30. novembra. Zaupnik srbskega iminis,trskega predsednika, Marko Zemovi5, ki se seaaj nahaja,' v Petrogradu, piše v ruskem listu »Novoje IVVremja": Prikijvanje nam ne bo nifi pomagalo. Srbi so dosedaj y bojih z Avstriici jzgubdli na/jmanj 100.000 vojakov, to je eno iretjino svoje armade. Usoda, ki sedaj igrozi Srbiji, je stokrat hujša, Ikot je usoda — Belgije. Srbija je v nevarnosti, tia bo popolnoma uničena. Ce kdo misli, da bi bila Srbija oteta, ako itfpolni bolgarske pogoje, se Hiudo moti. Ljudje, ki so takih miali, hočejo samo veličasten ipogreb Srbije, Za ta izhod pa ,e s&daj že prepozno. Zopet tri srbske di vizije unieene. Sofija, dn& 30 noviembra, Bolgarski uradni list ,,Kambaaa" porofia, da so bile srbske divizije št. 4, 6 in 1 v bojih z Avstrijci popolnoma uniSene. Vsa artilerija teh divizij je padla avstrijski armadi v roke. Tudi Lsti1, ki pišejo v strogo ruskem smislu, so sprevideli, da se vsled neprestanega prodiranja avstrijske armade- v Srbijo, bliža tej državi skorajšnji konec. Poiko vmk Privičevič poveljnik na Croein vriiu. Na iCrnem vrhu (izhodno od Valjeva, ne tialeč cd Drine) je bil poveljnik srbske armade podpolkovnik PribiCevič. Naši častniki so ga z daljnogledi opazili, pa tudi on je Vielj Casai opazoval iz okopov nažo vojsko. iTo je bilo dne 19. oktobra popoldne. A drugi dan zjutraj je b)l 'dotični okop, kjer se je nahajal Pribi&evič, v naših rokah, aii o njem ni bilo nobenega sledu. Ujetniki potrjujejo, da je vodil Pribd6evi6 celo borbo na Crnem vrhu in hvaliio njegovo vojaško znanje. (Pribitevič je b|'l do leta 1904 avstrijski dastnik.) Pribičevič Ije pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra, ki mu nalaga najtežje stvari, da jih izvrši, Neosnovana je vest, da je padel Pribi6evič v bieagrajskih ulicah,. On je iše sedaj pri armadi, ki se je umaknila na drugo stran Val- Major Vojislav TankosiS je padel, Pokopali so ga na Drini osješki domobranci in torej ne odgovarja Iresnici ,,Az Est"-ova vest, da; leži ranjen v bolnici v Nišu. Vlak z ranjenci trčil v osebni vlak. Sofija, dne 30. novembra. Nedavno je v bližini postaje Lapovo v Srbiji na odprti železniški progi trčil vlak s srbskimi ranjenoi v osebni vlak. Vsled silnega tr5enja je bilo iznned ranjenoev na mestu 300 mrtvih, med tem ko je bilo drugih 500 smrtnonevarno poškodovanih. Želiezniški vozovi so bili popolnoma uničeni. Ogrskl delavcl v Osvoienili srbskih krajih. List ,,Pressburger Tagbl." poroča, da se je iz Sabadke odpeljalo ;ve6" sto ogrskih delavcev v, Srbijo, da ipopravijo v osvojenih krajib železniške proge in ceste. Uporabili jih pa bodo tudi še za druga važna dela. Iz Bla5ke se je odpeljalo v Srbijo že 7000 delavcev. Večerua slika s srbskega bojišča. Vojak piše z južnega bojiš5a: ,,Vreme krasno. mesečina bajna; 5e ne bi videl človek drugih vojnili grozot, bi bilo naravnost idealno. V krasni kotllhi smo, okoli in okoli sami gozdovi. Planjava je pogrnjena z belo snežno odejo. Ko zaplapolajo zve5er ognji in se razlije meseCina, tedaj se oglase na eni strani pesjrai naših Sremcev, z druge strani pa zadone pesmi liuzarjev, da prevzame človeka neko 5udno 6ustvo. V takem trenotku se spomnim na domačo hišo, na otroke in ženo in tedaj odhitim, da jim pošljem pozdrav po vojni pošti ..." Nemškofrancosko bojišče Uradiio poročilo o stanju nemških armad. Berolin, dne 30. novembra. Iz ve'ikega vojnega stana se z dne 30. novembra predpoldne poroča: Na zaliodnem bojišču ni biio nobene spremembe. Ob izhodno-pruski meji se je izjalovil napad močnejših ruskih čet na nemške utrdbe izhodno od Darkeliemena. Rusi so inaeli velike izgube. Ostanek ruskih čet, nekaj častnikov :m 600 mož so Nemci ujel.. Južno od Visle so imeli včerajšnji protinapadi nemških čet precejšnjih uspebov. Nemške eete so zaplenile 18 topov, veŁ kakor 4500 Rusov so pa ujele. Na Južnem Poljskem ni bilo n o b e n e spremembe. Prodiranje Nemcev do severne francoske raorske obali. Amsterdam, dne 30. r.ovembra, Amsterdaimsivemu, listu ^Allgemeine Handelsblatt" se poroča iz Londona z dne 29'. noviembra slede6e: Iz Boulogna se poroča londonskemu listu ,,Ti. mes": Zdi se, da naaneravajo Nemci podvzeti svoje bližnje napade v okolici Arrasa. kjer so baje že zbrali okrog 700.000 mož ter očividno nameravajo napraviti nov, prav močen poskus, da bi dosegli morsko obal ob črti Arras—Lille. Japonska ne pošlje svojib. čet v Francijo. Berolin, dne 28. novembra. Listu ,,Berliner Tagblatt" se porofia iz Pariza: Anglija, Francija in Rusija so zaprosile Japonsko, da bt jim poslala nekaj armadnih zborov zoper Nemoe. Japonska pa je zahtevala za to uslugo toliko ozemlja, da so Anglija, Francija in Rusija morale o pustiti m.sel na pomoe Japonske, Pa6 pa je dobila Japonska nalog, da mora zasledovati oddelek nemškega vojnega brodovja, katero se nahaja v, iužno-amaeriškem vodovju, Moč Anglije in Francije v Sredozemskem morju. Angleške in Irancoske vojne ladje obstreljujejo sedaj utrdbe ob uhodu v Dardanele, toda doseuaj še oi imelo obstreljevanje nobenega uspelia. Stevilo1 angleškili in fraacoskih vojuiii latlij, ki bi prišle v pomorski btki v Sredozemskem morju v poštev, nam kaže, da razpolagata Aoglija in Fra<iioija v resmci 6ez ogromno bojno silo v tem inorju, K angleški vojni mornarioi v Sredozemskem morju je prištevati 4 križarke tipa ,,Invicibilie". Vsaka teh veiikih vojnih ladij je oborožena z 8 velikanskimi topovi kahbra 30'5 cm s po 18.000 tonami. Nadalje 4 velike oklopne križarke tipa ,,D,uke oi Edinburg" in tipa ,,Deience", s po 14.000 tonami in s števiino srednjo artilerijo. Vrhu tega imajo še Angleži 4 majhne zavarovane križarke^ 10 torpednih rušilcev, (i podmorskih čolnov ter velijco število rušilcev podmorskih čolnov. Tem bojnira sJlam se mora pa še tudi prištevati oddelek angleškega vojnega brodovja, kj je zasidran v angleški luki Giberaltar. Ta oddelek vojnega brodovja more stopiti na bojno pozorišče ne le v angleških vodah,, ampak ravno tako liitro tudi v Sredozemskem morju, V Giberaltarju se nahaja velika linijska ladja »Dreadnouglit",, ki je bila prva moderna velikanska angleška vojna ladja, nadalje dva velikana razreda ,,Lord Nelsoa", kot preliodnika dreadnoughtov in ena velika starejša linijska ladja s 14.000 tonami ter ena zavarovana križarka, Iz tega se razvidi, da imajo Angleži v Sredozemskem morju niC mani kot 5 morskih velikanov, 2 preddreadnouglita, eno starejšo vefijo vojno (linijsko) ladjo ter 4 mo6ne križarke.. Mnogo večje kakor angleško, je pa Jrancosko vojno brodovje, ki se nahaja v Sredozemskem morju, in sicer v Toulunu na južnem Francoskem. Tukaj se nahaja prvi oddelek, ki šteje 4 velike vojne ladje (dreadnoughte) razreda ,,Jean Bart", 4 mogočne lin.jske ladje razreda ,,Danton" (po 18.000 ton), 8 linijskih ladij razreda ,vPatrie" in ,,D©mokratie", 3 manjše linijske ladje, 6 novih in modernih oklopnih križark, ki so tudi v luki Toulun zasidrane, nadalje 40 torpedn:h rušilcev, 10 podmorskih čolnov, 4 rušilce torpednib. č-olnov in večje število zavarovanih brzih križark. Za vsem razpolagata AnglijainFrancija skupaj v Sredozemskera morju z9 morsk.m'. vel.kani-dread. oughti 15 mogočnih linijskih ladij, 10 velikih oklopi.ih križark 19 podmorskili čolnov in 60 torpednih rušilcev. Zasedanje francoske zbornice v Paiizu. Bukarešta, dne 28. novembra. Iz Petrograda se javlja: Francoska vlada jc sklioala francosko zbornico na kratko zasedanje na dne 6. decembra v Pariz. Slike iz vojne. 1 General na stolu. .,11 Resto del Carlino" priobSuje iz Pariza slede5o vojno slišico, ki se jje dogodila na severnera Francoskem, Star francoski general, že sključen, a zelo debel in težak, ne hodi rad, vendaor pa hoče le biti vedno na bojni črti |pri fcivo.iih vojaHh. Ne more odjahati do prvih okopov m postajati tamkaj na ure. Zato si je izmislii generai čisto enostavno refi: daje se prenažajti na inofinem istolu in po6aka tainkaj, kjer padajo topovske krogle najgosteje, koder žvižgajo in švigajo krogle po zraku 5n čaka mirno, ne da bi se premaknil tekom boja,« 'Njegov šfab je postavl^en na težko izkušnjo, ker se zdi, da je general neranljiv. Nekega dne se je nahajal general, kakor običr^na, ne jeni najbolj nevarnih točk. Šlo ,q za skoro nevzdržljivo Łostouanko. General je sedel na svojem stolu; sovražmk je sipal ogenj s podvojeno silo, smrt je ibesnela po vsej črti. ,Cete so se že pričele umikati. A tu pa vzklikne general: ,,,Vojaki! Ostanite mirno in brez skrbi tamkajj kjer sedim jaz. Saj veste, da je imoj konj daleč in da bi nioral v slučaju, 6e odidete vi, ostati sam na bojišSu!" Ganljiv prizor iz vojne. ,,Berluier Tag^olatf poroča iz Zeueve: Sledeči ganljivi prizor je pripoveuoval lraacoSiCi vojak ^z uo^ev po iioci za ipern: ,,iN'apočil je jutranji svit 111 smo mogli viueti ozemlje, kjer smo se uojevaii. urezuvoiniio so se i\enici po Ditki zopet vrnni, cia odnesejo svo^e tovariše.. Vsa pokrajiua je bJa prazna m n> smo Videli ne mrtveoev ne ranjencev, L»e en saui rar njenec je ležal na pol potu med obenia sovražiiiina streiskiina jarkoma. iSaši vojaki so še veu^o sireljaii, a niti eueii ni meril iia nesrečiieža. Kar snx> zagiedali vojaka, ki ]e prišel vl nemškega ttrelskega jarka; očividuo je liotel pouiagati ranjexicu. &aiva našili vojakov ga ]e pocirla. ,,Ugenj ustaviti", je. nenaaoina zaukazal naš oiicir, Ubogali suio in viueli na svo]e veiiko presenečeiije, kako je zap.ustil castuiK jarek. Tu ga je zadeia nemška krogla. Zbral je kljub temu vse svoje sae in šel krepkih korajcov proti neinškemu jarku. Ža to hrabro dejanje so iz obeu jarkov vinarno ploskali. iSkoro ceio uro nisuio oddaii nii, iuti Nemci, nobenegastrela. Naščastnik je šei čisto uo raiijfinca. Kljub temu, da je bil ranjea, je vzdignil Nemcai, ga podpiral in odpeljal do nemškiu strelsKili okupov, kjer ga je začasno poiožil na neko vspietiiio... l\ato se je niirco vrnil. Ni prišel brez plačila. NemšKi čajstuik je vrišei iz streiskega jarka, lztrgal iz s\o,,e suknje odlikovanje m je pripel na prsa našemu častmku, lz oben strelskin jarkov so zadoneli viliarni ,,.Živio!"-kiici. Počasi se uam je bLžal častnik, kjer se ie utrujen zgrudii nezavesten v naše roke. Nemci so nam pustili dovolj časa, da smo niu pomagali. Nato se je srd.ti boj med nami in sovražnikom prioel vnovič. Izmen]ava časopisov med strelskimi jarki. ,,Vossische Zeitung" poroča \z Rnna: ro poročilu pariškega „Tempsa" se vrši sekaj med neraikim. lii Iranooskimi strelskimi jarki izmeiijava easopisov, ki jin poiože vedno na gotovo mesto, Mekoč je neniški časstuik priložil listek z besedami: ,,Casopisi so dobrv, a mi jim inčesar ne verjainemo". Francoski častiuk je poslal sledeei odgovor: ,,Mogoee boste bolj, verjel. pnložeuim ameriškim listom".. l\ato je biio 4 dni vse lnirno, na kar se je izmenjava pričela vi.ovič. Iz politične službe. K okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradjcu je prestavljen nam.es(tnišiki konceptni praktiitant Julij Reiningliaus;, iz Slovenjgradca v Ptuj je prestavljen namestniški konceptni praktikant dr. Otmar Pirkmaier iii Viktor Zangger iz Ptuja; k okraijnemu glavarstvu v Judenburg. * Pozilrav našlli Saviuičauov z bojišča. DobiH srao dop-snico, datirauo z dhe 14. novembra s sledeču vsebino: Slavno uredništvo! Mnogo srčnih pozdravo/ z bojnega polja Vam pošiljajo zmiraj zdravi in veseli Savinjčani, Korošci in drugi Slovenci. Našie geslo: ,,Samo za dcmovino in za očetujavo se bojujemo! Za avsitnjsko pravo! Vse za vero, dom, cesarja!" Vaši udani: Ciril Molior, Franc Gutman, Viktor Spehar, Anton Pavr, Vinko Fužir, Anton Vičaj, Franc Veber, Ivan Merva, Ivan B zjak, Franc Pevec, Hubert Ratli, enci! Visokorodni cesars"l llamesinH^^a Stajersko, Manlred grof Clary-Aldringen je poveril z odlokom dne 8. novembra 1914 št. (3-3395-1 g. dr. Benkoviča, dr. Korošca in dr. Verstovšeka, da skrbijo za podporo vojakov, ki izpolnjujejo na bojiščili svojo plemen:to domovinsko dolžnost. Podp.sani so osnovali odbor, ki se sedaj imenuje ,,Nabiralm odbor za podpiranje vojakov na bojišču"> Prva naioga odbora je, da priredi vojakom na bojjšču, zlasti spodnještajerskili polkov, koiikor uiogoče prijeten Božič. Zato prosi odbor pusameznike, župuijske, občinske urade, okrajiie zastope, okrajne in krajne šolske svete, društva itd., da se inu nakianjajo v ta namen darila v denarju, v ziniski spodiij: obleki, v cigaretah, smodkah itd, Posebno naj se uporabi dan 2. decembra., ko je presvitii cesar pred 06 leti nastopil vlacio, da so nabira za božična danla, ki se bodo poslala ua_mu_ jakom na bojišče. —-  Ker se morajo do 6t decembra odposlati \rsa d.,rila na bojišča, zato prosi odbor, cla se ozira pri vpo šiljanjn na to časovno dolocbo. Vsaka poš.ljatev, k se bode objavila v 1 stih, naj se naslovi: ,,Nabiralni odbor za podpiranje vojakov. na Lo. jišeu^rSIaHTOr, Koroška cesta, št. 5. Za odbor: Dvornisvct likBedjanie, dr. PipuŠ, dr, Verstovšek.