Poštnina plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 14. septembra 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov s cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, Če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga
Leto XVII. št. 37.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Grozna sodba : 4 smrti, 147 let voze.
Poročali smo že od sodne razprave, ki se je vršila v Trsti proti večim Slovencom i Hrvatom. Fašistični sodni zbor je nastopo proti obtožencom jako ostro — nesmilene. Štirje obtoženo : Bidovec, Marušič, Miloš i Valenčič so bili obsojeni na smrt, drügi pa sküpno na 147 let žmetne voze. V soboto zajtra so bili na smrt obsojeni streljeni; to se je zgodilo ravno tisti den, kda se je po celoj Jugoslaviji obhajao velki narodni svetek. Giozna sodba ne presünola samo naših src, nego pišejo od nje tüdi inozemski listi, ki naglašajo, da ma naša domovina štiri nove mantrnike, ki so delali za svoje lüdstvo.
Pomenliva izjava vlade.
Preminoči četrtek je mela vlada sejo, na šteroj se je sklenolo, da kotrigo vlade izjavlajo :
Da majo samo eden program, ki je objavleni v manifesti Njeg. Vel. krala 6. jan. 1929. i v sklepi kr. vlade dne 4. julija 1930. Oni se zdaj majo za kotrige enotnoga kabineta, osvedočeni, da pravilni razvoj narodnoga i državnoga živlenja izklüčüje v prišesnosti povrnenje i vpostavitev nekdašnjih strank, ino izjavlajo, da so odločeni, da za naprej politično delüjejo samo na toj podlagi i sküpno sodelüjejo ne gledoč na svojo Prvejšo strankarsko pripadnost.
Grozen viher.
Nad varašom San Domingo v Ameriki je Preminoči teden divjao viher, ki je porüšo do dve tretini varaša. Poroča se, da je viher zahtevao do 5000 človečih žrtev.
Globoka Zahvala našim vrlim Amerikancom v Severnoj- Jüžnoj Ameriki i Canadi !
Pred 17 leti smo začeli izdavati Novine, pred 26 M. List. I na edne, kak na drüge smo meli doma premalo naročnikov. Doma se jih je komaj telko zglasilo, ka bi njihova naročnina komaj zadolejo za tiskarniške stroške. Vse ovo bi šlo na dug. A naša zadrega neje trpela dugo. Hitro so spoznali naši vrli rojaki v Ameriki, posebno v Chicagi, S. Bethlehemi, Clevelandi pa Bridgeporti naše nevole i so nam priskočili na pomoč s svojim naročilom. Na stotine novih naročnikov nam je prinesla Amerika, naši listi so začeli živeti i cvesti. Pa ne samo naročnino, dobili smo lepo podporo leto za letom od naših gorečih rojakov. Tak smo mogli brez vseh dugov priti do bojne; celo M. List je par sto koron mogo prišparati za samostan sv. Drüžine.
Bojna nas je raztrgala. Nesmo mogli več do naših pomagačov i dobrotnikov. Prišo je tüdi bolševizem, šteri nam je zapleno vse naše liste. Prišle so potem Žalostne Posledice bojne: strašno siromaštvo. V teh okolnostih je po človeče povedano ne bilo mogoče misliti, ka bi našega maloga naroda mali listi se mogli gordržati. Pa dober Bog i njegova Mati sta nam zbüdila velke pomočnike v Severnoj Ameriki, naše dobre rojake, ki so sprejeli našo milo prošnjo i nam prišli z velkov naročninov na pomoč. Plačüvali so dozdaj vsaki štiri dolare za vse naše liste: Novine, M. List i kalendar Srca Jezušovoga. To ceno smo raztegnoli na celo Ameriko, poleg Severne tüdi na Jüžno i na Canado. Ta bogata naročnina ne nas je toti rešila dugov, šteri so se nagrmadili po bojni pri naših listaj na velke šume, ali pripomogla nam je do najvekšega : do živlenja. Pomogla nam do toga, ka neso zaspali naši listi, ka je mamo vse pa ka je mamo celo povekšavajoče se i večkrat tüdi povekšane kak so bili pred bojom.
Zdaj, kda smo se telko zmogli, ka čeravno v dugaj, a da mamo vüpanje, ka če nas ne ostavijo naši naročniki, v desetih letaj te duge izplačamo, prihajamo k našim vrlim Amerikancom z globokov zahvalov. Zahvalimo se vsem preč. g. dühovnikom za priporočitev i širjenje naših listov. Zahvalimo se vsem našim naročnikom za vnogoletno velko naročnino, štero so nam z dobre vole davali i Vnogokrat šče več kak smo prosili. Smo toti vnogo svetih meš dali slüžiti ali slüžili v zahvalo za te naše dobrotnike do zdaj pa bomo odseh mao tüdi; ali naj dokažemo svojo posebno zahvalo, smo se odločili, da napravimo eden zahvalen den našim dobrosrčnim Amerikancom i te je dnešnji 14. sept. Križovo. Slovesna sveta meša se bo dnes v Črensovcih slüžila za vse naše severno-jüžno amerikanske i Canadske naročnike, širitele, žive i pokojne, i za vse njihove drage. V zahvalo to številko njim posvetimo i njim Želemo, naj je blagoslov Križanoga v obilnosti napuni, ka do srečni na tom i ovom sveti.
/ kda njim to želemo iz globočine našega srca, njim naznanimo, da bo naročnina v novom leti znižana. Bo redna kak za vse drüge tak za nje tüdi. Kda njim to naznanjamo, je prav lepo prosimo, naj ne zavržejo staroga kraja, kama jih telko spominov veže, naj ostanejo i postanejo vsi naročniki naših listov. Novine, M. List, kalendar Srca Jez. naj so vezalje, s šterim smo zvezani prek morja v čistoj lübezni za stalno ! Toplo pozdravleni vsi dragi naročniki i Širitelje v Severnoj, Jüžnoj Ameriki i v Canadi ! Vsem jezerokrat Bog plati za bogato večletno naročnino i ž njov ste rešili naše liste smrti ! Bog vam naj bode plačnik !
Črensovci, 8. sept. na god Marijinoga rojstva.
Upravo Vredništvo Novin, M. Lista i Kalendara Srca Jezušovoga.
Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
2
NOVINE
14. septembra 1930.
„Z vero v Boga za krala i domovino.“
Belgrad je vido že vnogo slavnosti, a tak pomenlive kak preminočo soboto, 6 sept. še ne. To je bio naš najvekši i najslovesnejši narodni svetek, ki je zbrao nad stojezero lüdi od vseh strani naše lepe domovine
Naš lübi Prestolonaslednik, Nj. Vis. Peter je meo svoj rojstni den Drügi pomenlivi dogodek pa je bila Zamenjava starih vojaških zastav z novimi jugoslovanskimi. Slavnosti, ki so se pri toj priliki vršile, zavolo pomenkanja prostora nemremo popisati, zato omenimo samo to, ka je bilo najlepše i najpomenlivejše.
V navzočnosti vladarske hiše, vlade, vojaških povelnikov, banov, banskih svetnikov, rezervnih oficerov, vojakov i stojezerke vnožice so bile blagoslovlene nove zastave. Po blago slovitvi novih zastav so zastavonosci oddali stare zastave i so iz rok Njeg. Vel. krala sprijali nove. Po zročitvi novih Zastav je Njeg. Vel. kral nagovoro vojsko. Med drügimi je naglaso :
„Naj bodo nove zastave, štere vam predam, posebi svetlo znamenje vaših polkov, znamenje junaštva i zatrdilo vaše vojaške časti.
Z verov v Boga za krala i domovino zdignite v najžmetnejše hipaj svoje poglede v nje. Njim ste dužni svoj zadnji dih i svojo zadnjo kaplo krvi. Zdigajte jih visoko i branite jih junaško kak svetinjo, kak čast svojo, v njih je kral i domovina, na njih so ostanki padlih Vitezov i zmagovalcov !
S tov zapovedjov i s svojov verov v vaša junaška srca naj vaše polke pod novimi zastavami z božov pomočjov vsigdar sprevaja ta junaško sreča i slava.
Živeli, junaki !“
Vojaki i vsi drügi, ki so bili navzoči, so z velkim navdüšenjom sprejeli reči Nj. Veličanstva. V srcaj vseh se je vžgala lübezen do novih Zastav, do vladara i domovine.
Belgrajske slavnosti ostanejo v nezbrisnom spomini, ar so velka manifestacija državnoga i narodnoga edinstva.
Čakovec :
prih. iz D. L. ob 625, 1125, 1514 2210 v. odh. v. D. L. ob 423,802, 1255, 1932 v.
Murska Sobota
—	Šolnine ne bo. Kak smo v zadnjoj številki poročali, de gimnazija mela tüdi peti razred. Šolnine dijaki ne bodo plačüvali.
— „Izvestje“. Ravnatelstvo gimnazije je izdalo knigo „Izvestje Drž. realne gimnazije s samoupravni mi višjimi razredi v Murski Soboti.“ To „Izvestje“ podaja na kraci dozdašnjo zgodovino gimnazije. Kniga de gotovo zanimala vse, ki so v kakšoj zvezi z gimnazijov, zato jo tüdi priporočamo Dobi se v Prekmurskoj knjigarni (I. Hahn) i košta 25 Din.
— Simfonični koncert, ki bi se mogao vršiti preminočo soboto v proslavo rojstnoga dneva Njeg. Vis. prestolonaslednika Petra je bio odpovedao v znamenje žalosti nad smrtnov obsodpov štiraj Slovencov v Trst.
Vrši se v soboto, dne 13. sept. ob pol 9 zvečer v dvorani Sokolskoga doma. Poleg orkestra sodelüjeta tüdi iz „Grofice Marice“ znana sopranistka ga. Dr. Stojanova i čelist prof. Šedlbauer. Že küpljene vstopnice valajo za te den.
— Rdeča hiša. Hiša Kardošove gospe je od zvüna vglavnom dogotovlena. Pozornost zbüja posebno po rdečoj farbi. Je istinsko posebno za Soboto.
Kalendar.
September (30 dni) 38. teden.
Senje: 18. Črensovci, Sv. Benedikt, 16. Ljutomer, Podturen.
Vreme: Po večini vedro.
Vozni red:
Hodoš :
Prihod iz M. S. ob 1114 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 1204 vöri
Murska Sobota :
Prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob  j 16 vöri
— Premeščene vučitelice. Iz Sobote sta premeščenivi gospodična M. Majerova i Modičova. Prva de Šla k Sv. Jürji, drüga pa v Puconce.
Slovanska krajina
Par reči mladenkam.
Na Malo mešo sem se slučajno pelao na Tišini mimo R. krčme. Na cesti je stalo do 20 deklin, starih od 16 do 20 let. Čakale so mogoče, da bi se jih kakši gavalerje smilüvali i jih zvali notri plesat. Na takše mladenke sem naleti) tüdi že v drügih vesnicaj. To me sili, da par reči napisan za vse mladenke v Slovenskoj krajini, prosim pa, da mi ne zamerijo, če povem malo ostro.
Ne samo meni, nego tüdi vsem drügim razumnitn lüdem se pri mladenci dvoje vidi najbole grdo. Prvo je takše postavlanje pred krčmami, kak sem ga začetki opisao, drügo pa, če se da deklina od drügoga pelati na biciklini.
Mladenka, ki rada pomeče po krčmaj prage i brüsi pete na plesiščaj, je pri poštenih lüdeh ne v velkoj časti. Vnogo se guči od nje istinskoga i zlaganoga, tak da pomali zgübi vse poštenje i malokda najde dobroga moža. Sploh pa je po mojem mišlenji nekaj ponižüvalnoga se nastavlati i čakati na milost, da se najde gavaler, ki jo zavrti okoli po plesišča Niedna mladenka, ki količkaj da na svojo čast, ka takšega ne bi smela včiniti.
Ravnotak — če še ne bole -grdo se mi vidi drügo. Kakše veselje more biti v tom, da deklina sedi na biciclinovoj naredi i njoj noge visijo v eden kraj kak dva falata lesa. Nared je trda, tišči jo, tak da so ritosnice ne zamerite, da naravnoč povem — Čarne, noge njoj zadrevenejo a se denok pela. Poleg toga pa Vsevküp še tak grdo zgleda, da bi se človek najraj v drügo stran obrno i debelo plüno.
Obhodo sem že dosta sveta videlo se mi je, da tevi dve navadi, šterivi sem popisao nigdi nesta tak močno razširjenivi, kak pri nas. Mladenke, zakaj bi ravno ve mogle biti v tom tali izjema ? Brez krčem, plesa i takšega noroga vozarjenja bote vsigdar lehko živele i poštenje mele med lüdmi.
*
Plebanoški izpit. Preminoči teden so se vršili v Maribori Plebanoški izpiti. Med drügimi so napravili izpit tüdi gg.: Jerič Ivan, Župni upraviteo v D. Lendavi, Rataj Anton, kaplan v G. Lendavi i Safošnik Jakob, kaplan na Cankovi. Vsem trem gospodom iskreno častitamo.
dnevi
tedna
Rim. kat.
Evang.
15
16
17
18
19
20 21
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
Sobota
nedela
Nikodem Ludrnila Hildegard Tom Januarij Eustahij Matejev.
Nikodem
Eufanija
Lamberg
Tit
Sidonija
Fausta
Matej
prih. iz Ormoža ob 912, 1541,1935, 2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410, 1858 v.
Ljutomer :
prih. iz G. Radgone 543, 1415 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v.
Ormož :
prih. iz M. S. ob 702, 1310, 1615, 2048 v. odh. v M. S. ob 728 1355. 1615 1854 v.
D. Lendava:
prih. iz Čak. ob 516 908 1349, 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015 1416, 21 v.
14. septembra 1930.
NOVINE
3
Ka novoga v Belgradi ?
Odlikovanje vlade i drügih. Pri priliki velkih slavnosti 6. sept. so bili vsi ministri odlikovani z redom Jugoslovanske krone I. razreda. Odlikovani so bili tüdi bani, banski svetniki i vnogo drügih narodnih delavcov.
Banski svetniki pri predsedniki vlade. Preminoči petek je ministerski predsednik sprijao vse bane i banske svetnike. Razgovarjao se je z njimi od vseh banovinskih zadev. G. Predsednik se je duže časa razgovarjao tüdi z našimi svetniki, z gg. Faflikom, Benkom i Litropom.
_____ \
Svetovna politika.
Vogrski minister vmro. V pondelek ponoči je naglo vmro podpredsednik vogrske vlade i socialni
minister, dr. Vass Jožef. V nedelo večer se je pripelo iz Egera. Drügo jütro so ga našli mrtvoga. Zadeo ga je boži žlak. Dr. Vass je bio prek 10 let minister i je posebno za delavce včino vnogo dobroga.
Gandhi ne popüsti. Zadnji čas so se vršila med vladov i Gandhijom pogajanja za vpcstavlenje mira. Gandijovi pristaši so izjavili, da se mir ne dosegne, dokeč se Indiji ne prizna pravica, da se loči od Anglije i postane samostojna.
Revolucija v Argentini. Pod vodstvom generala Uriburuja se je preminoči petek odigrala revolucija, ki še je končala s tem, da je predsednik Irigoyen odstopo. Odstopiti je mogla tüdi vlada. Novi predsednik je postao Uriburu.
Zasedanje D. N. V pondelek se je v Ženevi začnolo zasedanje Drüštva Narodov. Na zasedanji je zastopanih 27 narodnosti.
— Odlikovanja. Pri priliki zadnjega državnoga praznika so bili v Slovenskoj krajini odlikovani sledeči gospodje: Red Jugoslovanske krone IV. razreda je dobo izdajateo Novin Klekl Jožef, red Jugosl, krone V. r. pa: Baša Ivan, plebanoš v Bogojini, Benko Jožef, župan v Soboti, Faflik Franc, plebanoš v Kančovcih, Krantz Jožef plebanoš na Tišini, Čeh Franc, preds. trgov, gremija v Soboti, Koder Anton, notar v Soboti, Šiftar Karol, evang. düh. v Bodoncih i Litrop Štefan, župan v Turnišči.
— Velko zbiro vseh šolskih potrebščin, knig, zvezkov, šolskih torbic, papira, molitvenikov, raznih tiskovin, i. t. d. dobite po najnižišoj ceni v papirnici MARICA SEVER Dolnja Lendava.
— Posvečüjte svetke. Od Lipe smo dobili sledeče poročilo : Kda so lüdje prišli v nedelo od meše, se je eden kmet s svojim sinom odpravo kosit. Domo sta prišla na Malo mešo proti večeri. To početje njima je zamerila cela občina. (Ar se v vnogih mestaj vidi, da nešteri lüdje ne gledajo na to ali je „petek ali svetek“, prosimo vse, ki majo količkaj verskoga čüta v sebi, da svetke posvetijo. O. ur.)
Zastopstvo Transocenika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici.	25
— Poučen izlet. Petnajset Štrukovčarov, ki so se vdeležili kmetijskoga tečaja, je priredilo pod vodstvom kmetijskoga referenta, g. inž. Wenka iz Sobote v nedelo i pondelek zanimiv poučni izlet. Najprle so si v Soboti ogledali šumsko drevesnico, katarsko upravo i zemliške knigo. Iz Sobote so se podali v Rakičan. Tam so poglednoli Kmetijsko šolo. Potem so šli v Beltince na ve-
leposestvo. Nato so se podali v „Prlekijo“. Bili so v Banovcih, Apačaj, v Gornjoj Radgoni, od tam pa so se odpelali v Predanovce. G. refeferent jim je Povsedi vse razkazao. Izletniki so videli dosta novoga i so g. inženeri za dobroto jako zahvalni.
—„INKA“ dišeča vinovica odstrani zagotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi S6A apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
—	Beltinci. Dne 18. t. m. razdelijo na veleposestvi tistim, ki so dozdaj prosili, 80 metrov pšenice, štero je pridelala semenogojska postaja.
—	Cement za gnojišča. Te dni se pričaküvle eden del tistoga cementa, ki je bio obečani gospodarom za vzorna gnojišča.
— Velki ogen v Petešovcaj. Deteča nepremišlenost je pozročila Preminoči teden v Petešovcaj ogen, ki je vničo dvema kmetoma vse, ednomi pa štalo i drüga gospodarska poslopja. Deca so zakürila blüzi slame ogen. Plamen je švigno v slamo, od tam je preskočo na hišo. Naskori so prihiteli od vseh strani gasilci, a ognja neso mogli taki zatreti. Škoda znaša do 100 jezer Din.  Tüdi ta nesreča opominja stariše, naj pazijo na deco i skrivajo pred njimi špice.
— Črensovci. Izobraževalno drüštvo v Črensovcih bo melo dne 21. septembra ob 3. vüri pop. v dvorani
Našega Doma svoj redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. nagovor, 2. čtenje zapisnika, 3. poročilo odbornikov i preglednikov, 4. volitve, 5. slučajnosti. Prosimo vse kotrige, da se zbora punoštevilno udeležijo. Odbor.
Ka novoga v Prlekiji?
Ljutomer. V prvešoj trgovini A. Čeh-Vršič—Herzog je odpro g. Metod Senčar novo trgovino z mešanim blagom i oblačilnico z velikov zbirov raznovrstnih zgotovlenih moških, ženskih, detečih oblek, perila, pletenin, obüvala i vseh drügih potrebščin. Naküpüvale se bodo vsikdar belice, žmočaj, Sühe gobe i vsi polski pridelki 40 letni obstoj tvrdke F. Senčar Mala Nedelja—Ljutomer jamči za solidno postrežbo i je najbolše priporočilo za obisk te trgovine.
Veržej. Rodovniško drüštvo priredi dne 20. t. m. Premovanje rodovniške govede simodolske fajte zdrüženo z rastavov plemenske živine. Nešterne kotrige pri toj priliki razstavijo tüdi svinje i perutnino. Na to prireditev vabi imenüvano drüštvo, ki stopa prvič pred javnost, vse prijatele smotrene živinoreje i lübitele kmečkoga naroda.
ZA NEDELO.
Po risálaj štirinàjsta.
Evang. sv. Mataja vu 6. táli, 24. veršuši.
Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim : Nišče ne more dvema gospodoma slüžiti, ár ali ednoga bode odürjávao i toga drügoga lübo ; ali de ednoga trpo i toga drügoga zavrže. Nemrete Bogi slüžiti i mammoni. Zato velim vam; ne skrbte se za düšo Vašo, ka bodete jeli; niti za telo vaše, ka te obláčili. Ne je düša več od jestvine i telo od oprave? zglednite se na ftice nebeske; ár ne sejajo, niti ne ženjajo, niti ne správlajo vu škegnje; i Oča vaš nebeski njé hráni. Ne ste vi več od njih vredni? Šte pa med vami misleči more pridati k-visokosti svojoj eden lakét? I za opravo ka se skrbite? glédajte polske lelije, kakda rastéjo; ne delajo niti ne predéjo. Velim pa vam, ka je niti Šalamon vu diki svojoj ne bio tak odenjeni, kak edna med etimi. Če pa polsko trávo, štera dnes jeste i vütro se v péč vrže, Bog tak oprávla : o keliko bole vás mále vere? Ne bodite záto skrblivi govoréči. ka bomo jeli, ali ka bomo pili, ali s kem bomo se odevali ? ár eta vsa Poganje iščejo. Ár zná Oča vaš, ka eta vsa potrebüje. Iščite záto prvo Kralestvo bože i pravico njegovo; i eta vsa se vam pridájo.
Vse šolske potrebščine i knige se dobijo v trgovini
HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti.
4
NOVINE
14. septembra 1930.
Nove zastave izročene.
Nove Jugoslovanske vojaške zastave, štere so sprejeli povelniki polkov v soboto v Belgradi iz rok Njeg. Vel. krala, so bile v nedelo izročene posameznim polkom. Nove zastave so bile Vseširom sprejete z velkim navdüšenjom. Veličasten je bio sprejem posebno v naših vekših varašaj : v Ljubljani, Maribori, Celji itd. K sprejemi so se zbrali cerkveni, vojaški i politični predstavniki kak tüdi zastopniki drüštev i velke vnožice lüdstva.
Sprejem novih Zastav je bio Povsedi velka manifestacija za Jugoslovansko edinstvo, kde se je narod navdüšüvao za visiki kralevski dom i za svojo lepo domovino.
Razgled po domovini.
Misijonski kongres v Ljubljani. V soboto se je v Stolnoj cerkvi sv. Mikloža slovesno začno sedmi mednarodni akademiški misijonski kongres. Pokroviteo kongresa je Zagrebečki nedpüšpek dr. Bauer. Pri otvoritvi so bili navzoči tüdi papov nuncij msgr. H. Pellegrinetti i več drügih püšpekov. Na kongres so prišli zastopniki iz Polske, Francije, Belgije, Švice i Nemčije.
SPORT.
Pred velkim številom občinstva je priredo sportni klub Mura v Murskoj Soboti svojo prvo kolesarsko dirko na progi M. Sobota—Gederovci—M. Sobota. Orožništvo i redarstvo je skrbelo za red, tak da se je tekma vršila brez vsake nezgode.
Prvi je bio g. Makovec Marko, Lukavci, ki je vozo progo (20 km) v Časi 35 min. 48 sek. Dobo je lep srebro pokal S. K. Mure Drügi je prekoračo cil Belec Josip Ljutomer
v časi 36 min. 2 sek. Tretji Jug Josip M. Sobota v časi 36 min. 49 sek. Drügi je dobo lepo žepno vüro tretji pa cigaretno dozo. 4. Pojbics Viktor M. Sobota, 5. Zej Zlatko Murska Sobota, 6. Paurič Franc M. Sobota, 7. Makovec Viktor Lukavci, 8. Koler Wily M. Sobota, 9. Mlinarič Franc, 10. Cof Franc.
Tenis.
Tenis Sekcija S. K. Mure je odigrala dne 6. in 7. t. m. dve tenis tekmi. Prvi den proti Slovenskomi tenis klubi Ptuj, drügi den pa proti Tenis klubi Radkersburg. S. K. Mura je obakrat Zmagala proti Ptuji 5:1 proti Radkersburg! pa 5:2. Rezultati so sledeči : Sakotnik (Ptuj) — Nemecz L. (Mura) 5:7,7:5,8:6, Nemecz J. (Mura) — Pavšin (Pt) 6:3, 6:3, Kardoš (Mura) — Borovsky (Ptuj) 6:2, 6:4, Peterka (Mura) — Megli č (Ptuj) 6:3, 6:0, Nemec J, Kardoš — Sakotnik, Pavšič 2 6, 6;3, 7:5, Nemecz L, Czvetko — Borovsky, Meglič 8:6, 12:10.
Nemecz J. — Berger (Rburg) 7:5, 6:2, Nemecz L. — Genur K. (Rburg) 6:3, 6:4, Heiter P. (Rburg) — Kardoš 6:1, 3:6, 7:5, Heiter H. (Rburg) — Lovšin 6:1, 6:0, Peterka — Fuchs (Rburg) 6:1, 6:3, Czvetko —Vogler (Rburg) 6:4, 3:6, 6:4, Lovšin, Peterka — Fuchs, Vogler 6;2, 4;6, 6;3.
Za kühnjo.
Krühova župa. Primeren falat domačega krüha zrežemo na kocke i ga v masti ocvremo. V drügoj laboški ocvremo narezani lük. Kda je lük že žuti, k njemi siplemo ocvreti krüh i Vsevküp še malo časa cvremo. Na vse to vlijemo meseno župo. Župo osolimo, malo zaprpramo i narežemo notri malo kolbasov. Da bo župa malo gostejša, se lehko potere v njo par belic.
Breskvín lekvar. Napravi se na sledeči način: Olüpane breskve siplemo v laboško i denemo na ogen. Med kühanjom jih neprestano mešamo, dokeč ne zaprejo. Potem jih taki skoz sito zmüzgamo. Nato damo kcoj telko zmenjenoga cukra kak je zmüzgane župe. To mešanico tak dugo kühamo — neprestano mešamo — dokeč se tak ne zgosti, da v debelih kaplaj kaple z žlice.
Dijaško polje.
Odbor S. K. A. D. Zavednosti sklicuje dne 15. sept. ob 2 pop. anketo, na kateri bomo razpravljali o , društvenem delovanju. Vabljeni so tudi starešine. Anketa se vrši v Martinišču. Neržima t. č. predsednik.
Horvat Anton iz Žižkov :
Živlenje prekmurskih Slovencov v Ameriki.
Prekmurski Slovenci so raztepeni po vseh Zdrüženih državaj ameriških. Največ jih je v Chicagi, Clevelandi, Bridgeporti, Steeltoni itd. Tü skrbijo za svoje telovno i düševno živlenje, pa tüdi vnogo skrbi obračajo za svoje domače v starom kraji, šteri so jako veseli, če dobijo od svojih dragih iz Amerike pisma pa šče včasi kakšo pomoč v penezaj. Vnogo je pa pali takših drüžin, ki niti pisma ne dobijo cela leta, da bi bar znali, kak se njihovim kaj godi. Kelko sinov i hčeri se postavla od domačih s skuzami v očaj i obečavle, da se jih nikdar ne spozabi i da bo na gosci pisao, gda pa ta pride, te pa če duže redkej piše i nazadnje popunoma henja s pisanjom.
Gda šteri v Ameriko pride, ga naši stari pajdašje z veseljom sprimejo, njemi vse pokažejo i ga spravijo v delo. Naše delavce Vseširom radi majo, ar radi delajo i hitro vse zarazmijo. Delajo največ po fabrikaj včasi zamazani, kak Črnci, tak da se komaj spucajo, gda pridejo iz fabrike. Nešterni morejo šče po nedelaj dela-
ti. Zaprva so naši lüdje delali v štalaj pri konjaj, raztepeni po celoj Chicagi, tak da so nanč ne znali eden za ovoga. V štalaj je tüdi jako slabo delo zavolo slaboga zraka. V štalaj so navadno tüdi spali i si tam sami kühali, ednok eden, drügoč pa drügi. Tak jim je falej vün hodilo. K sv. meši so tüdi vsigdar ne mogli vsi iti, nego so se menjavali. Leta 1912 so začnoli delati pri motoraj, v takzvanih garažaj. Tam so delali skoro samo po noči, tak da so po dnevi spali. V nedelo, gda so prišli od dela, so se včasi spravlali k sv. meši. To ponočno delo je nešternim jako naškodilo i so mogli zapüstiti takše delo.
V začetki, gda so naši lüdjé se prihajali, je šče ne bilo slovenskih drüžin, pomali so si pa tüdi drüžine spravili, tak da jih je zdaj že dosta. Majo lepa stanüvanja, lepa pohištva, parkete v sobaj itd. Vnogo je pa tüdi sirmakov, ki žmetno preživlajo celo drüžino. Nešterne pohajajo gosti betegi, da vse peneze potrošijo na doktore, drügi pa slabo zaslüžijo zavolo male plače, v vnogih mestaj more mož sam skrbeti za celo drüžino itd.
So tüdi takši, ki radi čtejo knige. Nešterne drüžine rade majo No-
vine i Marijin list. Komaj čakajo, gda pride ta. Dosta je pa tüdi takših, šterim se te štiri dolare predosta vidi dati za dobre liste, če ravno bi je vsakši lehko plačao. Dober list je ne predragi, kakšteč daleč pride, posebno pa šče, če pride iz staroga kraja.
Prekmurski Slovenci so bili v začetki skriti med Amerikanci i drügimi narodi. Bili so mirni, bojazlivo zdaj se pa že bole kažejo, ar že bole poznajo amerikanski-angleški jezik. Leta 1918 so ustanovili drüštvo Sv. Križ, potem drüštvo Sv. Ane, Sv. Ivana i Sv. Martina. S tem so stopili v stik z drügimi drüštvi. Drüštva majo večkrat kakše sestanke, gde majo razna predavanja, večkrat tüdi priredijo razne predstave, igre itd. Nešterna drüštva majo redno vsakši mesec sv. obhajilo. Mamo tüdi svoj pevski zbor pri cerkvi sv. Štefana. Drüštvo sv. Križ je Ӏ 1923. stopilo vkrej od cerkve sv. Štefana i pristopilo k hrvackoj cerkvi. V začetki so nešterni duhovniki hodili po mestaj za svojimi ovcami, da bi stopili v njihovo faro. Tak so rešili vnogo düš, ki so bile v nevarnosti zavolo slabe pajdašije. Tak sta delala pokojni Plej Ivan z Črensovec s tüdi pokojnim plebanošom Sojar Antonom.
14. septembra 1930.
NOVINE
5
Živlenje naših v novom sveti.
Kelko Novin i Marijinih Listov hodi v Severno Ameriko ?
129. V S. Bethlehem jih hodi 25, v Bridgeport 30, v razne kraje 8, v Chicago 66 komadov. Pripomnimo,
da M. Listov hodi samo 114, kajti v S. Bethlehem jih je samo 15 komadov naročenih.
Što so širitelje naših listov v Severnoj Ameriki ?!
Z velkov gorečnostjov širijo naše liste sledeči gospodje : v Chicagi Denša Ivan i Horvat Števan; v S.
Bethlehemi preč. g. Horvat Egidij, plebanoš ; v Bridgeporti pa preč. g. Golob Mih. plebanoš.
Kelko Novin i M. Listov hodi v Canado i jasno Ameriko ?!
V Canado hodi 17 Novin i 16 M. Listov. Če premislimo, ka na vnoge stotine mamo tam naših lüdi, je to število skoro teliko kak nikaj. Tem vekše hvale vredni so zato tisti naši domačini, ki so tüdi v tüjini postali naši naročniki.
V Jüžno Ameriko hodi 20 Novin i telko M. Listov. V Urugvay trije falati, v Argentino pa 17. Širiteo v Argentini je Žlebič Jožef. Od Jüžne Amerike ravno to moremo praviti kak od Canade. Hvala tistim, ki so naročniki, a malo se jih zanima za domači kraj.
Zakaj je zdaj menje naročnikov v Ameriki kak prle ?
Negda smo meli dosta več naročnikov za naše liste. Po boji je teh število spadnolo i tak moremo praviti, ka kaple od dneva do dneva. Zrokov za to nazajidenje je več. Prvi i najpoglavitnejši zrok je pozabitev staroga kraja. V novoj domovini si stvorijo Vnogi drüžine, štere, posebno deca, že nikaj ne vejo od domovine oče i matere. So pravi Amerikanci, šteri prav niti slovenski ne vejo. Potem pride pretrgatev zvez s starim krajom po smrti domačih. Oča, mati, brat, sestre postanejo pokojni. Ne nikoga, ki bi pisao več v novi svet. Poznanstvo vmerje, rodbinsko vezalje je pretrgano, zato pa tüdi pretrgana nit s starim krajom. Ne vleče ga več čtenje iz staroga kraja, ar nema več na nikoga misliti.
Zrok je tüdi v tom, ka v starom kraji se premalo brigamo za naše izseljence. Mi bi mogli meti več zanimanje za naše lüdi; mogli bi pozvedavali, kak se njim godi i je spodbüjavati na lübezan do staroga kraja. Ali dostakrat mamo samo telko časa, da napišemo pismo „za peneze“ v Ameriko k svojim, drügo njim pa voščimo. Ne čüdo zato, če oni mlačni postanejo do domačega ognjišča. Bodimo Odkriti, ka je tak malo naročnikov v Ameriki, smo krivi največ mi domači, ki svoje tam prek mamo. Če bi njim mi naračali naše liste, bi držali zvezo ž njimi i neštete bi obdržali na pravoj poti. Naši listi so kak nekša kontrola nad tistimi, ki so se odtrgali od nas. Če te kontrole ne, ne čüdivajmo se, če zajdejo dostakrat na pota, štera so žalostna i majo čaren konec. Ne moremo zato zadosta prositi naše domače, naj naročijo i plačajo za vse svoje v tüjini naše liste. Kak smo pisali, bode se
cena za Ameriko znižala. Zato pa iz tiste šume, ka dobite od svojih bodisi iz Severne, bodisi iz Jüžne Amerike ali Canade, plačajte to malenkost. Sto i jezerokrat vam bo te dar poplačani z lübeznostjov, štero ohranijo naši listi pri vaših do vas v tüjini.
Je pa ešče eden žalosten zrok, zakaj kaple število naročnikov v Ameriki. To je pokvarjenost, štera se je naselila v srci nešterih naših izseljencov. Známo, ka je večina naših dobra. Ali eden precejšnji deo se jih pa pokvari i pogübi. O kak žalostna izküstva mámo od toga. Kak angelje dobri so šli od nas z živov verov, trdnim vüpanjom v Boga i ž gorečov lübeznostjov do njega v tüjino i prišli so nazaj oropani vseh teh božih, neskončno vrednih kinčov — ali pa brez Boga blodijo po širnom sveti, brez Boga i brez poštenja pa čakajo svoj prežalosten konec. A toga !smo največkrat krivi mi domači ! Glavni namen nam je predostakrat samo to, naj naš samo dosta zaslüži. Čeravno zgübi vero i jakostno živlenje, nato ne mislimo. Pa zgodi se nam tüdi predostakrat tak, kak se je židovom zgodilo. Tej so Kristuša križali, ka ne bi njim Rimlani vzeli dežele; pa zgodilo se je ravno naopak : zgübili so Boga i domovino tüdi. Tak se prevnogokrat zgodi i nam : naš zgübi vero i Boga pa nam tüdi nikaj ne pošila, zapravi vse z nerednim i nepoštenim živlenjom.
Od naših naročnikov hvala dobromi Bogi, to ne moremo praviti. Ti so ostali verni do svoje vere, do svojega lüdstva ; ostali pošteni, delavnic trezni, skrblivi ka so na veselje amerikanskoj oblasti, njihovim dühovnikom pa nam vsem tüdi. Bog daj, ka bi te naše reči predramile
vse naše lüdi i bi je napotilo uredništvo naših listov, ka bi za vse svoje te naročili. Bog daj, ka tak bode !
Dühovniki v Ameriki.
Naši lüdje majo samo ednoga domačega dühovnika, ki jih oskrblava i to so preč g. Horvat Egidij, rodom iz Bogojine, ki oskrblavajo düše naših izseljencov v S. Bethlehemi. Pred njimi so bili tü tüdi domačin, Veren Klement rodom iz Sobote, oba iz reda sv. Frančiška. Čeprav ne domačini, vendar kak da bi bili, skrbijo, kak dobri očevje za naše lüdi povsod dühovniki, predvsem pa v Bridgeporti preč. g. Golob M. i Anselm Murn v Chicagi. Po drügih krajaj pa skrbijo za nje dühovniki tistih cerkev, v štere zahajajo. Ali tak verno neso mogoči ti našim pomagati, kak se njim pomaga tam, kde majo svoje cerkve, kak v Bridgeporti, S. Bethlehemi i Chicagi. Ti g. dühovniki i njihovi predniki so zidali cerkve za naše lüdi : v Chicagi na čast sv. Števani, v Bridgeporti na čast Križi Jezušovomi i v S. Bethlehemi na čast sv. Jožefi. Naš narod je pri toj zidavi pokazao, da ga žive zaistino prava vera, štera v djanji kaže svojo globočino, v djanji aldova za božo čast i rešenje düš. Ta živa, vse v lübezni obimajoča vera je zidala tüdi katoličanske šole v S. Bethlehemi i v Chicagi, kde sestre včijo deco ne samo znanosti, nego ka je največ vredno, poštenoga krščanskoga živlenja, kda je odgajajo v pravom krščanskom dühi kak je Marija svojega Jezuša odgajala.
Naš narod se je pred dobrimi 30 leti začno seliti v Ameriko. Z dolnjega kraja je prvi šo neki Ritlop
Števan iz Žižkov. Bog njemi düšo zveličaj, je že pokojni. Za njim so prišli nešteri z črensovske fare, potom ž Polane, Hotize i nazadnje iz celoga kraja. Vsi so šli v Chicago. Iz gornjega dela Slovenske Krajine so si pa vzeli pot v S. Bethlehem. Sledkar so se pa raztepli na več mest v Ameriki kak Cleveland, Pittsburg, Millwauke, Detroit, Steelton itd. V začetki so slüžili samo po štalaj v Chicagi, ali v rüdaj i so bili raztepeni i izpostavleni vnogim nevarnosti. O. Kazimir Zakrajšek so meli prvi veliko brigo na srci, da so je spravili bliže k cerkvi i da so drüžine t spraviti vküp. Mož, žena i deca so prišli vküp iz staroga kraja, živlenje zakonsko je postalo sveto, bližina cerkve je ohranila vero vsakomi i tak je prišlo blagostanje za naše lüdi po
6
NOVINE
14 septembra 1930.
dühovniškom prizadevanji : opomogli so se i pomogli so tüdi svojim domačim v starom kraji. Pa kak so delali g. Zakrajšek v Chicagi, tak so delali drügi dühovniki v drügih mestaj. Vnogo dela, prevnogo trüda so prenosili, cele noči so neštetokrat žrtvü-
vali dühovniki i žrtvüjejo še zmirom, naj samo ohranijo naš narod na dobroj poti i naj se v vrednosti pomore. Naj njim plača dober Jezuš lübezen, štero nosijo do naših ovčic z vernostjov i zavüpanjom naših lüdi, njihovih ovčic !
naši bivši širitelje !
Da so prle tak lepo napredüvali naši listi, se mamo zahvaliti našim dobrim širitelom. Vnogi so že pokojni, drügi so se v stari kraj nazaj odselili, a njihov spomin ostane v zgodovini naših listov z zlatimi literami zapisani. Najlepše jih pa zapiše večni Sodnik, ar so širili njegovo čast i diko, kda je ta bila v najvekšoj nevarnosti. Širitelje naših listov v Ameriki poleg više omenjenih zdajšnjih so bili sledeči :
S. Bethlehem : Dravec Alojz, Ružič Imre, Gregorec Andraš, Škraban Jožef, Gomboc Ivan, preč. g. Kovač Louis, Veren Klement.
Alegheny : Bajzek Jožef.
Louisville. Serec Alojz, Gujtman Števan.
Bridgeport: Camplin Ivan, Dominko Jožef, Žalik Matjaš, Kavaš Andraš, Sobočan Jožef, Bohnec Mihal, Markoja Marija, Benkovič Jožef.
Chicago: Gjura Jožef, Žerdin Jožef, Tompa Števan, Düh Ivan, Ciglar Ivan, Ros Matjaš, Plej Ivan.
Baifimore : Serec Anton, Cipot Jožef.
New Brunswick: Gjürek Treza.
Dughesne: Števanec Števan.
Steelton: Černela Števan, Benkovič Matjaš, Küčko Janoš, Horvat Števan.
Stiilvater: Gomboši Andraš.
Millwauke: Casar Janoš.
Maurer: Puhan Števan.
Treeman: Giah Mihal.
Pittsburg: Ropoš Gabriel.
Širitelje so bili tüdi tisti, ki so na svoj naslov po več falatov naših listov sprejemali i drügim ta davali. Ne bomo jih imenüvali, ar dosta jih je. Za dobro delo, štero so včinoli se njim i vsem našim širitelom iz globočine zahvalimo. Želemo pa edno: daj nam dober Bog dosta širitelov v Ameriki, Canadi i Jüžnoj Ameriki, ka pridejo naši listi do vsakoga našega človeka. Naj vsem našim lüdem prinesejo mir i blaženost i blagoslov, pa vse naj obdržijo na dobroj poti ! Vsi naši v Severnoj, Jüžnoj Ameriki i Canadi bodite toplo pozdravleni po naših listaj !
Naročnina na novo leto ! Jako važno !
Vsi prečtite !
V Ameriko : Severno i Jüžno kak i v Canado bode naročnina za Novine, M. List i kalendar samo dva dolara. Teva dva dolara se pa moreta naprej dolplačati !
Prosimo naše širitele, naj stopijo na delo že zdaj i začnejo nabirati to naročnino za novo leto !
Prosimo vse naše domače, ki majo svoje v Severnoj ali Jüžnoj Ameriki i Canadi, naj voščijo teva dva dolara za liste svojim !
Uprava Novin, M. Lista i Ral. Srca Jez. v Črensovci.
Vzor kmečkoga gospodarstva.
Svetovno gospodarstvo je v krizi. To se vidi najbole iz toga, da Svetovna trgovina celo pri najvekših svetovnotrgovskih narodaj nazadüje. Tak je padla Svetovna trgovina, predvsem izvoz v Zedinjenih državaj Severne Amerike, na Angleškom, v Nemčiji, Franciji, Italiji i Japonskoj letos za okroglo 10%. Važno izjemo pa tvori mala kmečka državica Danska, štera je svojo trgovino s svetom, posebno izvoz, zvišala za 13%. Za
svoje sorazmerno ugodno gospodarsko stanje celo v današnjoj dobi se ma Danska zahvaliti svojemi izbornomi zadrüžništvi, ki je najbole razvito i najpopolnejše na celom sveti. To zadrüžništvo pa sloni na močnoj podlagi Kmečke zveze : Kmečka zveza, ki je danske kmete zdrüžila za sküpen nastop v stanovskih i gospodarskih zadevaj, je svoje kotrige vzgojila i spodbüdila tüdi za najpo-
polnejšo gospodarsko organizacijo; najmre zadrüžništvo.
Za dansko zadrüžništvo je pomembno, da prevladüjejo produktivne (pridelüvalne) i blagovne zadruge, medtem da pri nas v Sloveniji prevladüjejo kreditne zadruge, posojilnice.
Produktivne i blagovne zadruge obsegajo dvetretini vseh zadrug. Vsaka kmetija je včlanjena pri kakšoj nabavnoj zadrugi i skoro vsaki posestnik je kotriga dveh produktivnih (pridelüvalnih) ali vnovčevalnih zadrug.
Ar Danska goji predvsem govedorejo, stojijo na prvom mesti mlekarske zadruge. Te so omogočile razvoj svinjereje, ta pa je zahtevala i omogočila klavniške zadruge. Ugoden razvoj mlekarn je vodo k ustanovitvi izvoznih zadrug za zmočaj. Zadruge majo v rokaj tüdi trgovino z belicami i drügimi kmečkimi pridelki.
Najznamenitejše so mlekarske zadruge, zato si jih malo ogledajmo. Dansko mlekarstvo je bilo še pred kakimi 60 leti na jako nizkoj stopnji, ar so Danci prvotno pridelüvali velke vnožine žita i ga izvažali. Kda pa je nastopila Amerika s svojim žitom, so Danci spremenili smer svojega kmetijstva : postali so živinorejci, predvsem mlekari. Žive živine danski kmetje zavolo zapornih odredb uvoznih držav neso mogli dugo izvažati, zato so spremenili način živinoreje. Začnoli so izdelüvati zmočaj i mesne izdelke. Prvotno so kmetje gojili mlekarstvo vsaki zase, ar pa neso meli zadostnoga uspeha, so ustanovili mlekarske zadruge. Začetek danskih zadrüžnih mlekarn je na siromaškoj Jütlandskoj zemli. Tam je okoli leta 1880 nastala prva mlekarska zadruga. Ar je dobro uspehovala, so se kmetovalci zgenoli tüdi v drügih pokrajinaj. V desetih letaj so si ustanovili okoli 800 zadružnih mlekarn. Kotrige so mogle prekdati vse mleko, ka se ne porobilo doma. Mleko je mlekarna preiskala glede vnožine maščobe, kisiline, pa tüdi čistoče i po tom plačala. Posneto mleko je vrnila. Z vrnjenimi posodami je dobo kmet tüdi listek, ki je kratko obsegao izvid i primerne nasvete.
Da zbolšanje kakovosti mleka so začnoli ustanavlati govejerejska društva i od leta 1895 naprej tüdi drüštva za kontrolo mleka. Leta 1900, po kratkih 20 letaj, je bilo na Danskem že l559 mlekarn, povprečno v vsakoj župniji po edna, od teh je 1029 to je 2/3 zadružnih. Dnes je razmerje za za zadrüžne opekarne še ugodnejše: leta 1927 je bilo med 1660 mlekarnami 1373 zadrüžnih mlekarn, to je nad 82% : zadružne mlekarne majo 87% vseh krav mlekaric.
14. septembra 1930.
NOVINE
7
Večina mlekarskih zadrug je že 30 let zdrüžena v „Odbor za mlekarsko statistiko,“ ki vsako leto objavla uspehe zadružnih mlekarn do najmenših Podrobnosti. Voditeli mlekarn so organizirani v posebnoj strokovnoj zvezi ; za naraščaj skrbita dve mlekarski šoli ; sküpno delüje v mlekarskih zadrugah okroglo 5000 lüdi, teda 3—4 v vsakoj zadrüžnoj mlekarni. Krona v razvoji danskoga mlekarskoga zadrüžništva je zadrüžni izvoz
žmočaja. Zadruge za izvoz zmočaja so se mogle ustanoviti komaj te, kda so zadrüžne mlekarne zamogle poslati na svetovni trg zadostno vnožino dobroga zmočaja. Zadrug za izvoz zmočaja je 11, ki so zadrüžene v posebno zvezo. Mlekarne, ki se priklüčijo kakšoj izvoznoj zadrugi, se morajo za 1 leto zavezati, da bodo dobavlale ves zmočaj, ki ga pridelajo. Izvoz je tak razvit, da so Danci v tom pogledi prva držáva na sveti.
Poleg izvoza zmočaja stavijo Danci zadnji čas velko vüpanje v izvoz sira.
Ali ne bi mogli slovenski kmetje nekaj podobnoga doseči za svoje vinogradništvo i sadjarstvo ? Posebno za Štajersko sadje je svetovni trg še odprti, a ne bo dolgo odprt, če ga v najkračišem časi ne izkoristimo. Podlaga je dana z našima zadrugama: „Osrednja Vinarska zadruga“ i „Sadjarska zadruga" v Maribori.
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje :
1.	Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno ; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih Imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javiti si pri njoj i dobiti vsa pojasnila brezplačno !
ŠTEFAN LAZAR :
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
Ozrl se je na palačo in srce se mu je napolnilo še z večjo žalostjo. Zakaj je zaprt iz one zlate hiše, katere največji kras je njegova nečakinja Hadassa, Benjaminova roža ?
Ubog Jud tam nima prostora ! Zakaj preganja Gospod Izraela ? Kdaj preneha pokanje njegovega toča, ki seka tisoč nevidnih ran na Izraelovo ljudstvo, ki je ponižano do tal.
Na zemlji imajo srečo le topovi, oni, katerih orožje je smeh. Ki s ponižnim smehljajem zakrivajo svojo hudobno dušo in preko zlomljenih src svojih tovarišeh lezejo do prestola. Amana je Darijev sin še bolj odlikoval ! Amana, tega lopova in nesramneža ! In na kraljevo povelje mora Vsakdo upogniti kolena pred topovskim dvorjanikom, ki je tako hudoben, da niti ni človek !
O, Mardohej, Jairov sin je rešit Kserksu življenje in glej, niti ne sme stopiti v ono palačo, katere gospod je Kserksesl Kralj je v spomin na srečno rešitev mnogim podelil sijaj in časti tudi takim, ki niti vedeli niso, zakaj so jih dobili, le on ni dobil ničesar, na njegovo veliko zaslugo je gospodar sveta pozabil.
Hadasse se je spomnil, Abigalove hčere in v dnu duše se je zbudila tiha nevolja. Zakaj ne reče kralju, da je zunaj neki človek . . . Dozdeva se, da sijaj in krasota, slava in moč umori v srcih sorodnikov celo resnično, dobro ljubezen, ali če je tudi ne zamori popolnoma, jo vendar tako zmanjša, da je komaj nekoliko večja od nič.
Ne ! Estera je modra in ve, kaj dela, samo da njena ura še ni prišla, ki mu prinese pravo radost. Čaka, potrpežljive čaka, ker pisano je, da Gospod ne zapusti pravične duše in da pravičnega ne zadene
nobeno zlo, brezbožniki pa bodo polni garij . . .
Potolažil se je.
Ozrl se je proti vratom. Čuvaji so se zabavali, i veselo smehljaj Med njimi je bil tudi Iranos, Lidijec, katerega je ljubil, ker mu je često izkazal kako dobroto. Šel je k njim in jih je pozdravil.
— Mardohej, kako ti gre ?
— Hvala . . .
—	Kaj je novega v mestu ?
— Pravijo, — ne vem, ali je res - da je Šahazgaz umrl.
—	To je res.
—	Kako ? Saj sem ga še predvčerašnjim videl !
—	V dveh dneh človek lahko tudi stokrat umrje, a niti enkrat ne more vstati od mrtvih, posebno ako tako umrje, kakor Šahazgaz.
— Pravijo, da . . .
— Da, Kserkses ga je pobil.
— Zakaj neki ? — se je čudil Mardohej. — Lastnoročno ?
—	Da, z lastno sveto roko.
— In zakaj ?
—	To mi že ni znano, — je dejal tiho vojak, — le toliko sem slišal, da je nekaj rekel o bivši kraljici. Ni bila resnica. In Kserkses se je tako razsrdil, da je pograbil buzduvan z diamantnimi zvezdami in je z enim udarcem ubil zahrbtnega maršala.
— Psi, tiho! — je mrmral drugi vojak.
—	Saj govorim dovolj glasno, no in četudi kdo sliši ? Jaz le hvalim Kserksovo moč in pravičnost. Da, tako je bilo.
Mardohej je Plašno majal z glavo. Tretji vojak se je nagnil k tovarišem :
— Kako neki se počuti Kserkses, ko stanujeta v palači dve kraljici !
— Samo ena je kraljice!
— Katera?
8
NOVINE
14. septembra 1930.
— Estera. Vasti več ni kraljica. Le iz usmiljenja je tu, reva, radi sinčka.
—	Včeraj sem videl kneza Pulu. V vrtu palače je tekal z ono srnico. Kako ljubkega tovariša ima v igri !
— Bog ve, ali se obe ženi prepirata ?
— O ti ! Kako moreš misliti kaj takega. Saj sta obe ko eno srce !
— Res. Pravijo, da sta vedno skupaj in živita ko goloba.
—	A Vasti ne sme iti pred kralja.
—	Revica.
—	Bolje je, ako ne govorimo o stvareh, ki se tičejo osebe kraljev, ker se nam lahko zgodi ko Bigtanu in Teresu.
—	No, ta dva sta jo izkupila !
—	In zakaj neki ju je dal Kserkses obesiti ?
—	Tega nikdo ne ve. Povedati bi mogel to le kraljev tajnik, ki je Bigtanovo in Teresovo zgodbo vpisal v tajno knjigo.
—	Toda ta molči ko riba.
—	In kdo je postal prvi nadzornik Ženske hiše ? — je vprašal Mardohej.
— Hatak. Toda Kserkses je sedaj omejil oblast maršalov.
—	Bimbura je imel veliko srečo !
— Oni evnuh ?
— Da. Karigalzu je bil odstavljen in Bimbura je postal prvi evnuh.
— Po kaki zaslugi ?
—	Kdo ve.
— Mogoče, da je bil pri velikem duhovnu, da bi mu z nadnaravno močjo pomagal !
Smejali so se.
— Ti veruješ v njo ?
— Kako ne !
— O, ti čarovniki! Veliki sleparji so. Niti toliko jim ne verujem . . .
In Inaros, Lidijec, je pokazal na nohet.
—	Prave čudeže delajo.
—	Ali si jih videl ?
—	Ne. Toda slišal sem.
—	Kaj?
— To da je neki čarovnik odrezal goski glavo, truplo je razrezal na kose, vso kri ji je izpustil, potem pa je molil in je gosko z eno besedo oživil...
— O, ti !
— Sveta istina. Mnogi so videli. Goska je vstala in lepo gagala.
Nemogoče !
— Slišal sem to o nekem egiptovskem duhovniku Dedi. Dozdeva se, da te pravljice romajo po svetu ! Mardohej, kaj rečeš ti ?
— Jaz verujem. Naš očak Abraham je na primer . . .
Zareklo se mu je.
— Ab-ra-ham ? Kaj si ti Jud ?
Priznati je moral.
— Niti vedel nisem.
In Lidu se je poznalo, da je prijatelstva konec.
— No kaj je delal Abraham? — je vprašal drugi vojak.
— Imel je neki dragi kamen in je z njim ozdravil vsako bolezen . . .
— Odkod veš?
—	V izraelskih svetih knjigah je zapisano.
Iz palače se je slišal glas trombe.
— Aman, njegova visokost prihaja ! — je rezko naznanil klicar. — Na kolena !
Prikazal se je Aman, Agageus Aman, sin Hammedase, z dvignjeno glavo, ošabno. Kraljev prstan se je slepilno bliščal na njegovem prstu. In na kolena so padli celo vojaki in so ga tako pozdravili v smislu kraljevega ukaza.
—	Visokost, bodi pozdravljen !
Povišani sin Hammedase je ošabno gledal proti nebu, a je itak nekaj opazil . . .
Mardohej je prekrižanih rok stal pod bikovsko glavo.
— Hej ?
Presumljivo ga je gledal.
— Kdo si, ti potepuh ?
Mardohej mu je brez najmanjšega strahu gledal v oči.
— Jarrov sin.
—	Jud ?!
—	Da.
Že itak divji Aman je še bolj podivjal.
— Ti Jud, ali ne poznaš kraljevega ukaza ?!
— Poznam.
Vojaki so se tresli.
— Poznaš ?! In ne poklekneš pred menoj ?
—	Ne.
Aman je skoraj zatulil :
—	Poklekni !
—	Ne!
Proti nebesom je pokazal :
— Le pred Bogom in pred njegovim zemeljskim namestnikom, kraljem pokleknem, pred drugim, pred teboj ne !
Aman Agageus je postal zelen od jeze in je zakričal vojakom :
— Ubijte ga!
Vojaki so se vsuli na Mardoheja.
— Ali . . . čakajte !
Spomnil se je namreč, da je to oni Mardohej, ki je rešil kralju življenje.
— Jud!
—	S pestjo mu je Žugal.
—	Za to je tvoja smrt premajhno zadoščenje.
Obrnil se je in se vrnil v palačo.
—	Nesrečnež ! — je zaklical Inaros.
Mardohej je dejal :
— Človek ne pride do moči z brezbožnostjov; pravičnega pa ni mogoče premakniti iz mesta.
XXIII.
Naredba zoper Jude.
Bilo je trinajstega Nizana. V judovskem delu mesta je vladal obup. Mardohej je strgal oblačila, se oblekel v žalno opravo in je kar tekel proti kraljevi palači.
— Inaros!
— Kaj želiš?
—	S kraljico bi rad govoril.
— To ni mogoče.
Odtegnil se je od njega.
— Prosim te, pojdi, ker bodo-morda mislili, da sem tvoj sokrivec . . .
Mardohej je sklenil roke;
—	Prosim, pokliči vsaj , Artembaresa.
—	Ravno sedaj je šel od doma.
—	Potem Hataka !
— A zakaj ?
—	Kraljici hočem nekaj sporočiti . . .
— Kaj praviš ? Potom takega gospoda ? In kraljici ?
(Dalje.)
14, septembra 1930.
NOVINE
9
Za naše male.
ŠT. VOGRIN:
Prvi tobak.
Dnesden že skoro vsaki človek kadi, zavolo toga de dobro znati kak se je spravo te prvi tobak na zemlo.
Ednok pred vnogimi sto leti je eden vrag svojim pajdašom to pravo :
„Jaz idem na zemlo med lüdstvo i sebom vzemem edno zrno tobákovoga semena pa jo tistomi dam za povanje, s šterim se najprle najdem.
Kak je vrag na zemlo prišeo, se je najprle z ednim sirmakom najšeo. Da njemi zrno s sledečimi rečmi :
„To semen vzemi i posejaj. Da vün pride i de rastlina z njega, te jaz nazáj k tebi pridem i te Opitam za ime te rastline. Če ne boš znao, te s sebov vzemem.“ V tom megnjenji ga več nindri ne bilo.
Sirmak vzeme semen i je posadi. Vün pride i raste, ali ime te rastline nišče ne ve.
Pride vrag i pita sirmaka :
„No človek, že znaš ime te rastline?“
Ne vem, dragi gospod vrag. Odpüstite mi, ve to jaz ešče pogrüntam.
Dobro je, — pravi vrag — zdaj ednok ti ešče odpüstim. Ali da drügoč pridem, moraš znati, inači si zgübleni.
Vrag odide, sirmak se žalosti
vsaki den bole. Žena ga pita : „Ka se žalostiš dragi moj mož?“
— Njaj me, ti mi tak nemreš pomočti.
—	Samo povej, ka pa či ti pomorem. — Tak dugo ga je žena spitavača, da njoj je povedao.
— No vidiš, dragi moj mož, pravi njegova žena, — za toga volo se ti je Škoda žalostiti, ar ti jaz lehko pomorem. Napravi na dvorišči dosta blata i na dale zavüpaj na mene.
Sirmak človek napravi dosta blata, žena se süče i se skobaca v blati, potom ide v hišo i z blazine perje vün püsti i se v njé leže. To se je vse na njo zgrabilo. Bila je kak edno strašno.
Z hiše ide vün i med dverami se sreča z vragom. Beži taki proti toj razstlini. To vidi vrag i se prestraši, da to strašilo ešče to lepo rastlino pošamla, spotere. Začne kričati :
„He, he človek kde si ! Odženi to strašno, ar ešče spoklači te lepi tobak.
Vrag se je zagučao. Naš človek pa je veseli gratao, ár je že znao ime té rastline.
Vraga je sram gratalo i popárjene je odšajtrao. Od tistoga časa vsaki pozna tobak tak sirmak kak bogatec. Razširo se je po celom sveti, ne zaman, da je prvo semen od vraga dobleno.
VGANKE.
Predzadnja številka. Rešitev sta poslala 1. Gjuran Gomilice i I. Bedič Budinci. Nagrado (Moj mali Hlaček) dobi Gjuran Zadnja številka. Rešitev :
1 Sedmero dece.
2.	Misijonar.
3.	Štrti dobi jajce s skledov vred.
4.	Adam (zemla je bila njegova mati.)
5.	Kakršno seme seješ, takšno žito boš žel.
Nove vganke :
Slovenski pregovor.
Poslala Marija Horvat, Vančavas.
Ka je te mož ? (Poslao M. Botjak, Petanci.)
Slovenski pregovor.
Poslao : Št. Vogrin, Rakičan.
4.
Za koga je te pozdrav. Poslao M. Botjak, Petanci.
5.
Pavel C. Zorko
Ka je te mož ?
Poslala Celec Irma, M. Sobota.
Za nagrado damo knigo z dvema povestima: „Vest in zakon“ i „Strici“.
Za smeh.
Znorili so ga. Fiškališ je vodo pravde za več kmetov. Ednok jih pride devet k njemi, da bi zvedeli, kak je s pravdami. Da ne smejo priti prazni, to so kmetje dobro znali i zato so s sebov prinesli purana. Prvi s puranom v naročaj se predstavi odvetniki ; te ga prijazno sprejme, dá njemi zahtevano pojasnilo i njemi veli, naj da purana v kühnjo. Drügi pride s puranom pred odvetnika i opravi isto ; pride tretji, štrti do devetoga, vsaki s puranom v roki i vsakoga napoti odvetnik s puranom v kühnjo. Kda so tak opravili svoj poseo, i
odišli, se odpravi odvetnik z veselim srcom v kühinjo. Ali v kühinji ne bilo niti enoga purana, ar so kmetje vsi vküp prinesli samo enoga purana v mesto i je vsaki odvetniki samo pokazo purana, dao njemi pa nieden ne svojega, nego so vsivküp meli samo ednoga, a šče toga so si odnesli v krčmo, kde so ga spekli i pojeli.
Pri zdravniki. „O, že vidim ... Dobro . . . Povejte mi, gospod, ali dobro spite ?“ — „Kak bunda.“ — „Kakši mate tek ?“ — „Izvrsten. Jem kak vuk." »Hm, ali kaj pijete?“ — „Kak žuna.“ — „E 1 Ali ne čütite včasi kakih slabosti ?“ — “Jaz? Nikoli. Močen sem kak bik.“ — „Mogoče mate včasih moten Vid ?“ — »Nikdar. Vidim kak tiger.“ — „Ali mate kda težke noge?“ — „Ne. Tečem kak zavec.“ — „No, potem Vam nemrem drügoga svetüvati, nego da pitate kakšega živinozdravnika.“
AGRARNE ZADEVE
Odobritev pogodb, štere so se sklenole po zakoni od fakultativnoga odküpa agrarne zemle. Uradni list od 28. augusta je prineso odredbo ministra za kmetijstvo, s šterov se spremeni Odobritev pogodb. Po toj odredbi, štero je izdao minister dr. Frangeš 8. aprila pod Štev. 20409/V a. se odredi sledeče :
1. V severnih krajaj naše države (naš kraj je tüdi severni) se od agrara Višešnja zemla more dati za naselitev i to v prvoj vrsti domačim lüdem, ki so blüzi tiste občine, kde je Višešnja agrarna zemla, potem pa tüdi delešnjim Občinam iz banovine. (Pri nas skoro ne takše zemle, ar je večina naših siromakov še premalo dobila).
2.	Vse pogodbe, štere so se sklenole med veleposestnikom i agrarnimi interesenti, ki so prostovolno küpili agrarno zemlo, se odobrio na banskoj upravi i ne več na ministerstvi. Nemajo pa banske uprave prava pobirati 10% za kolonizacijo, to de nadale pobiralo ministerstvo ; potem nemajo prava banske uprave dovoliti, da se küpleno odtüji i to ka se odtüji, se sme z dovolenjom banskih uprav tüdi obremeniti. Pred desetimi leti pa se ne sme odtüjiti to je odati drugomi küplena agrarna zemla.
S. Žemlič, Dokležovje. Odposlano 3. sept. Bakža F. Gardinovec. Bodete doznali, kda se začne. Za penez volo se pravočasno javite.
Poštenoga hlapca
za domače i polsko delo išče NEMEŠ VINCE iz Tešanovec. Plača po dogovori. Slüžba se lehko taki nastopi.
10
NOVINE
14. septembra 1930.
Kmečka zveza za kmečke haske.
Kmečka zveza v Maribori je po svojem predsedniki Šerbineki predložila bani spomenico, v šteroj govori od kmečkih zadev. Da bo vsaki vido, kak se Kmečka zveza briga za kmečki stan, v par številkaj objavimo celo spomenico. — Spomenica se glasi :
„Vaše blagorodje gospod ban !
Načelstvo Kmečke zveze si dopüšča Vam predložiti naslednjo želo našega kmečkoga lüdstva :
I. Občine:
a) Določilo zakona od narodnih šol, štera nalaga kmečkim Občinam obveznost davati vučitelom stan odnosno stanarino i kürjavo, pomeni 50-100 %-tno ali šče vekšo Povišanje dozdašnjih njihovih proračunov. Toga bremena, kmečke občine nemrejo zmagovati; vej, že vnoge občine dözdašnjih šolskih dajatev neso mele s kem pokrivati. Če ostane pri tom, da se zakonsko določilo gledoč na nove šolske dajatve občin zvršüje, se morejo občine ali do glave zadužiti i same sebe vničiti ali pa svoje občane pognati na boben.
Prosimo, da se ta obveznost, kak tüdi nagrade verovučitelov znova odvzeme z rame kmečkih občin.
b)	Naše občine so sad domačih razmer, svojevrstne uredbe slovenskoga lüdstva, v davnini nastale iz gospodarskih, političnih i socijalnih potreb njegovih.
Zato se naj spremembe v obsegi občin zvršijo samo tam, kde to zahtevajo krajevne potrebe i v kelko dopüščajo krajevne možnosti. Posebno se naj za obsed občin ne jemle določeno število prebivalcov, nego naj se poštevajo krajevne razmere, če so velke občine pripadne za strnjene, jezero ali več stanovalcov broječe lüdske naselbine : v Sloveniji po večini takših velkih naselbin ne, nego je vnogo menših vesi i raztepenih hiš s posestvi. Njih zdrüžitev v več jezero prebivalcov obsegajočo občino bi pomenita velikanske neprilike za Prebivalstvo i za Občinsko poslovanje kak tüdi podražitev občinske uprave. Velke občine zahtevajo velko upravo, ki povečüje upravne stroške, med tem da zdašnje male i srednje občine shajajo s primeroma jako malimi upravnimi izdatki, znašajočimi 5—15% njihovih dohodkov. Zvün toga menše občine med prebivalstvom zbüjajo več zanimanja za javno zadevo, pritegajo več državlanov k javnomi deli i jih potom občinske edinice zgajajo za najvišišo, državno sküpnost i njene interese.
Krajevnim razmeram v Sloveniji najbole odgovarja zdašnja jako praktična cerkvena razdelitev po faraj, ki bi bila najbolša podlaga tüdi za vreditev občin. Zato premagamo: Obseg občin naj se v splošnom krije z obsegom far. Takša vreditev bi bila najpripravnejša za Prebivalstvo, najležejša za poslovanje pa tüdi najfalejša.	(Dale.)
Gospodarstvo
Nagrade za plemenske bike.
Da se dobri starejši biki kem duže ohranijo za pleme, je določila kr. banska uprava za srez Murska Sobota 34 700 Din kak vzdrževalne nagrade. Priznale so se nagrade sledečim bikorejcom:
1.) Ia nagrada po Din 1500 : Legen Mikloš Noršinci i Uprava Veleposestva Gornja Lendava,
2) Ib nagrada po Din 1.400 : Benko Josip Murska Sobota.
3) II nagrada po Din 1.200 : Uprava Veleposestva Rakičan, Benko Josip M. Sobota, Obal Franc Moščanci, Celec Janez Gorica, Kühar Janez Puconci, Serec Janoš Kupšinci, Kovač Jožef Prosenjakovci, Hari Mihael Selo.
4.	) III. nagrada po Din 1000 : Legen Mikloš Noršinci, Vukan Franc Markišavci, Benko Josip Mačkovci, Barbarič Gregor Sebeborci, Lepoša Štefan Puconci, Kološa Janez Puconci, Podlesek Kata Sodišinci, Škraban Alojz Strukovci, Obal Eugen Pertoča, Kovač Jožef Prosenjakovci, Kühar Jožef Tešanovci, Hari Janez Križevci, Pocak Jožef Domanjšovci, Gabor Roman Hodoš.
5. IV. nagrada po Din 500 : Mesarič Štefan Bakovci, Titan Janez, Černelavci, Benko Franc Veščica, Flisar Kolman Tišina, Büček Mihael Serdica, Bencik Jožef Mlajtinci, Banfi Matija Krnci, Varga Aleksander Središče, Fartelj Franc Tešanovci, Luthar Štefan Križevci i Lanjšček Štefan Vel. Dolenci.
Srez D. Lendava je dobo za nagrade 18.200 Din. Kak se je ta šuma razdelila, nam še ne znano. S podeljenjom nagrad je banska uprava pokazala velko zanimanje za živinorejo.
Rodovniški odsek v Vučoj gomili. V nedelo, dne 31. augusta se je ustanovo v Vučoj Gomili rodovniški odsek kmetijske podrüžnice M. Sobota. Pred gostilnov Antalič se jé vršo ogled živine. Lüdje so Prignali nad 100 krav, od šterih je bilo Sprejetih v rodovnik 62. To je lepo število, ka kaže, da je tam dosta lepe živine. Po pregledi krav je g. inž.
Wenko razložo, kak trbe voditi mlečno kontrolo. To je najvekša naloga, ki jo mora vsaka kotriga točno zvršavati. Po kratkom, zanimivom predavanji je sledio občni zbor. V odbor so zvoljeni : predsednik Antalič Vüčene, podpredsednik Cigüt Janez, tajnik vučiteo Skrebinc Franjo, blagajnik Antalič Janez, odbornik Horvat Stefan.
Prihod švicarske živine. V tork se je pripelalo na postajo v Soboti pet lepih švicarskih bikov i edna švicarska krava simodolske fajte. Živino so odegnali v Kmet. šolo v Rakičani. Eden bik i krava ostaneta tam, drüge pa dobijo rodovniški odseki.
Dobra letina v državi. Kmetijsko ministerstvo je izdalo poročilo od stanja letin. Po poročilaj kmetijskih oddelkov posameznih banovin, je
V	teki drüge polovice junija žetev ve-
činoma že končana. Po ocenitvi bo letošnja žetev prinesla :	Pšenice
24,223 371 metrov, ječmena 4,187.000, žita 2,428.458 i ovsa 2,414.000 metrov.
V	primeri z lanskim letom so rezultati sledeči: žita 15.65% več, ječmena 1,65% več, ovsa 31.15% menje, pšenice 6.31% menje.
Cene :
Penezi (11. septem.): dolar Din 56 —, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uniguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20.
Živina: biki, jünci i telice Din. 8—9 (jako debeli Din. 10), krave Din. 3—5, teoci Din. 14—15 —, svinje Din. 14—.
Zrnje: pšenica stara Din. 180, nova Din. 180; žito staro Din. 130, novo Din 130; oves Din. 150—165, kukorca D. 170, krumpli Din. 50, ajdina Din. 150, proso Din. 165, lenovo seme Din. 350. novi grah 3 D.
Pošta uredništva.
M. Botjak, Petanci. Za poslano najlepša Zahvala. Pomali vse pride na red. Š. Vogrin, R. Potrplenje ! Prostora je malo, zato ne mogoče dosta objavlati. S. K. Polana. Novica je prekesno prišla, zato nemremo objaviti. Igrali ste 15. avg. zdaj je pa že 14. sept.
Ugodna zamenjava.
Za 10 kio lenovoga semena dam 2 litra tikvenoga olja. Za 10 kio repičnoga semena pa 3 litre repičnoga olja.
L. POLLAK, Cankova.
	    Z bolše hiše taki
Vajenca sprime BANFI JOSIP gostilničar v Murskoj Soboti.      2
14. septembra 1930.
NOVINE
11
ZAVEDNI KMETJE, OBRTNIKI TRGOVCI i DELAVCI NALAGAJO SVOJE PRIŠPARANE PENEZE VARNO
pri KMEČKOJ POSOJILNICI v MURSKOJ SOBOTI.
CERKVENA CESTA ŠT. 5.	ČEK. RAČ. 15229.	V LASTNOJ HIŠI (PREK OD BIROVIJE.)
KMETJE TA KASA JE VAŠA, ZATO SE JE POSLÜŽÜJTE I JO TÜDI PRIPOROČAJTE DRÜGIM. HRANILNE VLOGE SPREJEMA OD VSAKOGA MA HRANILNE KNIŽICE ALI TEKOČI RAČUN INO JE
OBRESTÜJE NAJBOLŠE. - HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO DOZDAJ PREK
5.500.000 DIN.
ZA TE VLOGE JE PA DOBROGA STANJA POLEG LASTNE HIŠE DO
50,000.000 DIN.
POSOJILA DAVLE NA POROKE (KEZESE), TABULACIJO I TÜDI NA TEKOČI RAČUN NA VEČ LET, NA DUŽNA PISMA, PO NAJNIŽIŠOJ OBRESTNOJ MERI. — RENTNI DAVEK OD PENEZ PLAČA POSOJILNICA SAMA. - KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCI, NE SMETE SE SPOZABITI S TE KASE, ŠTERA PODPIRA V STISKI NAŠE LÜDSTVO. - PRIDITE V SVOJ DOM, KDE TE POSLÜŽENI PO SVOJOJ VOLI.
Poljčanski pesek
za kamnoseke, fasade. betonska dela, posipavanje potov, i. t. d. dobavla M. ŠUMER Poljčane.	1
Sprejmem vajenca
iz dobre krščanske hiše TKALČIČ JOŽEF, mizarski mojster Nedelica.	2
Oda se lepa hiša
gorice, sadovnjak, pa nekaj šume Cena se zve pri KUMPARIČI na Razkriži p. Štrigova, Medjimurje.
Tri mizarske pomočnike
sprejme taki KUTAŠŠI EUGEN mizar v Bogojini.                           2
Drva
bükova, kalana i okrogla prima so na odajo pri JURIJ PEVEC Roginskaporca 42. posta Pristova via Grobelno Dravska banovina.
K odaji hiša
v Murskoj Soboti v Slovenskoj vulici, ohranjena v dobrom stani. Hiša je pripravna za trgovino. Več so Pozvedi v PREKMURSKOJ TISKARNI.  4
Razglas.
Občinski trgovski Prostori v obč. hiši 66/a v Šalovcih se z vsemi pri teklinami — dne 30. sept. 1930. predpoldnom ob 10 vüri na lici mesta oddajo na javnoj dražbi v zaküp za dobo 5 let od 1. aprila 1931. do 31. marca 1936.
Izklicna cena 2800 — Din.
Reflektanti morajo vložiti pred dražbov 5000. kavcije i zvün toga z merodajnimi (verodostojnimi) svedočanstvi dokazati, da so premožne osebe.
Dražbeni pogoji so na razpolago i na ogled vsaki čas pri občinskom župani.	Za občino :
3                         ŽUPANEK obč. župan.
Trgovski lokal (prostor)
eden ali dva v najlepšem kraji Lendavske ceste se da z rende. Naslov v PREKMURSKOJ TISKARNI.	1
Sprejmem učenca,
kak pikolo iz bolše hiše, ki je pošten i zaneslivi. Za obleko more sam skrbeti, drügo dobi pri meni. Potne stroške Plačam sam.
Što sprejme mesto, se naj obrne na Prekmursko tiskarno v M. Soboti ali naravnoč na mene.
FRANJO VRATARIČ, restaravter 1	Zlatar-Bistrica.
Betege pri svinjaj
zabranite, če jim dodenete konči dvakrat na teden
MASTELIN
Svinje se bodo dobro redile i postanejo debele. Mastelin dobite v vseh trgovinaj i apotekaj.	11
Kmetje čtite?
Što še ne čüo, da umetna gnojila najbole zagvüšajo dobro letino ?
Nücajte jih !           1 V BELTINCIH v trgovini
BRUMEN MARTINA
dobite SUPERFOSFAT najbolše Umetno gnojilo.
Z àrende se d
TRGOVINA
pri cerkvi. Naslov pove PREKMURSKA TISKARNA v Murskoj Soboti.
Nova
AUTOTAKSA
vozi vsak čas i v vsako smer. SOLIDNE CENE !
JURIJ SUKIČ, MURSKA SOBOTA
Lendavska cesta 22.	     2
Prva stalna
najvekša i najfalejša
zaloga z
zidanimi pečini
i ploščami
za štedilnike
(Kachel fűr Sparherd
raznovrstne kvalitete v
velkoj izbiri
se nahajajo
v trgovini galanterije i železnine
GUSTAV DITTRICH-a
v MURSKOJ SOBOTI.
12
NOVINE
14, septembra 1930.
POLODELSKI MAŠINI KAK :
MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERI, - TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, - SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE
so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji.
Nadale se dobi tüdi tam :
Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne      dušik,       Nitrofoskal,

Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj.
ČEH & GÁSPÁR
trgovina z mešanim blagom
MURSKA SOBOTA.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NAKRAĆI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 24 —
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v AL Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF.          Urednik FRANC KOLENC