OBRTNI VESTNIK
Strohoonl list za pauzdlgo ln napredek obrtnlStoa Draushe banoulne.
»OBRTNI VESTNIK" ithaja tedensko in sicer vsak petek ter stane:
Celoletno..................Din	40*-
polletno..................Din	20--
posamezna številka . . Din 1*-
Glasilo obrtništva Dravske banovine
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860.
XIV. letnik.
V	LJUBLJANI, dne 2S. septembra 1931.
Štev. 38.
I. Kac, preds. Obrt. društva, Dravograd:
\aš protest!
v iV zadnjem »Obrtnem (Vestniku« smo č it ali precej Obsežno porodilo o zlbaro-vainiju štajerskih Obrtnikov v Ljutomeru in njihovi večini za skupne zbornice. S prvim poročilom se mi štaljerski obrtniki strinjamo ;iin ga hočem danes izpopolniti, seveda bo pa ta članek pojasnil ‘budi ito, kar drugo poročilo, ki' je oficijelno od mariborske Zveze, 'zamolčuje. IPIradvsem ' odločno pratesltira/m zoper Ivodsltvo na omenjenem zvetzi-nem občinam izboru v Ljutomeru, katero !je izalbilo osltrino sovraštva in odpora proti vodstvu v obrtniško maso še gloftjlje, kakor pred tem zborovanjem. Sram nas postaja, Ida se godi to ravno na Štajerskem in smo zato nujno primorani ukreniti naijjpOtrabnejše, da bode .imel na italkeim zborovanju besedo ■tudi ahiMk, ne pa samo: (trgovec, industrialec, doktor in obrtni nadzornik. Zato stavim javno vprašanje na vse gospode okrog predsedstvene mize, čemu ste nas nrav za prav vabili celo iz Dravograda v (Ljutomer, da nas potem niti '■upoštevali niste. Zakalj niste upoštevali .Predloga našega delegata, kateri je zahteval, da ise z glasovanjem odteči,- če zveziii načelnik Lz Ljubljane, g. (Pieman, dobi besedo ali ne? Cemu ste potean sploh p o vabiil i biibljamsko Zvezo na svOje Zborovanje, kjer niste njenemu načelniku dalli niti pravice, da bi obrtništvo pozdravil v imenu nalčelstva ljubljanske Zveze in da bi mogel dati goltava pojasnila.
(Najvažnejša točka dnevnega reda se m'i je zdeila ona, ki je zadevala vprašanje izibornice, katere omrežje sega po celi dravski banovini in pod katero spada tudi obrtništvo Ljubljane in okolice, odkoder ste povabili poleg drugih tudi načelnika tjubljaTiske Zveze. Zakaj todinfete upoštevali želje delegatov, da se vrši glasovanje tajno? Tiudi v tam vam ije pretila nevarnost. Ker -mi terorja in Vsiljevanja ne maratno, zato smo hoteHi, da se nas obojestransko pouči. Imamo dobre domače govornike 'v {koriisžt islkupnlih zbornic, nimamo pa dobrih govornikov iv korist ločenih zbornic. Prepričani smo bili, da bodo ■gospodje iz vrste članov predsedstva iimelli • itofiiko takta in toliko lojalnosti, da bi pustili do besede 'tudi zagovornika ločenih zibornic in da b:i to!ilo na ta način abrtrilšltvo obojestransko zadostno -informirano. Dočim tudi našim delegatom, in tistim, o katerih ste le malo sumničili, da hočejo zavzeti drugo stališče, ki bi Vam ne bilo po volji, niste pustili govoriti, ste nasprotno dovolili g. obrtnemu nadzorniku. Zato smo prav radovedni, da nam pojasnite, ali ima g. obrtni nadzornik prijavljeno ikako obrt, ali je on obntiriilk ali pa samo uradnik. Ker čudno ise irif zdi, da je gosp. obrtni nadzornik že v vlaku med vožnjo v Ljutomer s tako vnemo agitiral za skupno zbornico. Tudi (to si moramo dobro zabeležiti; zakaj se mu pa gre, si pa lahko po svoje tolmači tudi najbolj nerazumen obrtnik. Poudarjam samo ito, da uradniki in dotktoilji, ki so imeli največjo besedo na občnem zboru, niti po(jma nimajo, ikako se godi danes obrtnikom in kako mu je treba iti- ina rotko iza njegovo zboljšanje. Oini naj Vrtšiljo s volje službe* odsvetujem jim pa 'rušit Slogo obrtniške mase, katera ise itak komaj drži na površnju. Komur je pa več za delo, za interese trgovca in industrijca, ipa naj bo vsaj toliko pošten, da ne bo valbil na limanice neved-nl3h obrtnikov. Poroča se po časopisih, da so si ustanovili čevljarji Zvezo čevljarskih zadrug za celo banovino, da so biili na ta nalčiln primorani seči po samo-
obrambi v krM, v katero so zašli visiled industrije in pri kalteri ima svoj delež ’tndi trgovec. lObrtnlk - čevljar, /trgovec in indusftrijaOec s čevlji nikakor ne moralo korakati v eni vlrsiti, ker jih druga dva na vsalk način hočeta vedno prehitevati. Čevljarsko organizacijo vprašajte za mnenje, ali je za sikupne ali za (ločene zbornice in potem boste čuli pravi odgovor.
IDobro poznamo vse itiiste, ki so v Ljutomeru glasovali za skupno zbornico, vedo pa, da je tudi to, da se mi nočemo Ikrilti za kulisami in Vam ponovno zagotavljamo, da bomo (toliko časa delali v. začrtanem praven, da nas bodete tudi Vi že enkrat natančno razumeli'.
Poznamo vas dve vrsti. Prvi ste, ki iščete samih osebnih koristi, drugi pa so ubogi anali Obrtniki, ki so zaslepljeni od prvih tako, da režeijo rano samim sabi v meso. Obžalujem jih, ne zamerim jiitn pa ne in to iz razloga, ker so samo od ene strani poučeni. Če bi bila na izborovanju dana beseda gosp. Plč-rnanu, kateri bi poučil edino pravilno in koristno za obrtnike, potem bi bil izid 'glaisovanlja ravno obraten kat pa je Ibiil, da hi iprisitaši sikupne zbornice dobili le 7 glasov in pristaši ločene zbor-irilice pa 103.
Po vsem item mi rje tudi popolnoma jasno, zakaj je bil g. Pičman primoran podati se v Beograd in stopiti v stiik s sribslkiimi tovariši, da mu je dala Zanatllija tisto moralno oporo in pomoč, ker mn domači »(Obrtni Vestnik« ni ipiu>stt.il v inljem priobčevati tega, kar je prioibčeivalla »iZanatllja«. Kakor se je poprej brigala »tZanatlija« za naše koristi in za naše interese, talko nalj pride sedaj naš odločen borec v našo sredo in nam 'točno irazloži o koristih samostojne ločene obrtniške zbornice. Zato prosimo, mi Štaljerski obrtniki javno g. iPiamana, da naj okliče velik obrtniški kongres ' in to v najkrajšem času in naj na tem kongresu še erikrat obravnavamo Vprašanje zbornic. Prepričani, smo, da bo -zmaga naša in da bodo tudi pristojne oblasti uverjene, da je velika večina obrtništva v dravski banovini za šSstem ločeaflih zbornic. Takih zborovanj kot je bilo zborovanje v Djnitome-ru, ko ni bila dana beseda domačemu obrtniku, pa ne priznavamo. Par ljudi ne bo odločalo o naših žiVljenskih zadevah, najmanj pa ljudje, ki niso za to poklicani iln so vse poprej kakor pa obrtniki.
Očitanje »Obrtnemu Vestniku«, da je enostransko orijentiran, ne drži. »Obrtni Vesenik« je list večine in bo pisal tako, kakor o e želj'a in kakor je v interesu večine. O tem vprašanju sem se informiral pri konzorciju »Vestnika« samem Eln sem prejel odgovor: »Ml nismo še nobenega članka zavrnili. Namen našega komentarja v zadnji števil* ki je bil le ta — povedati vsem nasprotnikom, da člankov zanje mi sami pisali ne bomo, obratno pa želimo, da jih pošiljate v priobčitev.« Veseliti nas mora ta izjava, ki daje popolno svobodo vsem, dočim je prejšnji načelnik konzorcija gosp. Rebek ni dajal in smo se morali zatekati za pomač "k srbskemu list«.
i koncu pa naj še omenim, kakt. znaljo nekateri meščanski listi priobčevati poročila. Ugledni dnevnik »Jutro« z dne 15. t. m. prinaša članek o zborovanju obrtnikov v Ljutomeru in omenja
v	tam članku, kako lep in prijateljski je bil 'izJd abntniStva na kolodvoru v Lju-tomenu. Katko lep izid ali razhod je bil ■po časopisnih poročilih, o tem bi vedel
povedati sleherni, ki ima kaj resnicoljubnosti v sebi. (Pod čast nam ge omenjati neldjatno ponašanje nekaterih pristašev skupnih zibornic na kolodvoru. To je bil zares prijateljski izid, ki bo štajerskemu obrtništvu toliko časa v sramoto, dokler ne bo volilo v zastopstvo mariborske zveze drugačnih mož. iGosp. predsedniku Burešn pa bodi povedano še to, da bomo drugič valili za predsednika Zveze obrtnika, ne pa [trgovca, potem bo pa tudi marsikaj drugače za štajerske obrtnike.
V	imenu številnih mdjih stanovskih tovarišev odločno protestiram proti takemu načinu zborovanj, kar mora 'Vsakdo kritizirati in pozivam vse rojake — male obrtnike, da odločno protestirajo.
Ivan Bizjak, (čevljar, .Krško:
Meščansko časopisje .. .
Zelo poučno je čitati za obrtnike razne članke meščanskih listov, kako ti nestvarno in zlobno vlačijo nastop obrtnikov za samostejme abrlime zbornice v zvezo z in contra Bate. »Jutro« št. 192 je z naslovom v gospodarskem delu »Obrtnikom v pravdarek« prav zanimivo. Piše namreč neki ljubljanski obrtričlk, ki pa nima toliko poguma, da bi se podpisal. Sprva opisuje, kako je fz-padlio na izrednem občnem zboru glasovanje za ločene zbornice, potem pa na-valja primer, kako se je v svojem kraju neki čevlja/r potegoval za to, da bi dobil Bata podružiniico, vsepovsod pa se je ta čaviijar zavzemal za skupne zbornice. Ta opazka je bila prav dobra, čeprav je šla gospodom do mozga, člamkar niada-ljuije, da so se v Beogradu g. industrUjci usnlje pradelutjoče sitroke na uslugo čevljarjem še enkrat solidarizirali proti Baiii, čeprav'sicer večina zagovarja Batov sistem. Toda stvar je drugačna. Usnliarljem ni: in ne more biti vseeno, da Bata oslabi ali uniči čevljarje — največje odjemalce njihovih .izdelkov. V industrijskem odseku zbornice sio večinoma zastopani ti usnjarji, ker pa osftalfim ;n-dustnijcem dotpada Batov sistem (izkoriščanje širolkOh ljudskih mas) zato' pa hočejo tudi sedeti talkorekoč na dveh stolčkih in j.e talko početje usnjarjem v tem odseku nevšečno, zalto so se usnjarji preiko te zbornice odločili podpirati organizacijo pod naslovom Savez obrtnikov, trgovcev in industrijalcev usnje predelujoče široke za vsio državo. Ker obrtna zbornica kot samostojna ustanova obstoji samo na'teritoriju bivše Srbije, v ostalih pokrajinah pa obrt radi slistema skupnih zbornic nima po izjavni obrtnikov dovolj močne zaščltnice (lastne zbornice), zato je boj proti Bati tako težak. Pisec trdi nadalje, da takih nu-sprotstev kakor Obstojajo v Beogradu mad ločeno zbornico in drug.iv ni opaziti v drugih pokrajinah nilfije:, ker pri skupnih zbornicah ne pridejo ti ko ialrko zasebni interesi posameznikov do veljave. Da pa ne bodo g. zagovoniiki skupnih zbornic alli pa anonlimni ljubljanski obrtnik tako neizkušenih iti slabih informacij imeli, jim je treba priklicati v spomin članek v šlt. 22. »Zanatlije« pod naslovom »Ali za Skupite ali za ločene zbornice?«
Vzemimo v primer samo kvasni karteli in pa časopesno barbo, ki se ;e vršiia za počenjanje Kvasa. Dnevno se porabi
v	dravski banovimi približno 5.000 kg kvasa in pekovski mojstri trdijo, da bi se lahko kvas prodajal po Din 7.—, ne pa kot sedaj po Din 31.—. Koliko mo-
čev je dnevno nadiplačanega v Korist kvasnega kartela. Znano mi je predobro, da je bili še do pred kratkiilin v zbornici plačani! funkcijonar, ki ga je po raznih izjavah celo upravni svetnik v eni teh družb za izdelovanje kvasa. Potem je čisto razumljivo tudi to, da v skupni zbornici ne more 'imeti ob ritmik tiste zaščite kot bi Ijo lahko imel v samostojni ločeni zbarnicii.
Pisec tudi namiguje, da si že slovenski industrijalci manejo rolke, da se jim ne bo treba iboiritt prati Bati, ker obrtniki zahtevajo ločene zbornice, da že celo zagovarjajo Bato, češ, da bo le v korist, ako bo veliko svojih slabih (izdelkov (mislijo cenenih) razposlal med svobodne jugoslovanske državfene-de-lavce. To je popolnoma ilzmištjema trditev, ker datični obrtnik ne vidi pred seboj težkih narodno-gaspadarskih posledic, ki bodo rad; tega nastopile, ko bo našemu obrtnikiu-čevljaitju primanjkovalo dela, da bi mogel kriitli davščikie, svojo lastno poltrebo in dostojno preskrbeti svojo družino. Že.iltak je žalosten položaj našega obrtništva, ko nima dovolj zaščite pred tujo konkurenco, jasno pa je, da bi jo lahko imel, če bi bila pri zbornicah enaka mera za vse. S tem m&sliin namreč, da bi 'tudi trgovsiki in industrijski odsek zaidostno podpirala obrtnika v boju za svoje pravice.
Zato je ves naš boj za samostojne, ločene zbornice čisto upravličen, dasi imajo nekateri naši tovariši, kar je žalostno, druge pomisleke in nasedajo vplivom nekaterih gospodov. Mi zavedni obrtniki pa vzitrajamo 1'tti se bomo borili do konca, dokler ne dosežemo sa-mcfctojne ločene zbornice, kaitera nam bo edino v pravo pomoč.
Franjo Grabjec - petdesetletnik
Te dni je slavil svojo petdesetlet* nicOs ugledni ljubljanski fotograf, na> čelnik Zadruge fotografov in bivši Zvezin revizor g. Franjo Grabjec.
Kmalu po potresu je prišel slavlje* nec iz svoje poljske domovine, kjer je že delal v najbolj znanih ateljejih, v Ljubljano in stopil v službo v takrat enega najbolj slovečih ljubljanskih fo« to=ateljejev, v atelje pokojnega Julija Miillerja, po katerega smrti je tudi prevzel njegov dobro vpeljani atelje. Veščak v svoji stroki, se je izpopol* njeval tako, da je hodil sporedno pot z novodobnimi zahtevami časa in jo dvignil svojo sposobnost do popolno« sti ter se kvalificiral za pravega moj* stra na polju svetlobnoireproduktivne tehnike.
Ni pa gledal spoštovani jubilant vselej samo na svojo osebno korist, temveč sta mu bila vedno pri srcu tu» di skrb in trud za svoje stanovske ko lege. Da je skoraj neugleden fotograf* ski stan privedel do tistega ugleda, ki mu po vsej pravici pripada, .je njego> va zasluga kot vodje organizacije fo* tografov. Kot načelnik Zadruge foto* grafov si je namreč stekel neminljivih zaslug. Ko mu čestitajo k njegovemu življenjskemu jubileju številni njego*
vi	osebni in stanovski tovariši, se pri* družujemo tem čestitkam tudi mi z že* Ijo, da bi mu bilo še dolgo let usojeno dvigati ugled svojih stanovskih kole* gov potom zadruge, ki ji tako vestno načeluje. Še mnoga leta!
Davek na poslovni promet
(Nadaljevanje in konec.)
XL IM« presoja pravilnost prijav in od-merja davek?
Vsfe postfe odmere izvršujejo davčna oblastva, davčni uradi pa pobirajo plačila.
Ocena spada v področje onega organa, ki odmerja dotičneimi davkoplačevalcu pridobnino. Ako so ti organi pri-dobninske komisije, ne izvrši ocene cela komisija, nego samo odsek, v katerem je
1. predsednik, odnosno njegov namestnik v pridobninski komisiji in nadalje po njegovi izberi,
2. en imenovan in
3. en izvoljen član.
Izvoljeni član ne sme biti državni uradnik. Ko predsednik določa člane odseka, se mora v prvi vrsti ozirati na člane, ki stanujejo na sedežu ali neposredni bližini davčnega oblastva.
V ostalih primerih izvrši oceno pristojno davčno oblastvo. Za ugotovitev davčne osnove pri pavšalni odmeri velja isti postopek.
XII. Kako plačujejo davek nanovo prijavljeni obrati?
Vsi novi obrati so dolžni v roku 15 dni po pričetku obratovanja predložiti davčnemu oblastvu prijavo. Davčno oblastvo jim na podstavi te prijave začasno določi davčno osnovo in istotako začasno pobira ta davek v rokih, določenih v zakonu, toda šele predpis na podstavi ocene davčne komisije velja za končni predpis plačila in šele po tej ocenitvi se določi kategorija, v katero spada dotični davkoplačevalec.
Davčni zavezanci, ki plačujejo davek za poslovni promet za novo otvorjene obrate, vlagajo prijavo po nastopnem vzorcu:
»V mojem obratu..............v..........
štev............na	novo	otvorjenem dne
............193.. bo znašal promet do
konca koledarskega leta po vsej priliki Din p.............
Jamčim, da so podatki resnični in da je prijava vestna.
Podpis ........
V primeru, da vlože napačno prijavo ali da prijave sploh ne vlože, se kaznujejo
po splošnih kazenskih določilih ZŠkona o davku rta poslovni promet.
xiit Pritožbe.
Pritožbe zoper odmero davka na poslovni promet se vlagajo pri oblastvu, katero je davek odmerilo, v roku 15 dni od dne, ko poteče rok za razgrnitev davčnega predpisa.
Pritožbe je kolkovati s 5 Din, priložiti pa jim je še kolek za 20 Din za rešitev (odločbo).
O pritožbah odloča v Sloveniji delegacija ministrstva financ v Ljubljani.
Pravico pritožbe izgube: a) davkoplačevalci, ki vodijo knjigo prometa, pa vlože nepravilno prijavo; b) davkoplačevalci, ki plačujejo davek pavšalno, pa prijave ali sploh ne vlože ali jo ne pred-lože v določenem roku.
Proti odločbi delegacije ministrstva financ je dopustna tožba na upravno Sodišče v Celju, katera se vlaga v dveh izvodih in ji priloži dva izvoda izpodbijane odločbe. Tožbe na upravno sodišče so zavezane kolku 50 Din.
XIV. Kazenska določila.
Utajevanje in prikrajševanje se kaznuje poleg plačila rednega davka s pet-do dvajsetkratnim zneskom tega davka, za kolikor je bila država oškodovana ali izpostavljena oškodovanju; v vsakem ponovnem primeru pa se kaznuje z najvišjo denarno kaznijo.
Osebe, o katerih se ugotovi, da ne postopajo po določilih zakona bodisi iz kakršnegakoli drugega vzroka, se kaznujejo razen plačila rednega davka v denarju do 500 Din.
Davkoplačevalec, ki davčnim oblastem ne dovoli pregleda ali kontrole in vse osebe, ki na zahtevo davčnih oblastev ne dado zahtevanih podatkov, se kaznujejo do 5000 Din, kolikor ne spada to kaznivo dejanje pod ostrejšo kazen v smislu kateregakoli drugega zakona.
Kdor se ne odzove pozivu, nalogu ali zahtevi davčnih oblastev glede formalnega izvrševanja določil te uredba, pa ne bi opravičil izostanka, se kaznujejo izjemoma v denarju do 2000 Din.
Ing. Leo Knez:
Strojni pripomočki avtogenega varilca
Poleg acetilena in kisika, s pomočjo katerih autogeno varimo in režemo, potrebujemo v tehniki autogenega varenja še več drugih strojnih pripomočkov. Eden najvažnejših je autogeni gorilnik. Gorilnik je tista naprava, v kateri se oba plina — acetilen in kisik— mešata med seboj v pravem razmerju in iz katere piha nastala mešanica; da jo moremo zažgati, ter stem dobiti kurilni plamen. Kot smo že čuli v prejšnjih odstavkih, acetilen samo takrat mirno gori, kadar je čist, to se pravi, kadar nima primešanega zraka odnosno kisika in kadar taisti šele sproti prihaja do njega, da se more proces gorenja sploh vršiti in nadaljevati. Če pa acetilen že preje pomešamo z zrakom ali čistim kisikom, potem nastala mešanica — če jo zažgemo v mirnem stanju — ne more zgoreti, to je, se spojiti med seboj docela mirno, temveč nastane trenoten spoj, kateremu pravimo eksplozija. Mešanica acetilena in kisika torej v mirnem stanju vedno eksplodira, če jo zažgemo z odprtim plamenom ali se jo samo dotaknemo s kakim žarečim predmetom. Če bi napolnili kako dolgo cev s to eksplozijsko mešanico, ter taisto na enem koncu zažgali, potem bi opazili — seveda le s pomočjo posebnih aparatov — da ta mešanica ne eksplodira naenkrat, temveč se eksplozija širi po cevi z gotovo hitrostjo, katero je mogoče celo meriti. Iz tega je razvidno, da se da širjenje eksplozije po kaki cevi celo preprečit^ če bi n. pr. eksplozijsko mešanico, ki se še ni zažgala in še ni eksplodirala, preje izpihali iz cevi. Na ta način bi eksplozijski plamen ugasnil, ker bi preje zmanjkalo goreče plinske mešanice, kot bi se plamen mogel razširiti po njej sami. V smislu teh razmotrivanj deluje tudi acetilenski gorilnik, ki ga potrebujemo pri autogenem varenju. Plinska mešanica, ki sproti nastaja v njego-
vi	notranjosti bi tudi v njegovi notra-
njosti eksplodirala, če jo ne bi pravočasno izpihali skozi šobo na piano. Ker se namreč oba plina — acetilen in kisik — nahajata pod gotovim pritiskom, prihajata tudi oba v gorilnik z gotovo hitrostjo vsled česar tudi nastala mešanica he mOre v gorilniku zastati, temveč jo ha novo došle množine čistega plina avtomatično izženejo na prosto skozi šobo. Gibanje plinske mešanice je torej vzrok, da se taista ne more zažgati in ne more eksplodirati v gorilnikovi notranjosti. Če bi bila hitrost s katero pihamo mešanico acetilena in kisika večja od hitrosti, s katero se more plamen širiti po njej, potem bi nam plamen takoj ugasnil oziroma bi se plinska mešanica sploh ne dala zažgati. Če pa uravnamo hitrost pihanja tako, da stoji ona baš v pravem razmerju s hitrostjo širjenja plamena, potem se nam posreči obdržati plamen prav na kraju gorilnikove šobe in nam taisti niti ne ugasne in nam niti ne more udariti nazaj v tisti gorilnikov prostor, v katerem eksplozijska mešanica acetilena in kisika nastaja.
Hitrost, s katero je treba plinsko mešanico izpihati iz gorilnika iznaša približno. 100 do 130 metrov na sekundo in vsi acetilenski gorilniki so že tako konstruirani, da je treba varilcu samo uravnati pravilen pritisk kisika, pa plinska mešanica že dobi pravo hitrost, s katero uhaja na prosto.
Če bi pritisk kisika zmanjšali, potem bi se avtomatično tudi zmanjšala hitrost plinske mešanice in plamen bi udaril — kot pravimo — nazaj v gorilnik, ter bi odslej mešanica acetilena in kisika gorela v njegovi notranjosti. Če bi se pa pritisk naenkrat zelo povečal, potem bi se povečala hitrost plinske mešanice in pri takem primernem povečanju bi plamen ugasnil sam od sebe.
Iz tega sledi, da se je treba pri uporabi autogenega gorilnika vedno ravnati
po navodilih tvrdke, ki je gorilnik konstruirala in id je treba pred vsako uporabo gorilnika pogledati na velikost kisikovega pritiska V Številki atmosfer, katera se rtahaja tirezSha v gorilnikovi cevi.
Vkljub pravilnemu ravnanju pa se če-sto primeri, da preskoči plamen gorilnika v njegovo notranjost in da! prične goreti na mestu, kjer se stvarja. Mi pravimo, da udari gorilnik »nazaj«. Vzrok temu pojavu je nenadno zmanjšanje hitrosti izpihanja, katero je nastopilo vsled tega, ker so se vsled prevelike vročine razširile odprtine gorilnika. Tak »udar nazaj« tudi nastopa med delom le takrat, kadar je bila šoba gorilnika že močno segreta. Umevno je, da moramo v takem slučaju gorilnik čimpreje ugasniti, to je, da moramo zapreti dohod acetilena in nato še kisika, ker bi tudi kratkotrajno gorenje plinske mešanice v gorilnikovi notranjosti povzročilo popolno uničenje in staljenje notranjih delov iz medenine. Istočasno moramo gorilnik ali vsaj njegovo šobo ohladiti v mrzli vodi, da se povrnejo normalne razmere in normalni pogoji, pod katerimi more plinska mešanica goreti zunaj gorilnikove šobe.
Predno udari plamen v notranjost gorilnika, čujemo često jako in naglo pokanje, katero predstavlja nekak predšta-dij udara v notranjost. To pokanje nastane na ta način, da udari plamen v notranjost, da pa v naslednjem trenutku ugasne, nakar se plinska mešanica na vročem predmetu, katerega trenotno varimo, ponovno vname. Ta proces se more ponoviti z veliko naglico večkrat, ter mu sledi običajno udar plamena v notranjost, kjer plamen tudi stalno ostane, ako gorilnik ne zgasnemo pravočasno in ga ne ohladimo v mrzli vodi.
Acetilenski gorilniki so torej prav občutljive naprave, s katerimi je treba prav previdno postopati, da se predčasno ne uničijo in da tudi sicer brezhibno delujejo. Predvsem naj se šobe, ki so napravljene iz mehkega bakra ne čistijo s kakimi trdimi železnimi predmeti, kot so n. pr. žeblji, temveč naj se za čiščenje uporabljajo le leseni klinčki, ali pa posebni svedri, katere se dobi skupno z gorilnikom in kateri so numerirani tako, da odgovarjajo posameznim velikostim šobe. Vsak autogenski gorilnik je konstruiran tako, da se more veličina plamena regulirati z ozirom na debelino materi-jala, katerega autogeno varimo. To reguliranje se izvršuje tako, da se menja gorilnikove šobe, medtem ko ostane naprava za mešanje, ktera je montirana v držaju gorilnika vedno ista. če tega pravila ne upoštevamo, potem imamo enkrat premočan plamen, ki nam kovino prenaglo tali, drugič pa preslab plamen, s pomočjo katerega se zopet pravilno variti ne da. Tudi v tem pogledu je treba v po-edinih slučajih skrbne izbire, kajti če sploh kje, potem velja v tehniki autogenega varenja pravilo, da predstavlja dobra predpriprava varilnega materijala in pravilna izbera gorilnika že polovico izvršenega dela.
Drug strojni pripomoček, brez katerega autogeni varilec ne more variti, se imenuje redučni ventil. To se pravi ventil, ki reducira ali zmanjša velik pritisk kisikove steklenice na oni pritisk, ki ga zahteva obratovanje in sicer pravilno obratovanje acetilenskega gorilnika.
Kot smo že čuli v prejšnjih odstavkih, prihaja kisik v delavnico obrtnika v stisnjenem stanju in sicer pod pritiskom 150 atm. Ta pritisk nam predstavlja ogromno silo, katero je treba izkoriščati počasi. Če pomislimo, da znaša pritisk parnega kotla pri lokomotivah 12 do 15 atmosfer, ter je mogoče s tem pritiskom spraviti cel tovorni vlak v gibanje, potem dobimo šele pravo sliko o sili, ki je nakopičena v kisikovih valjih.
(Nadaljevanje prihodnjič).
Vsem naročnikom!
Da bo mogoče list redno izdajati, prosimo vse cenj. naročnike, da takoj poravnajo zaostalo naročnino.
Ha) je hq*š§& ?
Borze
Ljubfjmia. Amsterdam 2283’72—‘2290.56, Bruselj 783.29—785.65, Curih 1103.25 1106.55,- Dunai 794.32—796.72, Newyork 5665.21 —5682.21, Pariz 223.41—224.07, Praga 167.25—167.75, Trst 281.29—282.19.
SEJMI:
Uspeh Velesejma v Pragi. Jesenski velesejem v Pragi je bil zaključen z velikim poslovnim uspehom, kar zasluži tem večjo pažnjo, ker je Čehoslovaška obkrožena z državami z veliko gospodarsko depresijo. Velesejem je bil izredno dobro obiskan, saj ga je posetilo okroglo 350.000 obiskovalcev iz 36 držav. Poslovni zaključki so bili živahni, osobito so bile sklenjene izdatne kupčije z gradbenim materijalom, elektrotehničnimi potrebščinami, pa tudi usnjarska in čevljarska industrija sta mogli beležiti lepe uspehe. Manj zadovoljivi so bili sklepi v tekstilni industriji. Nad vsako pričakovanje sta uspeli razstava tehnike in radiofonije. V splošnem se je konstati-ralo, da je bilo na velesejmu zaključenih nebroj kupčij tako za notranjost kakor za eksport in da so se zaključki po večini kretali v dovolj ugodnih mejah. Dognano je, da so bile cene zelo nizke, v premnogih slučajih celo niže od predvojnih cen. Bodoči velesejem v Pragi je določen za čas od 13. do 20. marca 1932.
Velik sadni sejem še bo vršil v dneh 25., 26. in 27. oktobra t. 1. v prostorih Ljubljanskega velesejma. Vsi sadjarji so vabljeni, da se s svojim pridelkom udeleže tega sejma. Kdor namerava sodelovati, mora do 1. oktobra t. 1. prijaviti svojo udeležbo na naslov »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« v Ljubljani, Resljeva cesta 24/IL V tej prijavi je točno navesti katere sorte se bodo poslale, koliko bo vsake sorte, v kakšni posodi in koliko sadja od vsake sorte, (razen tistega, kar namerava poslati) ima dotič-nik sploh na prodaj oziroma doma v zalogi. Skrbelo se bo namreč po možnosti za odjemalce ne samo za tisto sadje, ki bo postavljeno na sejem, ampak tudi za zaloge, ki jih imajo doma. V poštev pride samo trpežno pozno jesensko in zimsko, skrbno izbrano namizno sadje, zlasti jabolka in hruške, in sicer samo tistih vrst, ki se nahajajo v sadnem izboru za Dravsko banovino. Vsa nadaljna pojasnila daje »Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani.«
Za brezposelno delavstvo! Navajamo spodnje zaradi tega, da bodo gg. obrtniki svoje uslužbence lahko informirali, kdaj imajo brezposelni delavci pravico do polovične vožnje po železnici.
Minister za socijalno politiko je sporazumno s prometnim ministrom izdal pravilnik, po katerem se brezposelnemu delavstvu dovoljuje polovična vožnja (50 odstotkov normalne vozne cene) v tretjem razredu potniških in mešanih vlakov na vseh državnih železnicah in v tretjem razredu ladij v državni rabi, kadar potujejo v svrho zaposlitve iz kraja v kraj ali posamezno ali pa v skupinah.
Za delavca v smislu tega pravilnika se smatra vsaka oseba brez razlike spola, ki svojo telesno ali duševno moč daje v službo tretjih oseb, bodisi za plačilo ali pa v svrho svoje izobrazbe, kolikor ta služba ni javnopravnega značaja.
Pravico do te ugodnosti imajo brezposelni ;.vci, če se ug;>t< vi:
1. da so v resnici najmanj tri dni brez dela v kraju dotedanjega bivališča, pred potekom tega roka pa, če predlože pismen verodostojen dokaz o zaposlitvi v drugem kraju, ali
2. da v kraju svojega bivanja ne morejo dobiti dela, pa obstoji verjetnost zaposlitve v drugem kraju in
3. da glede na svojo dotedanjo brezposelnost in višino svojega zaslužka kakor tudi na posebne družinske in gospodarske okoliščine iz Ustnih sredstev ne pre-moiejo celokupnih potovanjskih stroškov.
Kdor hoče uživati ugodnosti, kakor jih določa ta pravilnik, si mora preskrbeti »objavo«.
Objava velja 14 dni, pri čemer se dan, katerega je izdana, računa kot prvi dan. Delavec more začeti potovanje kateregakoli dne, dokončati pt ga mora v roku, za katerega velja objava. Objava se ne more uporabiti za povrnitev in tudi ne za vožnjo do kake druge postaje, temveč samo do one, ki je označena v objavi sami.
Telefon Stev. 30—20.
Centrala: BEOGRAD
Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)	,t
Račun poStne hranilnice Stev. 14.003.
^odrnžnica: SARAJEVO
Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje.
Crlavna podružnica: ZAGREB
Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma.
Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. IzvrSuje vse ostale bančne posle.
Objave izdajajo
,1. javne borze dela, njihove podružnice in ekspoziture;	.	.	.,	.,
2r izven sedeža teh ustanov i>a občinske oblasti samo do nčjbližje borze dela, njene podružnice aM ekspbžiture;
3. v primeru, da je delavec prejel od borze dela, njene podružnice ali ekspoziture poziv na delo, mu more občina izjemoma izdati objavo do kraja zaposlitve ;
4. ker je ta pravilnik že stopil v veljavo, more brezposelno delavstvo, moško in žensko, pa naj se bavi s telesnim ali duševnim delom, takoj poseči po ugodnostih, ki mu jih nudi ta iz zakona o Varstvu delavstva izvirajoča vladna navedba.
Krajcer Anton:
Poročilo o mednarodnem kongresu čevljarjev na Dunaju
V četrtek, dne 10. sept. se je vršil pozdravni večer v dvorani hotela Wimber-ger v VII. okraju, kjer je predsednik državnega saveza avstrijskih čevljarjev g. Franc Spjel pozdravil zastopnike desetih držav Evrope in sicer: Čehoslovaške, Italije, Bolgarije, Švice, Nemčije, Belgije, Ogrske, Jugoslavije, Holandije in Avstrije. Na sporedu je bila zabava in koncert vojaške godbe.
V petek, dne 11. sept. so se zbrali zastopniki goraj imenovanih držav ob 9. uri v dvorani spodnjeavstrijskega obrtniškega doma v I. okraju, da pričnejo na izvršitvi ogromnega materijala, ki ga je imel kongres na dnevnem redu:
1. Enotno postopanje proti Batovim popravljalnicam v posameznih državah.
2. Enotno postopanje za dosego trgovsko merodajnih označb kvalitete usnjatih podplatov ter tozadevne zahteve pri usnjarski industriji in trgovini.
3. Skupno nadzorstvo čez razvoj mehaničnih delavnic (mehaničnih brzopoprav-ljalnic) osnova delovnih razmer in dogovorov teh delavnic ter njih vpliv na cene obutja v obče.
4. Skupna in enotna oskrba materijala za dobro in pravilno reklamo za čevljarsko stroko.
5. Enotni vpliv za razvoj dobro urejenih; čevljarskih strokovnih listov, posebno v strokovno tehničnem in gospodarskem oziru.
6. Zagotovitev skupnih interesov za osnovo strokovnega' šolstva po vzorcu Nemčije, Holandije, Avstrije in drugih držav.
7. Ustroj skupnih in enotnih podlag za mojstrske in pomočniške preizkušnje, s čimer se dosežejo tudi enotne podlage zd izobrazbo vajeništva in poznejših mojstrov.
8. Prodajanje čevljev v trgovinah z živili.
9. Predlog za ustanovitev evropskega saveza čevljarjev.
Takoj po otvoritvi so pričeli zastopniki poedinih držav pozdravljati kongres ter izražati svoje mnenje in želje. J3& Jugoslavijo sta pozdravila tov. Cidlih iz Novega Sada in Krajcer Anton iz Maribora. Najbolj pretresljiv je bil pozdrav zastopnika saveza čehoslovaških čevljarjev, kateri je izjavil, da na žalost iz njih dežele izhaja zlo, katero uničuje danes približno vse države v Evropi in še zunaj Evrope.
Nato so bili sestavljeni štirje odbori, katerih naloga je bila, proučiti vsakemu po dve točki dnevnega reda, sestaviti resolucije in sklepe ter oddati plenumu v odobritev. Tem odborom so se lahko prostovoljno dodelili delegati tujih držav in to k vsakemu po eden ali več iz vsake države. Ti odbori so delovali v manjših dvoranah obrtniškega dorria v petek popoldne in v soboto dopoldne, da je bilo kongresu mogoče v soboto popoldne krat ko in končno sklepati o vseh že pri] ljenih in izdelanih točkah.
V petek 11. septembra ob 18. uri je bil sprejem in pozdrav delegatov kongresa v posvetovalnici mestnega magistrata po županu mesta Dunaja g. Seitz Karlu, v soboto, dne 12. septembra ob 18. uri pa v gradu Schpnbrunn po ministru trgovine in prometa, gosp. Heinl Edvardu, kjer je bilo tudi pogoščenih okoli 250 poset-nfkov kongresa.
V nedeljo, dne 13. septembra ob 9. uri je otvoril minister gosp. Heinl v muzeju za umetnost in industrijo v I. okraju ob navzočnosti državnih in občinskih zastopnikov in udeležencev kongresa »mednarodno razstavo ročno izdelanega obutja«. Razstava je bila bogato založena nele samo z lepimi, temveč naravnost umetniškimi izdelki, ter je bila slehernemu obiskovalcu v dokaz, da mala čevljarska obrt v modernem oziru ne zaostaja za katerokoli industrijo, kar se tiče izdelave finega obutja. Razstavljene so imeli svoje izdelke čevljarji iz Bolgarije, Nemčije, Italije, Tirolske, Koroške in Vorarlber-ške, kateri so prekašali v umetnosti drug drugega. Razstava je bila bogato opremljena s slikami, risbami in drugimi pripomočki za izobrazbo v ortopediki, kakor tudi z raznimi malimi pomožnimi stroji za izdelavo in izpopolnitev čevlja, razne znamke šivalnih strojev kakor »Pfaff«, »Singer« in drugi, stroji za snaženje čevljev »Ausputzmaschinen« itd. Drugi stroji za opremo mehaničnih delavnic pa nišo bili na razstavo dopuščeni. Razstava je bila tudi bogato opremljena z usnjem ročnega in mašinelnega izdelka od najfinejše do najtrpežnejše vrste in to iz Švedske, Avstrije in drugod. V prvem nadstropju muzeja so bili razstavljeni čevlji od 16. stoletja, za vsako desetletje posebej sortirano iz česar se je razvidelo, kako je čevljarstvo iz tistih časov pa do danes napredovalo, ker čevlje iz 16. in 17. stoletja bi danes gotovo nihče ne hotel imeti na nogah, medtem, ko je v starem veku nosila čevlje le inteligenca. Razstava je bila ves dan zelo obiskana.
(Nadaljujem prihodnjič.)
Stanje zavarovancev pri Okrožnem uradu v Ljubljani 1931
Padec članstva se je v avgustu zopet zmanjšal, in sicer na — 3510 (od — 4630 predhodnega meseca). Vzrok temu pojavu ni mogoče omiljenje gospodarske krize, temveč napredovanje posameznih se-zijskih industrij, v prvi vrsti gradbene industrije (regulacija Ljubljanice, zidanje novih tramvajskih prog itd., itd.). Po končani seziji, katera se tu in tam tudi umetno vzdržuje na tako povoljni višini od strani javnih faktorjev v švrho ublažitve brezposelnosti, bo padec zavarovanih delavcev zopet narastel.
Zdravstvene razmere so se v avgustu zboljšale v primeru z lanskim letom skoraj za eno desetino. Odstotek bolnikov se je zmanjšal za celih — 0.25 % na višino 2.35% (vštevši porodnice). Značilno je, da je padel odstotek moških bolnikov samo za 0.18 %, dočim je odstotek ženskih bolnikov — kateri je vse predhodne mesece naraščal — padel za celih —
0.43 '%.
Povprečna dnevna zavarovalna mezda, katera odgovarja povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku, je padla od lanskega leta za ca, 1 %, t j. za Din — 0.25 na Din 26.68. Padec ženskih plač je povprečno desetkrat večji (Din 0.51), nego molkih plač (Dihi 0.05).
Celokupna dnevna zavarovalna mezda je padla za Din — 120.444 na 2 milijona 635.077.60. Bolniški prispevki OUZD-a so se tako znižali dnevno za več kot Din — 7000.— ali mesecnd skoraj za Din — 200.000.—.
Sf organizacij.
Ustanovitev Zadruge skupnih obrti v Laškem. Čeprav nekoliko kasno objavljamo, vendar to storimo iz dolžnosti in veselja, da je bila ustanovljena in priklicana v življenje ta zadruga, ki jo moramo danes prištevati kot najmlajšo zadrugo v naši matični organizaciji včlanjenih. Dasi je trajala celih 40 mesecev od vloge prošnje za ustanovitev pa do ustanovitve se je vršil dne 6. avgusta t. 1. do-; poldne v dvorani hotela »Savinja« v Laškem občni zbor Zadruge skupnih obrtov v Laškem. Na ta občni zbor so bili vabljeni vsi obrtniki, ki niso včlanjeni v nobeni strokovni ali sorodno-strokovni obrtni zadrugi, razven onih, ki so umrli ali pa da so se izselili. Od 164 obrtnikov za katere se je ustanovila zadruga, je bilo udeleženih 41 in je bil občni zbor sklepčen. Najprvo je poročal obrtni referent o razlogih in o predpripravah, ki so vodile k ustanovitvi nove zadruge. Po prečitanju pravil in sprejetju teh so se vršile vzklic-ne volitve načelnika in njegovega namestnika ter sta bila izvoljena kot načelnik soglasno g. Blaž Zupanc, kamenolomec iz Laškega, za namestnika pa g. Jakob Cerovšek, mlinar in žagar iz Rečice. Voljeni so bili dalje za odbornike gg. Goter Franc, Srebot Anton, Rajh Josip, Flo-renini Ljudevit, Kreže Martin, Krotil Božidar, Hrastnik Mihael in Potokar Ferdo; za namestnike Lukman Josip, \škerc Josip, Užmah Mihael, Jenčič Josip, za pregledalce računov pa gg. Štraus Alojzij in Užmah Mihael. Sprejeta sta bila pri nadaljnjem razpravljanju proračun Zadruge in pa preizkuševalni red za pomočniške preizkušnje. Pri tem sta bila izvoljena za predsednika preizkuševalne komisije za pomagalce g. Cerovšek Jakob iz Rečice, za njegovega namestnika pa g. Blaž Zupanc iz Laškega. Voljeni so bili na listi prisednikov gg.: Krotil Božidar, Rajh Josip, Florenini Luči in Hrastnik Mihael. Pri točki 7. dnevnega reda se je sklenilo soglasno, da mora zadruga pristopiti kot članica k Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in se določata kot delegata za zvezni zbor gg. Potokar Ferdo in Cerovšek Jakob. Sklenjeno je bilo še, da preide vse premoženje dosedanje zadruge mlinarjev in žagarjev v Laškem v novo ustanovljeno zadrugo skupnih obrti. Želimo mladi organizaciji čim najlepšega razmaha in jo pozdravljamo ob njeni vstanovitvi.
Občni zbor Zadruge slaščičarjev, vo* ščarjev, sladoledarjev in izdelovalcev k and it v Ljubljani
V	skoro polni dvorani hotela »Mi* klic« se je vršil dne 17. septembra po* poldne občni zbor Zadruge slaščičar: jev, medičarjev, voščarjev, sladoledar* jev in izdelovalcev kandit. Ob 1415. url je otvoril občni zbor Zadruge njen na* čelnik g. Teodor N o v o t n y, ki že trinajst leit požrtvovalno načeluje za* drugi. Po pozdravu na zastopnika ZTOI g. dr. Pretnarja in udeležence se je spomnil tudi pokojnega stanov= skega tovariša in bivšega načelnika zadruge Rajka Petschniga, medičar* skega in svečarskega mojstra, obenem pa tudi pokojnega brivskega mojstra Gjuda, kateri si je z ustanovitvijo Bolniške blagajne samostojnih obrt* nikov pridobil velikih zaslug za obrt* ništvo. Navzoči so počastili spomin pokojnih. Po ptečitanju zapisnika lan* skega občnega zbora je bilo podano obširno poročilo o poslovanju zadrugo v minulem letu. Iz poročila posnema* mo, da štejc^ zadruga 54 članov, od ka> terih jih odpade 24 na Ljubljano in 30 pa na deželo. Pri ljubljanskih članih dela 27 pomočnikov, na deželi pšf dma» jo mojstri 12 pomočnikov. Razen tega imajo ljubljanski člani prijavljenih 7,
podeželski pa 16 vajencev. Med 8 no* vimi mojstri so 3 muslimani. Zadruga se je borila za svoje stare pravice, po katerih imajo slaščičarji pravico izde? lovati kekse, ki jih pa sedaj izdelujejo tudi peki in neizučeni tovarnarji. Pp» sehne zasluge pa si je dobila zadruga s stremljenjem za čim; večjo izobrazbo naraščaja.
Blagajniško poročilo izpričuje, da jo gmotno stanje zadruge povoljno in so zbprpvalci dali odboru soglasno absq> lutorij in so tudi soglasno sprejeli proračun za prihodnje poslovno leto. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen z malimi spremembami sledeči odbor: za načelnika ponovno g. Teodor No* votny, za podnačelnika [Viktoj; Gart* ner in za odbornike: Blaž Grah, Adoll Pelicon, Emil Brandt ter Franc Šink iz Kranja, Lenarčič Karel iz Most pri Ljubljani, Alojz Zavratnik iz Lesc in Goleš Rudolf iz Laškega. Za pregled* hike računov pa sta bila izvoljena 'Alojzij Gale in Bogoslav Kalaš.
Po teh poročilih je pozdravil zboro* vapje v imenu ZTOI g. d r. P r e t» nar in je obenem razpravljal o naj* bolj perečih vprašanjih, ki zadevajo obrtništvo in je podal tudi poročilo o delu ZTOI. Govorili so še gg. Šink iz Kranja, Vilar iz Logatca, Š k r b e iz Žužemberka, Goleš iz Laškega. Struna iz Ljubljane i. dr., ki so vsi na= glaševali potrebo kolegijabosti In slo* ge pri skupnih interesih. Med drugim! sklepi je občni zbor priporočil članom »Obrtni Vestnik«, nakar je g. načelnik Novotny zaključil okrog 18. ure lepo uspelo zborovanje.
Prvi m drugi merkantilni tečaj za obrtne in trgovske šole v Ljubljani
Kr. banska uprava je priredila mese* ca julija in avgusta dva merkantilna' tečaja, katerih se je skupno udeležilo 80 učiteljev. Za časa trajanja obeh te* čajev so se vršili sestanki tečajnikov z zastopniki kr. banske uprave, TOI, OUZD in obrtniških organizacij s sledečimi rezultati:
1. Letno (vsaj vsaka tri leta) se naj vrši občestvo učiteljstva obrtno*na» daljevalnih šol z zastopniki kr. ban* ske uprave, TOI, OUZD in trgovsko*” obrtnih organizacij.
2. Letno (vsaka tri leta) se naj vrše ob sklepu šolskega leta obligatorne razstave.
3. Na razstavah je videti povsod enaka dela že davno zastarelih slogov (TOI je izdala duhu časa odgovarja* joče risbe in bo to suksesivno nada* Ijevala).
4. V prvih dveh razredih naj pouču* je učiteljstvo, v tretjem pa le mojstri (na -podeželskih šolah neizvedljivo).
5. Učiteljstvo in obrtniško*trgov» ske organizacije naj delajo vzajemno (bi bilo tudi priporočati vsem kultur* nim organizacijam).
6. Sistem obrtnega šolstva se naj uredi po banovinah — sestavi naj se enoten učni načrt, ki pa naj bi bil le okviren (2 tipa šol: a) mestni — indu* strijski in b) podeželski tip).
7. Učila naj izda TOI (se že vrši, pri izdaji naj bi sodelovale vse uvo* doma omenjene organizacije in uči* teljstvo).
8. V uk se naj sprejmejo učenci, ki so dovršili najmanj 2 razreda sred* njih ali meščanšikh šol (meščanska šola bi se naj reorganizirala v a) mestnoslndustrijski in b) podeželski tip) ali višjo narodno šolo.
9. Ustanove naj se posvetovalnice za izbiro poklica.
10. Učiteljstvo obelodani svoje ide* je v »Obrtnem vestniku« (to je nalo* ga odseka pri JUU).
S\t-ilobi> k.»Kor po i‘i'C
Stdaniu fcv*ns»iuUrn.s i»J| i •
.	liiiivi	IlCOPiOn«'
m ceneno
KREDITNO DRUŠTVO
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Tvornica ZA DUŠIK D. P.
In
AGA-RUŠE
ndrntene Jagoalov. tvora iee aeetileaa In okilgana d. d.
aadovoljnjetn s svojimi prvo vratni mi
proiavodl i
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
llrom v»e Jagailavlla m stotino
avtogenskih varilcev
Im aadlta tisofterim mimo, lopo im ooinCnobolo
acetilensko
luč
lakariitajt« tudi Ti to njibovo pooimvodo v »raja korlott
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA i IKONGIRESN« TOG 4	IPOID1RUŽN1ICA S LJUTOMER
Telefon St. 2508	Račun pri poStni hranilnici v Ljubljani št. 12.051	Telefon	št.	2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
TSecaJi in predavanja.
Zaključek krojaških tečajev. Minulo sredo sta bila v poslopju mariborske dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici zaključena krojaški in damski prikroje-valni tečaj. Tečaje je obiskovalo 52 udeležencev, ki so bili s predavanji zelo zadovoljni. Predavanja so bila ves čas dobro obiskana. Največ zaslug za uspela tečaja gre zadružnemu načelniku g. Ko-šarju, strokov, učitelju g. Knafeljnu in obrtno-zadružnemu inšpektorju g. Založniku. Podobna tečaja bosta tudi prihodnje leto. Za absolvente sedanjega tečaja je pa predviden poseben nadaljevalni tečaj.
Krojaški tečaj za moško in damsko prikrojevanje v Ljubljani. Kr. banska uprava, referat za pospeševanje obrti v Ljubljana, namerava tudi letos v zimsk. času prirediti v Ljubljani za krojače in šivilje prikrojevalne tečaje, ki jih bo vodil strokovni učitelj g. Knafelj Alojzij.
Vsak tečaj bo trajal okoli 6 tednov. Začetek tečajev se bo naknadno določil. Interesenti naj priglase svojo udeležbo ustmeno ali pismeno pri referatu za pospeševanje obrti, Ljubljana, Stari trg štev. 34/1. desno, kjer dobe tudi vsa nadaljna pojasnila.
Zadruga sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja, da se bodo vršile redne vajeniške preizkušnje v mesecu oktobru. Nekolkovane prošnje je vložiti do 10. oktobra t. 1. pri g. predsedniku preizkuševalnih komisij Filipu Pristovu v Ljubljani, Resljeva c. 4. Priložiti je učno izpričevalo, odpustnico obrtno-nadaljevalne šole ter potrdilo o vplačani oprostnini.
Splošna obrtno - nadaljevalna šola v Ljubljani sporoča, da Se vrši vpisova-Jilje vajencev in vaj etik v nedeljo, dne 27. septembra t. 1. od 8. do .1*2. ure dopoldne /v posllaptfu IH. državne deške osnovne šole, pritličje št. 2. Novinci prineso k vpisu zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo, ostali vajenci pa izikaa o napredku minulegia šollskega leta. Naslov naprošamo najvljudneje,
da napoti gospode mojstre k odreditvi, da pošljejo vajence k vpisovanju pravočasno. Reden pouk prične dne
5.	oktobra t. 1. — Šolski upravitelj: Franc iPristovišek 1. r.
&obave.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 1. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave izolimih vodov.
Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 1. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave električne naprave.
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 1. oktobra t. 1. pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave 2,500.000 komadov vreč od jute; pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave svinčenega in cinkovega belila, dne 2. oktobra t. 1. pa glede dobave kotnega železa in zakovic.
Pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. oktobra t. 1. gle-
de dobave 70 komadov železnih sodov; dne 13. oktobra t. 1. glede dobave raznih zdravil; dne 15. oktobra t. 1. glede dobave 300 kg obvez in 405.000 komadov zamaškov od plutovine; dne 17. oktobra t. 1. glede dobave raznih zdravilnih kemikalij; dne 20. oktobra t. 1. glede dobave kinina; dne 22. oktobra 1.1. glede dobave desinfekcijskih sredstev in mila; dne 24. oktobra t. 1. glede dobave raznih eteričnih olj; dne 27. oktobra t. 1. glede dobave papirja.
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 520 m* stekla, 2000 kg pisanih cunj, 30 komadov betonskih kadi, 30 komadov ognjegas-nih lestev, 100 komadov gasilnih veder, 3000 komadov brezovih metel in 1000 kg mila za pranje.
Direkcija drž. železnic Subotica sprejema do 28. septembra t. 1. ponudbe glede dobave stekel za okna in petrolejske svetil jke; do 29. sept. t. 1. pa glede dobave 2000 komadov metel in 500 komadov krtač za ribanje.
Že \ 24 arah
kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — škrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ni. 50
(v lastnem poslopju)
3van Mihelčič
elektr. konces. podjetje
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut1, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposita itd.
LJUBLJANA, Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni električni materija!, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene.
Telefon štev.:
•2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
Brzojavni naslov:
KREDIT LJUBLJANA
Urednik Iran Lombar. - Z« konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič. - Tiska Narodna tiskarna. - Predstavnik Fran Jezeršek. - Vsi v Ljubljani.