GLASNIK LJUBLJANA, 14. OKTOBRA 19«!) URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE O LJUBLJANA-BEŽ1GRAD © CENTER ® MO-STE-FOLJE © ŠIŠKA © VIC-RUDNIK © IN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANA LETO XVI., ST. 22 OBČINSKE SKUPŠČINE - OBČINA GROSUPLJE 15(1 Na podlagi 94 člena Ustave Socialistične republike Slovenije in 90 člena statuta »-občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne '21 septembra I9t>9 sprejela STATUT OBČINE GROSUPLJE I. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen Občina Grosuplje je , temeljna družbeoo-politična skupnost, v kateri si občani zagotavljajo materialne in druge pogoje za delo in razvoj Proizvajalnih sil, usmerjajo in usklajujejo razvoj gospodarstva, družbenih služb, določajo in razdeljujejo sredstva za potrebe občine, ustvarjajo pogoje za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb, usklajujejo individualne in skupne interese ter uresničujejo čimbolj neposredno samoupravljanje. 2. člen Občina Grosuplje je pravna ose-“u. Sedež občine je v Grosupljem 3 člen Območje občine Grosuplje obse- ga: Katastrske občine in naselja !■ Ambrus — Ambrus. Kal. Kamni vrh pri Ambrusu: 2- Blefji vrh — Btečji vrh, Dolenja vas pri Polici. Gorenja vas pri Polici. Kožljevec. Mali Konec, Tro-sčirie; 3. Bukovica — Bukovica, Grm, »Selo prj Radohovi vas, Sentpavel na Bolonjskem, Za borit pri Šentvidu; 4- Cesta —• Cesta, Ponikve, Pred-s,l'uge. Vodice: . 5- Češnjice — Dobrava pri Stič-m. Male Češnjice. Mali Kal. Pri-^tiiva nad Stično, Velike Češnjice, Velik, Ral: 6. Dedni dol — Višnja gora (del), Dedni dol, PošČenik (del). Stari trg; _ 7. Dob — Breg pri Dobu, Dob pri , en tvidu, Hrastov dol, Lučnrjev Kat, Udcči kal, Sud, Trnovlca; 9 Dobrava — Kamno brdo. Mala Dobrava. Sela pri Višnji gori. Velika Dobrava; 9 Draga — Višnja gora (del), Doda m reka pri Višnji gori. Polje pri Drag-' Rori> Zeor,1ia Dratili» Spodnja 10. Gorenja vas — Gorenja vas, Ivančna gorica (del), Malo Črnelo, Mleščevo. Mrzlo polje. Veliko Črnelo; 11. Grosuplje — Gallna, Perovo (del). Sp Blato. \ . 12. Grosuplje-naselje — Grosuplje. Brvace (del). Hrastje ydel). Je-rova vas. Perovo (del); 13 Hudo — Malo Hudo. Stranska vas ob Višnjici; 14 Ilova gora — Gabrj^ pri Ilovi gon. Velika Ilova gora; 15 Kompolje — Kompolje (del); IH Kriška vas — Kriška vas. Nova vas. Pristava pri Višnji gori Za-vrlače: 17 Krka — Gradiček. Krka. Krška vas. Ravni dol; 18 Leskovec — Gorenje Brezovo, Leskovec. Vrh pri Višnji gori; 19 L.uče — Luče 20 Male Dole — Bralnice. Breg pri Velikem Gabru. Male Dole pri Šentjurju. Pungert. Šentjurje. Velike Dole pri Šentjurju; 21 Mali vrh — Gajniče, Mali vrh pri Šmarju. Razdrto. Tlake. Veliki vrh pri Šmarju; 22 Metnaj — Debeče, Mala Goričica Metnaj, Obolno, Osredek nad Slično, Planina. Poljane pri Stični; 23 Muljava — Muljava. Bojanji vrh. Male Kompolje. Velike Kompolje. 24 Podbovšt — Boga vas, Pod-boršt. Pokojnica. Sela pri Dobu, Škofije: 25. Podbukovje — Gabrovčec. Laze nad Krko Male Lese. Podbukovje Velike Lese: 26 Podgora — Bruhanja vas, Kompolje (del). Podgora. Podgorica, Videm (del): 27. Polica — Peč, Peščenik (del). Polica. Spodnje Brezovo; 28 Ponova vas — Bičje. Cerovo, Mala vas. Pece, Ponova vas; 29 Račna — Cušperk. Mala Račna, Predele. Velika Račna; 30. Radohova vas — Glogovica, Griže (del), Radohova vas, Studenec pri Ivančni gorici, Vrhpolje pri Šentvidu; 31. Sela — Cikava, Huda Polica, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Zgornja Slivnica; 32. Slivnica — Malo Mlačevo, Spodnja Slivnica, Veliko Mlačevo, Zagradec pri Grosupljem; 33. Stara vas — Dole pri Polici, Mala Stara vas. Spodnje Duplice, Velika Stara vas, Zgornje Duplice; 34. Stična — Stična, Gaberje pri Stični, Ivančna gorica (del), Mekinje nad Stično, Vir pri Stični; 35. Stranska vas — Brezje pri Grosupljem, Brvace (del), Hrastje (del); ' 36. Sušica — Kitni vrh, Sušlca, Trebež; 37. Šentvid — Griže (del), Petruš-nja vas. Pristavlja vas, Šentvid pri Stični; 38 Šmarje — Smarje-Sap; 39 Temenica — Cagošče, Dolenja vas pri Temenici, Praproče pri Temenici, Temenica, Videm pri Teme- ci; 40 Valična vas — Breg pri Zagradcu, Češnjice pri Zagradcu, Maje Rebrce. Tolčane, Valična vas, Ve-liice Rebrce; 41. Velike Pece — Artiža vas, Male Pece, Skrjanče, Velike Pece; 42 Veliko Globoko — Grintavec, Kuželjevec. Mali Korinj, Malo Globoko, Veliki Korinj, Veliko Globoko; 43. Velike Lipljene — Male Lip-tjene. Medvedica, Rožnik, Staro apno. Velike Lipljene, Železnica; 44. Videm-Dobrepolje — Podpeč, Videm (del); 45 Vino — Gornji Rogatec, Podgorica pri Podtaboru, Podtabor pri Grosupljem, Udje, Vino, Vrbičje; 46 Višnja gora — Višnja gora (del), 47. Višnje — Bakerc, Brezovi dol, Primča vas. Višnje: 48. Vrhe — Leščevje, Male Vrhe, Mevce. Oslica, Potok pri Muljavi, Trebnja gorica. Velike Vrhe. Znojile pri Krki; 49 Zagorica — Mala vas (del), Zagorica: 50 Zagradec — Dečja vas pri Zagradcu. Fužina Gabrovka pri Zagradcu. Marinča vas. Zagradec; 51 Zdenska vas — Hočevje, Mala Ilova gora. Mala vas (del), Zdenska vas; 52. Žalna — Mala Loka pri Višnji gori. Plešivica pri Žalni, Velika Loka, Žalna. 4. člen Občina Grosuplje praznuje 29. oktobra svoj občinski praznik v spomin na ustanovitev Grosupeljske čete. Krajevne skupnosti lahko v svojih statutih določijo svoje krajevne praznike. 5. člen Državljan SFRJ, ki ima stalno prebivališče v občini Grosuplje, je njen občan in ima vse pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava, za-koni, statut občine in drugi predpisi. G. člen Občina ima zlasti dolžnosti in pravice, da: — usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb, — določa in razdeljuje sredstva za potrebe občine, — ustvarja pogoje za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov, — usklajuje posamezni in skupni interes s splošnimi interesi, — uresničuje čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje, — organizira družbene službe, ki so skupnega pomena, — zagotavlja pogoje za uresničevanje svoboščin in pravic občanov, — ureja odnose, ki imajo neposredni pomen za občane, — določa splošne pogoje, ki imajo neposreden pomen za dejavnost v komunalnih in podobnih organizacijah, — varuje zakonitost in varnost ljudi in premoženja, — zagotavlja javni red in mir, — izvršuje družbeno nadzorstvo, — Izvaja v miru obrambne priprave vseh družbenih dejavnikov iz / svoje pristojnosti, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor, — izvaja tudi druge pravice in dolžnosti, razen tistih, ki so z ustavo dane v pristojnost širšim družbenopolitičnim skupnostim. 7. člen Delo občinske skupščine, njenih organov in samoupravnih organov delovnih in drugih organizacij v občini je javno'. 8. člen Občani so dolžni po svojih močeh in sposobnostih delati, z delom ustvarjati osebni dohodek za kritje osebnih potreb in potreb družine ter tako prispevati k splošnemu razvoju in napredku občine. Občani imajo pravico in dolžnost sodelovati v organih družbenega samoupravljanja v občini. 9. člen Občinska skupščina lahko podeljuje naslove častnega občana in druge častne naslove, priznanja in nagrade organizacijam ter posameznikom za uspehe in napredek v znanosti, kulturi in prosveti, posebno pa za uspehe prj prizadevanjih za razvoj in napredek občine. II. POGLAVJE DRUŽBENI EKONOMSKI ODNOSI V OBČINI / 1. SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI Krajevne skupnosti 10. člen na čani neposredno uveljavljajo samoupravne pravice pri zadovoljevanju svojih interesov In potreb. Krajevna skupnost se lahko ustanovi za naselje ali za določeno območje z več naselji. Za neposredno zadovoljevanje skupnih potreb občanov, družin in Krajevna skupnost je samouprav-skupnost občanov, v kateri ob- 13« (»I.ASNlK 1 gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselij, občani v krajevni skupnosti organizirajo proizvodne, komunalne, Stanovanjske, socialne in zdravstvene, kulturno-prosvelne, vzgojne in druge dejavnosti. Krajevna skupnost mora delovni program predložiti občinski skupščini, da ga lahko upošteva v programu in proračunu občine. 22. člen 15. člen 11. člen Krajevno skupnost ustanavljajo občani na zborih občanov za določeno območje. Sklep zbora občanov o ustanovitvi krajevne skupnosti potrdi občinska skupščina. Krajevna skupnost je pravna oseba. 12. člen Krajevna skupnost ima statut, ki ga sprejme zbor občanov, potrdi pa občinska skupščina. S statutom krajevne skupnosti se določi območje krajevne skupnosti, delokrog in naloge, pravice in dolžnosti, organizacijo in organe krajevne skupnosti ter sredstva in način poslovanja krajdvne skupnosti. S statutom krajevne skupnosti se določi tudi število članov sveta krajevne skupnosti, ki ga izvolijo zbori občanov. Mandat članom sveta krajevne skupnosti traja 4 leta. Krajevna skupnost opravlja svoje naloge s sredstvi: — krajevnega samoprispevka občanov, — prostovoljnih prispevkov in daril občanov ter društev, — ki jih da občina v skladu z lctpim programom dela krajevne skupnosti, — ki jih prispevajo delovne in druge organizacije, — ki jih dobi iz lastne dejavnosti. 16. člen Zbore volivcev in zbore delovnih ljudi se sklicuje po potrebi. Zbor volivcev lahko skliče občinska skupščina, predsednik skupščine občine, najvišji organ krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ Socialistične zveze delovnega ljudstva ali 5 % volivcev z območja zbora volivcev. Zbor delovnih ljudi lahko skliče občinska skupščina, predsednik skupščine občine ali pristojni organ delovne organizacije. razvojni politiki, uDomski progranlj razvoja temelji tudi na predvideva-1 n j m m proizvodnm m razvojnih pro-j gi amili delovnih organizacij, v celoti pa izhaja iz načela, ua je osnova za naraščanje družbenega proizvoda in osebne potrošnje nenehna rast proizvodnosti dela. Z družbenim programom razvoja občina zlasti usmerja in ustvarja pogoje za razvoj komunalnih služb, stanovanjske izgradnje, družbenega standarda in splošnih pogojev za življenje in delo občanov. 23. člen Delo krajevne skupnosti je javno. Način zagotovitve javnosti se določi s statutom krajevne skupnosti. 17. člen 13. člen Krajevne skupnosti in njihovi organi uresničujejo svoje naloge s tem, da zlasti: — organizirajo in pospešujejo dejavnosti, ki so določene v 3. odstavku 10. člena, — sodelujejo in obravnavajo mnenja, predloge in stališča družbe-no-političnih organizacij in društev ter dajejo možnosti širokemu krogu občanov za njihovo udejstvovanje pri zadovoljevanju skupnih potreb občanov, — organizirajo obrambne priprave v mirnem času in splošni ljudski odpor v vojnem času v okviru svojih pristojnosti, — sodelujejo pri reševanju socialnih problemov prebivalcev krajevnih skupnosti. — organizirajo pomoč zaposlenim ženam in družini pri vzreji in vzgoji otrok, — občinski skupščini in njenim organom dajejo mnenje in predloge o posameznih vprašanjih, — razpisujejo referendum za vprašanja, določena v statutu krajevnih skupnosti, — po načelu družbenega upravljanja upravljajo družbeno premoženje, ki je dano krajevnim skupnostim v uporabo. — skrbijo za graditev, vzdrževanje in upravljanje, komunalnih objektov na območju krajevnih skupnosti, ki jih je le-ta sama zgradila ali dobila v upravljanje, — sodelujejo pri odločanju o izkoriščanju zemljišč družbenega premoženja, ki je v upravi občine, — obravnavajo poslovanje delovnih organizacij, ki na območju krajevne skupnosti skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb občanov, — opravljajo tudi druge zadeve, za katere so pristojne. 18. člen Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi 19. člen Na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi ( občahi' neposredno uresničujejo pravice družbenega samoupravljanja s tem, da obravnavajo družbene in druge zadeve. Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi izvršujejo zlasti pravice in dolžnosti, ki so jim dane z ustavo, zakoni in s tem statutom. 20. člen Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi se sklicujejo za območje volilnih enot, ki so določene za volitve v občinski zbor, oziroma zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Sklicatelj zbora volivcev lahko določi, da sc zbor volivcev skliče za območje krajevne skupnosti, za del volilne enote ali več volilnih enot. Sklicatelj zbora delovnih ljudi lahko določi, da se zbor delovnih ljudi skliče tudi za posamezno delovno organizacijo. 21. člen 14. člen / V skladu s svojim programom razvoja izdela krajevna skupnost letni program dela. Pri Izdelavi programa mora krajevna skupnost sodelovati z družbeno-političnimi organizacijami in društvi, ki delujejo na območju krajevne skupnosti. Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi sklepajo veljavno, če je navzočih najmanj 10 '/o volivcev z območja, za katero je bil zbor sklican, kolikor ni z zakonom drugače določeno. Glasovanje na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi je javno. O predlogih in sklepih zborov volivcev in zborov delovnih ljudi mora obvezno razpravljati občinska skupščina oziroma njen organ, na katerega so predlogi naslovljeni. Občinska skupščina oziroma njeni organi morajo obravnavati sklepe in predloge zborov volivcev in zborov delovnih ljudi tor jih obvestijo fo svojem stališču do teh sklepov oziranja predlogov najkasneje v 60 dneh od prejema predloga. Kefercmliim Krajevna skupnost lahko ustanovi enega ali več poravnalnih svetov in zagotavlja pogoje za delo poravnalnih svetov. Več krajevnih skupnosti lahko ustanovi skupni poravnalni svet. 24. člen' Občinska skupščina mora dati v obravnavo krajevnim skupnostim osnutke: statuta občine, urbanističnega programa, družbenih .načrtov občine in proračuna občine. 25. člen Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom. Od objave sklepa o razpisu referenduma do dneva referenduma mora preteči najmanj 8 dni. Referendum izvede občinska volilna komisija po načelih, ki veljajo za volitve v občinski zbor občinske skupščine. Po enakih načelih se opravi tudi glasovanje. Občani glasujejo z glasovnicami »za« ali »proti« postavljenemu vprašanju. 27. člen Referendum je veljaven, če je glasovala večina vseh volivcev, predmet referenduma pa je sprejet, če je glasovala zanj večina v volilnem imeniku vpisanih volivcev. Izid glasovanja jc za občinsko skupščino obvezen. Eno leto po izvedbi referenduma občinska skupščina ne more sprejeti nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. . 2. DRUŽBENI EKONOMSKI RAŽVOJ OBČINE Usmerjanje družbeno-gospodarskega razvoja 28 člen Razvoj gospodarstva In drugih družbenih dejavnosti na svojem območju občina načrtno usmerja z družbenim programom razvoja, z. materialnimi Intervencijami in drugimi ukrepi. Občinski program razvoja temelji na pred\ idevanjlh in smernicah širših družbeno-poli ličnih skupnosti o Obvestilo o sklicu volivcev ali zbora delovnih ljudi se objavi najmanj 3 dnj pred dnevom zbora. O sklicu volivcev, katerega sklicatelj ni predsednik občinske skupščine, obvesti sklicatelj predsednika občinske skupščine. 29. člen Vsaka delovna organizacija sprejme letni in perspektivni načrt svo-1 j ega razvoja. Svoje programe so delovne organizacije dolžne pošiljati občinski skupščini oziroma njenim organom v času, ki ga določi skupščina. 30. člen Na referendumu občani neposredno odločajo o skupnih vprašanjih, ki imajo pomen za posamezni kraj ali za občino kot celoto. Skupščina občine lahko razpiše; referendum tudi, da se občani vnaprej izjavijo o posameznih vprašanjih in pristojnosti občinske skupščine ali da potrdijo odlok ali sklep skupščine, ki ga je ta že sprejela. Osnutek občinskega družbcnctia načrta da občinska skupščina v javno /obravnavo krajevnim skupno. stim, samoupravnim organom delovnih in drugih organizacij ter cii už- Referendum je obvezen za vprašanja, ki so določena z ustavo ali zakonom. Obvezno se razpiše referendum tudi za razpis občinskega posojila. Občinska skupščina lahko razpiše referendum tudi za zadeve, za katere tako predlaga Občinska konferen,- ca Socialistične zveze delovnega ljudstva. 26. člen beno-političnim organizacijam. Predloge in min*ju organov in organizacij iz predhodnega odstavka obravnava pristojni svet in lahko z njimi dopolni osnutek načrta, ki ga nato sprejme in s predlogi, pripombami in mnenji, ki jih ni upošteval, z navedbo razlogov, pošlje občinski skupščini, ki načrt dokončno sprejme. Občinska skupščina obvesti krajevne skupnosti, samoupravne organe delovnih in drugih organizacij in družbeno-poli lične organizacije o razlogih, zaradi katerih ni sprejela njihovih posameznih predlogov. 31. člen ■: Izponjcvanje družbenega rftžtmja obravnava občinska skupščina praviloma po zaključku vsakega polletja in na podlagi ugotovitev sprejme potrebne ukrepe in priporočila. Urbanistično programiranje 32. člen Urejanje, graditev, rekonstrukcija in a sanacija naselij, njihovo komunalno opremljanje ter varstvo prostorskih koristi se v občini izvaja * občinskim urbanističnim programom) ki se izdela za dobo 30 let, z urbanističnim načrtom, zazidalnimi načrti in urbanističnim redom. Urbanistični program in načrti zazidalni načrti in urbanistični red sc izdeluje, dopolnjuje in sprejemi po določilih zakona in občinskih odlokov. 3. SREDSTVA OBClNE Sredstva proračuna 33. člen Občino uresničuje svoje pravic® in dolžnosti s sredstvi, ki so določena z zakonom in odloki občinske skupščine ter s sredstvi, ki jih * prostovoljnim združevanjem zagotovijo delovne in druge organizacij® ter občani. 34, Člen odi Občinska skupščina razpon' sredstva za posamezne namene potem, ko je uskladila predvidene potrebe za posamezne dejavnosti s predvidenimi dohodki občine. Sredstva občine razporeja občinska skupščina za posamezne namen® s proračunom. 35. člen Osnutek občinskega proračuna ! scstavj občinski upravni organ, pristojen za finance. Organ iz prvega odstavka tega člena sestavi osnutek proračuna na Podlagi predlogov za zagotovitev sredstev, ki mu jih skupaj z dokumenti pošljejo občinski organi in organizacije ter drugi, katerim se j sredstva zagotavljajo v občinskem I Proračunu. Pri sestavi osnutka proračuna or-I San iz prvega odstavka tega člena upošteva smernice družbenega na-I črta občine. 36. člen ; Tako pripravljen osnutek prora-i čuna obravnavajo krajevne skupno-j sti, ki lahko dajo na osnutek svoje Pripombe in predloge. Osnutek proračuna ter pripombe in predloge krajevnih skupnosti, ki jim ni mogel ugoditi, pošlje za proračun pristojni upravni organ občinskemu svetu, pristojnemu za finance. Svet pripravi predlog proračuna in ga skupaj s pripombami krajevnih skupnosti, ki jim ni ugo-uil, pošlje občinski skupščini, ki o Predlogu razpravlja in proračun dokončno sprejme. O predlogih krajevnih skupnosti, kt jih skupščina ni sprejela, se obvesti krajevne skupnosti. Skladi 37. člen Za financiranje posameznih druž-benih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev in posebne organe, lahko občina ustanov; sklade. Skladi, katerih ustanovitev ni Predvidena z zakonom, se ustanavljajo z odlokom občinske skupščine. V vsakem aktu o ustanovitvi sklada mora biti določeno, da je •reba zaključni račun sklada pred-tožiti v potrditev občinski skupščini. 38. člen Organ sklada je dolžan omogo-Citi vpogled v finančni načrt in zaključni račun sklada krajevnim skupnostim in zainteresiranim orga- mracijam. . Način upravljanja sklada je ure-Jen z zakonom in statutom sklada. 4 NALOGE IN OBVEZNOSTI OBČINE DO OBČANOV Skupne določbe 39. člen Občina zagotavlja skladno z go-"Podarsklm in družbenim razvojem ^dovoljevanje skupnih potreb obča- v na področju zdravstva, otroške-l ln socialnega varstva, varstva j/eev NOV, izobraževanja In vzgoja' .llure in prosvete, telesne vzgo-, m rekreacije, stanovanjske in di.,V^t!nalne dejavnosti ter drugih zbenlh dejavnosti. 40. člen Oh|/l'1"*nvo*jevanje skupnih potreb n a"°V zagotavlja občina po skup-lovn‘i za‘nteresiranlh občanov, de-seb-1., in drugih organizacijah, po-°r8aiiil OVRuniz.acljuh in po svojih 41. člen bone*!. ZtiR<>tovitev javnosti In druž-Zaci.a' fmdzora so delovne organi-bpi-iui ■ akuPn°sti in drugi organi, ki beneo JU,° službo posebnega druž-Pbčln*} P°mena, dolžne seznanjati sico skupščino oziroma pristoj- ne svete občinske skupščine s svojimi delovnimi programi, finančnimi načrti, zaključnimi računi in poročili o delu in problemih, občane pa posredno ali neposredno seznanjati s svojimi programi in delom. Zdravstveno varstvo 42. člen Da se zagotovi telesno in duševno zdravje in izboljša stanje prebivalstva, ki je osnova za razvoj delovnih, ustvarjalnih, gospodarskih in obrambnih sil družbene skupnosti, skrbi občina za ugodne zdravstvene pogoje občanov, za odstranjevanje vzrokov in posledic obolenj ter invalidnosti in zagotavlja ugodne higienske razmere za življenje ter delo občanov. 43. člen Občina skrbi za uveljavljanje zakonitih pravic zdravstvenega varstva občanov. 44. člen Po veljavnih predpisih so občani dolžni kriti del stroškov za izvajanje nekaterih oblik zdravstvenega varstva. 45. člen Občina razvija preventivno zdravstveno službo in zagotavlja za to potrebna sredstva, kolikor ni ta obveznost naložena drugim organom. Posebno skrb posveča občina preventivnemu zdravstvenemu varstvu otrok in šolske mladine. Pri tem neposredno sodelujejo šole, vzgojno-vnrstveni zavodi, krajevne skupnosti in organizacije Rdečega križa. Preventivno zdravstveno službo opravljajo zdravstveni zavodi po programih in pogodbah, ki jih sklepajo z občino, delovnimi organizacijami in zavodi za socialno zavarovanje. 4fi. člen Zdravstveno varstvo izvajajo neposredno zdravstveni zavodi v skladu z zakonom in programom razvoja zdravstvenega varstva. V ta namen ustanavlja občina samostojno ali skupaj z drugimi občinami v skladu s programom razvoja mreže, zdravstvenih zavodov ustrezne zdravstvene zavode in skrbi, da delo teh zavodov zadovoljuje potrebe občanov po zdravstvenem varstvu. 47. člen Občinska skupščina lahko ustanovi sama ali z drugimi občinami zdravstveni center za opravljanje strokovnih zadev, ki imajo splošen pomen za zdravstveno varstvo in za druge upravno strokovne zadeve, ki mu jih zaupa občinska skupščina. Zdravstveni center daje občinski skupščini letno poročilo o svojem delu. 48. člen Program razvoja mreže zdravstvenih zavodov in program zdravstvenega varstva pripravi pristojni zdravstveni center, sprejme pa ga občinska skupščina. 49. člen Občanom, ki po veljavnih predpisih zdravstveno niso zavarovani in sami nimajo možnosti kriti stroškov zdravljenja, zagotavlja zdravljenje občina. Z odlokom občinske skupščine se določi natančnejše pogoje za pridobitev pravic iz prejšnjega odstavka. 50. člen Socialno zavarovanje se v obč’-organizira in izvaja po načelu samo- upravljanja zavarovancev s sredstvi in službami socialnega zavarovanja. Samoupravo socialnega zavarovanja uresničujejo zavarovanci v okviru komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kot njihove samoupravne organizacije. Komunalno skupnost lahko ustanovi občinska skupščina samostojno ali skupaj z drugimi občinami, pri tem pa upošteva načela smotrnosti in dobrega gospodarjenja s sredstvi socialnega zavarovanja. 51. člen Delovanje zdravstvenih dejavnosti ter služb je javno ter sc obravnava v krajevnih skupnostih, v občinski skupščini ter njenih organih, posredno pa. z obveščanjem občanov po predstavnikih družbene skupnosti in vseh oblikah družbenega nadzorstva. \ Otroško varstvo 52. člen Otroško varstvo je celoten sistem družbene skrbi za otroke, ki obsega poleg socialnega in zdravstvenega varstva. Izobraževanja, vzgoje in dnevnega varstva še posebno varstvo otrok, za katere ne skrbijo roditelji. 53. člen Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za povezovanje dejavnosti in oblik otroškega varstva s potrebami otrok, družin in gospodarstva, za upravljanje z družbenimi sredstvi in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva lahko občina v skladu z zakonom samostojno ali skupaj z drugimi občinami ustanovi skupnost ali sklad otroškega varstva. Opravljanje nalog in dejavnosti iz prejšnjega odstavka občinska skupščina lahko prenese na Temeljno izobraževalno skupnost. 54. člen Sredstva za financiranje otroškega varstva se v skladu z zakonom zagotavljajo iz prispevkov, ki jih plačujejo zavezanci iz osebnega dohodka in iz drugih virov, ki jih iz svojih dohodkov dajejo občani, delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občinska skupščina. Socialno varstvo 55. člen Socialno varstvo, ki ga po tem statutu zagotavlja občina, je organizirano nudenje raznih oblik pomoči občanom, ki so potrebni takega varstva in odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme. 56. člen Oblike družbenega varstva, katere uresničuje občina, so zlasti: — preprečevanje vzrokov, ki povzročajo socialne probleme, — ustvaritev pogojev za usposobitev za samostojno življenje in delo teh oseb, — zagotovitev najbolj potrebnih sredstev za življenje materialno nepreskrbljenim in za delo nesposobnim osebam. 57. člen Občanom, ki nimajo nikakršnih virov niti pogojev za preživljanje, zagotavlja občina najnujnejša sredstva za njihovo preživljanje ob iz-nolnitvi pogojev, ki jih določi obeska skupščina 8 posebnimi pred-sl. 58. člen Skladno z gospodarskim razvojem je občina dolžna skrbeti za. razvoj materialnih pogojev ter služb in dejavnosti, ki naj zadovoljujejo..življenjske potrebe občanov in preprečujejo nastanek socialnih problemov. 59. člen ‘;' Nosilci socialnega varstva v občini so: občinska skupščina in' njeni ustrezni organi, delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in družbene organizacije. 60. člen Socialno varstvo neposredno izvajajo tudi delovne organizacije in krajevne skupnosti tako, da obravnavajo in rešujejo socialne probleme ter organizacijo socialne službe pri svojih organizacijah in skupnostih. 61. člen Organizacija in financiranje službe socialnega varstva v občini se uredi v skladu z zakonom in predpisi občinske skupščine. Skrb za udeleženec NOB 62. člen Posebno skrb posveča občina borcem in vojaškim invalidom narodnoosvobodilne vojne, žrtvam fašističnega nasilja in članom njihovih družin in ob izpolnitvi enakih pogojev daje prednost pri uveljavljanju njihovih pravic. 63. člen Občina skrbi za reševanje stanovanjskih problemov, zdravljenje, rehabilitacijo, zaposlitev in izobraževanje nezaposlenih borcev. 64. člen Občina prizna borcem in invalidom narodnoosvobodilne vojne, kadar sami nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, stalno, občasno in enkratno priznavalnino. Natančnejše pogoje za določitev priznavalnin borcem in invalidom narodnoosvobodilne vojne, kakor tudi za pomoč članom drugih kategorij borcev določi občinska skupščina s posebnim odlokom. 65. člen Pri dodeljevanju štipendij in drugih oblik pomoči imajo otroci borcev in otroci žrtev fašističnega nasilja ob enakih pogojih z drugimi prosilci prednostno pravico. Izobraževanje in vzgoja 66. člen Občina skrbi za splošno izobraževanje in vzgojo občanov ter spodbuja in organizira osnovne nosilce družbenih interesov na področju izobraževanja v skupni skrbi in naporih ter odgovornosti za napredek izobraževanja v občini. 67. člen Občina zagotavlja samostojno materialno osnovo samoupravljanja na področju izobraževanja in spodbuja samoupravne organe izobraževalnih zavodov k čimracionalnejši uporabi družbenih sredstev za čimkvalitet-nejše delo izobraževalnih zavodov. 08. člen Za uresničevanje družbene vlog« izobraževanja, neporredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, odločanje o delitvi družbenih sredstev za izuui ii .i kot dveh stalnih m L anov skup i ine. 113 člen Odborniki so dolžili sodelovati z vol ivci svoji 'ga volilnega območja, volivce morajo seznanjati z delom skup-čine. skup vini' pa .posiedovati mnenja in p' vloge volivcev. Udeležba odbornikov na zborih volivcev je obvezna Odborniki so tudi dolžni udeleževati se sej samoupravnih organov delovnih organizacij in skupnosti svoje volilne enote, poročati o delu občinske skupščine v razmerju do teh organizacij in skupnosti in skrbeti, da ie občinska skupščina se-/(Ofinjcna z mnenji in stališči organov in skupnosti teh organizacij, te organizacije po s sklepi in odločitvami skupščine: 114. člen Odbornik občinske skupščine ne a, e biti poklican na odgovornost, ne um sv mu vzeti prostost in tudi ne srne biti kaznovan za glasovanje ali mnenje, izraženo v skupščini. Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine vzeti prostost brez privolitve njegovega zbora ali začeti kazenski postopek; če zbor ni zbran, da privolitev manriatno-imunitetna komisija zbora, ki mu odbornik pripada, vendar mora pozneje zbor privolitev potrditi. P: ivo-Ptov ni potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali'če je bil odbornik občinske skupščine zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leto ali hujša kazen. 115. člen Odborniki občinske skupščine so za opravljanje, svoje dolžnosti odgovorni občanom in občinski skupščini. Odbornik, ki ne opravlja svoje odborniške dolžnosti ali je ne opravlja v skladu r določbami tega statuta, in ki ne uživa več zaupanja volivcev, se odpokliče. Pristojni organi so dolžni predlagati in uvesti i postopek za odpoklic odbornika, če so podani pogoji za odpoklic iz prejšnjega odstavka. Odpoklic odbornikov ureja zakon. Predsednik občinske skupščine lili. člen Predsednika občinske skupščine izvoli skupščina na skupni seji izmed svojih odbornikov na podlagi posameznih kandidatur, ki jih vloži 10 odbornikov. Volitve so praviloma javne. Občinska skupščina ima tudi podpredsednika. Postopek za izvolitev je enak postopku za izvolitev predsednika. Predsednika is> podpredsednika se voli za 4 leta in sta lahko zaporedoma izvoljena še za eno volilno dobo. 117. člen Predsednik občinske skupščine preneha biti predsednik: — če ga skupščina razreši na predlog 10 odbornikov ali na podlagi njegovega odstopa, — če mu preneha mandat odbornika občinske skupščine. O razrešitvi na predlog odbornikov sklepa skupščina s tajnim gla-sovanjefn. 118. člen Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno sebo. Predsednik sme za pasamezen primer pooblastiti drugo osebo, da zastopa občino. 119. člen Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine ter njenih organov, usklajuje delo njenih organov ter delo teh organov z delom drugih organov v občini in opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom ali sklepom občinske skupščine. 120. člen Predsednik ima pravico In' dolžnost varovali ustavnost in zakonitost delovanja občinske skupščine in njenih organov. 121. člen Predsednik občinske skupščine sme sklicati seje posameznih organov občinske skupščine, če tega ne opravijo njihovi predsedniki ali če smatra, da jo to potrebno. .Predsednik lahko zahteva od posameznega organa občinske skupščine, da postavi na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja s področja organa. Organ občinske skupščine mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati. 122. člen Predsednik občinske skupščine lahko skliče zaradi posvetovanja in koordinacije dela občinske skupščine predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo: predsednik in podpredsednik ter predsednika obeh zborov občinske skupščine. 123. Člen Predsednik občinske skupščine lahko v nujnih primerih imenuje člane komisij. Tako imenovanje mora predložiti e potrditev občinski skupščini na prvi prihodnji seji. 124. člen Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od tajnika skupščine ali od predstojnikov samostojnih upravnih organov, da mu poročajo o delu upravnih otganev in pripravijo o posameznem vprašanju s področja občinske uprave poročila za seje občinske skupščine. / 125. člen Predsednika nadomešča, če je zadržan, podpredsednik občinske skupščine ali odbornik občinske skupščine, ki ga posebej določi občinska skupščina. 126. člen Predsednik občinske skupščine ima pravico do stalne mesečne nagrade, ki mu jo določi komisija občinske skupščine za volitve in imenovanja. V primeru, da odsotnega predsednika nadomestuje podpredsednik ali pooblaščeni odbornik, mu pripadi nagrada v sorazmerju z opravljenim delom. Predsednik ima pravico do plačanega rednega letnega dopusta, ki traja 30 delovnih dni. 2. ORGANI OBČINSKE SKUP9C1NE Skupne določbe 127. člen Organe občinske skupščine praviloma določa statut. Organi občinske skupščine so: — sveti občinske skupščine, — komisije občinske skupščine, — upravni organi občinske skupščine. Občinska skupščina lahko ustanavlja tudi druge organe oziroma v statutu določene ukine ali združi s posebnim odlokom. 128. člen Sveti in komisije občinske skup-Sčine so kolegijski organi in razpravljajo na svojih sejah. Predsednika in člane posameznih kolegijskih organov občinske sku<>-ččine imenuje skupščina za dobo 4 let Občinska skupščina jih lahko zaradi neaktivnosti ali drugih okoliščin. ki vplivajo na delo kolegijskih or "trto'’, razreši pred potekom man- i.uer neposredne vojne ne-v:> t j ali za vojno stanje se organi- i a in delo organov določi s posebnim odlokom občinske skupščine. ’ člen Organi občinske skupščine delajo samostojno po veljavnih predpisih in določbah statuta ter drugih predpisih -,b*i -iške skupščine. Občine i skupščina spremlja delo svo ih organov ter jim daje smernice in navodila za delo. Organi občinske skunščine so za svoje delo odgovorni skunščini in dajejo redna poročila o svoiem delu Or«m! oi .inske skupščine v mejah vr’lavnih predpisov predhodno obravnavam posamezne zadeve iz pristojnosti občinske skupščine in jih m-orjl neoio občinski skupščini v rešitev V*f> (Vi., n Organi občinske skupščine sodelujejo pri reševanju zadev s svojega področja z organi samoupravljanja 'delovnih in drugih organizacij, ka-'dar rešujejo zadeve, ki zadevajo pod’očjc njihovega dola ali kadar im ■ i splošen pomen za vse organi-zac iv Zadeve, ki spadajo v pristojnost 'dneh ali več organov občinske skupščine, rešujejo tl organi na skupnih sejah ali pa vsak zase, kakor zahteva vsebina zadeve. Ce pri tem ne dosežejo soglasja, obvestijo o svojih stališčih občinsko skupščino, "da odloči o zadevi. .131. eten Predsedniki kolegijskih organov-lahko za potrebe teh organov .zahtevajo od predstojnikov samostojnih upravnih organov, da poročajo o delu organizacijskih enot ali da posamezna vprašanja s področja kolegijskih organov pripravijo za seje teh organov. 132. člen Seje in delo organov občinske skupščine so javne. Organi občinske skupščine lahko pokličejo na seje oziroma k sodelovanju posamezne občane, predstavnike delovnih skupnosti in drugih organizacij, če bi njihovo sodelovanje koristilo boljši rešitvi zadeve. 133. člen Pisarniško-tehnično in strokovno delo za kolegijske organe občinske skupščine opravljajo upravni organi občinske skupščine. Tajnik občinske skupščine določi, kateri upravni organi opravljajo to delo. 134. člen Dolžnost člana kolegijskega organa je častna. Podrobnejše določbe o povračilih stroškov in nagradah članom kolegijskih organov predpiše občinska skupščina s posebnim predpisom. 135. člen Organi občinske skupščine si lahko za svoje delo predpišejo poslovnik, ki ga potrdi občinska skupščina. Sveti občinske skupščine \ 136. člen Sveti so politično izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katerega so ustanovljeni. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini. 137. člen Sveti občinske skupščine skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občane, usmerjajo delo in nadzorujejo ustavnost in zakonitost dela upravnih organov ter obravnavajo predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina. Naloga svetov je tudi usmerjati in povezovati delo drugih organov samoupravljanja na področju, za katerega je svet ustanovljen. Sveti sprejemajo priporočila in dajejo smernice za delo organov iz prejšnjih odstavkov. 138. člen Sveti odločajo v upravnem postopku samo, če so za to pooblaščeni z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila ali z odlokom skupščine. Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku samo v takih upravnih zadevah, v katerih se odloča po prostem preudarku. 139. člen Pri obravnavanju zadev iz svojega področja sveti sodelujejo z delovnimi in družbenimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zadevami in vprašanji s tega področja. Te organizacije imajo pravico tiajati svetu predloge in pripombe pri posameznih vprašanjih z njihovega področja. Svet mora take pred- loge m pripombe obravnavati na svoji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih. 140. člen Za preučevanje posameznih vprašanj in za. pripravo predlogov svet lahko ustanovi komisije. 141. člen Občinska skupščina ima naslednje svete: 1. svet za splošne in notranje zadeve, 2. svet za finance, 3. svet za gospodarstvo, 4. svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, 5. svet za družbene službe, 6. svet za narodno obrambo. 142. člen Svet za splošne in notranje zadeve obravnava vse tiste zadeve, ki niso v pristojnosti ostalih svetov. Svet za finance obravnava zadeve s področja financ in premoženjskopravnih zadev. Svet za gospodarstvo obravnava zadeve s področja družbenih načrtov, industrije, obrti, prometa, kmetijstva, gozdarstva, blagovnega prometa, turizma, gostinstva in« dela. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve obravnava zadeve s področja urbanizma, gradbenih, stanovanjskih in komunalnih zadev. Svet za družbene službe obravnava zadeve s področja izobraževanja in vzgoje, kulture, telesne vzgoje, zdravstva, socialnega varstva in otroškega varstva. Svet za narodno obrambo obravnava zadeve s področja narodne obrambe. - Občinska skupščina lahko s posebnim odlokom natančneje uredi pristojnosti posameznih svetov. 143. člen Sveti imajo po 11 članov. Člane svetov imenuje občinska skupščina izmed odbornikov občinske skupščine in drugih občanov. Komisije občinske skupščine 144. člen Za *• preučevanje pomembnejših vprašanj, pripravljanja predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti, ima občinska skupščina stalne in občasne komisije. Naloge občasne komisije določi občinska skupščina z aktom o ustanovitvi. 145. člen Stalne komisije občinske skupščine sor Mandatno-imunitetni komisiji obeh zborov, — komisija za volitve in imenovanja, — komisija za vloge in pritožbe, — komisija za družbeni nadzor, — komisija za odlikovanja, — komisija za zadeve borcev in invalidov NOV. Komisije imajo po 7 članov, razen mandatno-imunitetni, ki imata po 3 člane. 146. člen — mandatno-imunitetni komisiji obravnavata vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov ustreznega zbora občinske skupščine, prenehanjem mandata, z razpisom volitev na izpraznjena odborniška mesta in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poročala zborom. 147. člen Komisija za volitve in imenovanja obravnava vprašanja v zvezi z 1 volitvami, imenovanji in razrešitvami iz pristojnosti občinske skupščine ter daje 'ustrezne predloge. Ta ko- ! misija obravnava tudi splošna vprar \ Sanja kadrovske politike. Komisija odloča o stalnih in občasnih nagradah predsednika občin- ; ske skupščine ter 6 nagradah drugim funkcionarjem in odbornikom-občin- I ske skupščine ter njenih organov, j Skupščini predlaga sprejem predpi- . sov o povračilih stroškov odborni- ' kom in drugim članom kolegijskih ; organov občinske skupščine. 148. člen Komisija za vloge in pritožbe: — obravnava vloge in pritožbe občanov in organizacij, ki se nana- i šajo na delo organov občinske skupščine ter delovnih in drugih organi- : zacij v občini, — zahteva od prizadetih fizičnih in pravnih oseb potrebne podatke in pojasnila ter predlaga ustrezne ukrepe občinskim upravnim organom in organizacijam. Le-ti so dolžni predloge komisije obravnavati in o svojih stališčih, sklepih in rešitvah obveščati komisijo, — sodeluje z občinskimi organi, z ustreznimi republiškimi in zveznimi komisijami, komisijami drugih občin in z družbeno-političnimi organizacijami. 149. člen Komisija za družbeni nadzor preučuje in nadzira skladnost dela organizacij, skladov in delavcev vseh organov in organizacij z veljavnimi predpisi in če opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi interesi in s politiko občinske skup-ščihe na področju gospodarskega in družbenega razvoja občine ter nadzira pravilnost upravljanja in uporabe družbenih sredstev. Komisija za družbeni nadzor predlaga občinski skupščini ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti, zlasti ,pa za odpravo kršitev samoupravnih pravic delov- j nih in drugih organizacij in občanov. Kadar ni mogoče odlagati z odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti, ima komisija pravico sama ukrepati in o sprejetih ukrepih obvestiti občinsko skupščino na prvi seji. .150. člen . | Komisija za odlikovanja v skladu z zakonom zbira predloge za odli- , kovanja in daje mnenja pristojnim i organom. 151. člen Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV preučuje materialni in socialni položaj borcev in invalidov NOV ter konkretno izvaja naloge, določene v tem statutu in drugih predpisih. 152. člen Z odlokom lahko občinska skup” ščina ustanovi tudi druge komisije. Upravni organi občinske skupščin® 153. člen Upravni organi občinske skupščine neposredno izvršujejo vse zakone in druge predpise, v kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine ali organi širših družbeno-političnih skupnosti ter opravljajo strokovne naloge 2a občinsko skupščino in organe. | 154. člen njene Samostojni upravni organi imajo lahko v svojem sestavu notranje organizacijske enote. Upravni organi opravljajo zadeve svojega delovnega področja samostojno v mejah pooblastil, ki jim jih daje zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov. Samostojnost upravnih organov v delu mora priti do izraza tako v iz-1 vrševanju predpisov, kakor tudi v razvijanju njihove pobude pri odkrivanju in preučevanju problematike 11 a svojem področju, ugotavljanju napak in drugih slabosti, ki ovirajo učinkovito delo in napredek delov-! nih organizacij, v dajanju strokovne Pomoči, v pripravljanju elaboratov, analiz in drugega gradiva, o stanju ha svojem področju za potrebe občinske skupščine ' in njenih svetov ter v predlaganju potrebnih'ukrepov občinski skupščini oziroma njfenim svetom. V okviru te samostojnosti mo-i r;>jo upravni organi s svojo organi-j *.acijo ter z načinom in metodami dela razvijati samostojnost in lobodo delavcev na posameznih <)■ 'ov-n|h mestih in njihovo osebno odgovornost za opravljeno delo. 3 55. člen Pri opravljanju zadev iz svojega Področja upravni organi sodelujejo d fug z drugim, z organi upravlja ja v delovnih organizacijah in z diakoni organi in organizacijami, ki so I zainteresirani za njihovo delo. 150. člen Upravni organi morajo občinsko skupščino in ustrezni svet redno in tekoče seznanjati s problemi na svojem področju in jima s svojimi po-1 budami in predlogi pomagati pri uresničevanju njihovih nalog. Upravni organi morajo o požarih ti občinsko skupščino in ustrezne svete na protiustavne ih nezakonite splošne akte, ki jih izdajajo delovne ln druge organizacije. Upravni organi morajo seznanjati orKane samoupravljanja v delovnih Organizacijah o nezakonitostih in drugih nepravilnostih, ki so jih ugo-I'vili z zakonitim nadzorom pri njihovem delu in predlagati ustrezne srepe zu njihovo odpravo. 157. člen Upravni organi s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje Pravic in Interesov občanov in orga-mzacij zlasti s tem. da skrbijo za j ,l,o in ekonomično poslovanje. 158. člen , pelo občinskih upravnih orgh^ov st/nvn0* kolikor ni z zakonom ali V . m občinske skupščine na i»d-r*8i zakona določeno, da je treba Posamezne podatke varovati kot taj-v'hst oziroma da se ne smejo obja- jv, pbčinski upravni organi obve-obl u' javnost prek tiska in drugih ; lk informacij, o vprašanjih svo-n<, delovnega področja, ki imajo n PosrtKien pomen za občane, dclov-m druge organizacije In o ukrepih njihovo reševanje. Obvestila in podatke daje tajnik PrertT’1 po njegovem pooblastilu °rg, tojniki samostojnih upravnih 159. člen sk(č',.1imoKt°jnl upravni organi občin-llP) ivc 80: °ddelki, odseki in 160. člen Samostojni upravni organi so: — oddelek za skupne in družbene službe, — oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve, — oddelek za finance, — davčna uprava, — odsek za obče upravne zadeve, — odsek za narodno obrambo, — uprava za izmero in kataster. V sestavu odseka za obče upravne zadeve so krajevni uradi: Dobrepolje, Ivančna gorica, Krka, Šentvid pri Stični, Višnja gora in Zagradec. 161. člen Oddelek za skupne in družbene službi opravlja upravne zadeve iz pristojnosti občine na področju zdravstvenega varstva, splošnega socialnega varstva, posebnega družbenega varstva otrok, mladine, družine in odraslih < seb, varstva borcev in invalidov NOV, izobraževanja in vzgoje, kulture in telesne vzgoje, nadzira, spremlja in proučuje vprašanja s področja družbenih s' ■ ž.b ter opravlja druge zadeve iz pristojnosti občin t i ne spadajo v dvi,.- no i d-ročje dragih občinskih upravnih organov. 162. člen Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve iz pristojnosti občine na področju industrije, obrti, gradbeništva, trgovine, gostinstva, turizma, kmetijstva. gozdarstva, lova in ribolova, urbanizma, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, dela in varstva pri delu, spremlja in preučuje ni z voj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti ter pripfavlja' 6' tem analize in poročila ter osnutlke družbenih načrtov. 163. člen . Oddelek za finance- preučuje finančno politiko na vseh področjih v okviru občinske pristojnosti. Opravlja zadeve v zvezi s pripravljanjem in izvrševanjem proračuna občine, skladov,! finančnega planiranja, izvršuje proračunsko kontrolo ter kontrolo finančnega, ipaterialnega in računskega poslovanja organov občine, skladov in organizacij, katerih sredstva sc zagotavljajo iz proračuna občine tor premoženjskopravno službo. 164. člen Davčna u plava preučuje in analizira davčno politiko v občini, izvaja odmero in izterjavo prispevkov, davkov in taks. Opravlja davčno kontrolo, davčno knjigovodstvo in druge zadeve, ki so predpisane z zakoni in odloki občinske skupščine. 165. člen Odsek za obče upravne zadeve opravlja ‘notranje zadeve iz pristojnosti občine, razen zadev javne varnosti. Opravlja zadeve iz delovnega področja krajevnih uradov in druge zadeve, za katere je pristojen. ‘ 166. člen Odsek za narodno obrambo neposredno izvršuje upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe, ki ne sodijo v pristojnost drugih organov. Zlasti skrbi za izvrševanje m usklajevanje nalog vojnih priprav gospodarstva, družbenih služb in državnih organov ter nabornomobili-zacijskih popolnitev jugoslovanske ljudske armade, teritorialne obrambe, civilne zaščite in drugih obrambnih dejavnikov z ljudmi in materialnimi sredstvi. 167. člen Uprava za izmero in kataster opravlja geodetsko in katastrsko službo v občini, opravlja naloge v zvezi z obnovo katastra; katastrske klasifikacije in bonitirarija zemljišč ter vzdržuje katastre, vodi evidenco nepremičnin v družbeni lastnini in opravlja druge zadeve iz pristojnosti občine na področju geodetske in katastrske službe. 168. Člen Posamezne upravne naloge ali inšpekcijske službe občina opravlja lahko v okviru medobčinskih služb. Opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka se uredi s posebno pogodbo. 169. člen Delo samostojnega upravnega organa občinske skupščine vodi njegov predstojnik. Predstojniki samostojnih upravnih organov so: načelniki in šef k 170. čJ en Delo upravnih organov občinske "kupše-ine 'nadzoruje občinska skupščina in njeni sveti. Tajnik in predstojniki 171. člen Tajnika in predstojnike samostojnih upravnih organov imenuje občinska skup V s na podlagi razpisa. > Za tajnika in predstojnike samo-slcjnih upravnih organov lahko kandidirajo občani, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje in imajo najmanj višjo strokovrto izobrazbo in primerno prakso. Natančnejše razpisne pogoje določa komisija za volitve in imenovanja. ki tudi izvaja razpise in daje predloge, za imenovanja. Občinska skupščina lahko razreši tajnika in predstojnike samostojnih upravnih prganov po postopku, ki je predpisan za imenovanje, skladno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja delavcev. 172. člen Tajnik: občinske skupščine skrbi in jt osebno odgovoren za lo, da občinska uprava kot celota v redu funkcionira in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po tem statutu in drugih predpisih, skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog, nadzoruje in usklajuje delo upravnih organov, skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov, pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravljanju sej občinske skupščine in pri usklajevanju dela posameznih svetov in skupšinskih komisij, opravlja druge naloge, ki jih ima po zakonu in posebnih predpisih, ali ki mu jih naloži občinska skupščina. Tajnik mora posebej skrbeti za pravilno in hitro poslovalijčcslužb, ki prihajajo v stik z občani. Stalno mora spremljati odnose med upravnimi organi in občani in skrbeti, da se ti odnosi nenehno izboljšujejo. Tajnik sc mora udeleževati sej občinske skupščine in na zahtevo dajati mnčnja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih pomembnejših vprašanjih ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva občinska skupščina ali njen odbornik s področja dela občinsko uprave. 173. člen Predstojnik samostojnega upravnega organa predstavlja upravni organ, organizira delo v organu in Vdaja posamične upravne akte. Predstojnik je osebno odgovoren za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog z delovnega področja upravnega organa. Predstojnika, ki je odsoten, nadomešča delavec, ki ga pooblasti predsednik skupščine. V času nadomeščanja predstojnika ima pooblaščeni delavec vse pravice in dolžnosti predstojnika. 174. člen Tajnik je osebno odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku za zakonito, pravočasno in kvalitetno delo uprave, za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov ter za izvrševanje programa dela upravnih organov. Predstojniki samostojnih upravnih organov so osebno odgovorni občinski skupščini za svoje delo in za zakonito ter pravočasno opravljanje nalog upravnega organa, ki ga vodijo ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov s področja upravnega organa. Za delo upravnega' organa odgovarjajo predstojniki ustreznemu svetu. Tajnik in predstojniki samostojnih upravnih organov morajo najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini oziroma ustreznim svetom o delu in ukrepih upravnega organa, o storjenih ukrepih za izboljšanje organizacije, dvig strokovne ravni delavcev uprave ter za napredek dela upravnih organov. Skupščina oziroma ustrezni svet razpravljata o poročilu in dajeta upravnim organom ustrezne smernice za njihovo delo. Poročilo občinski skupščini je skupno za vse upravne organe in ga predloži tajnik skupščine. Svetu pa predloži poročilo 'predstojnik ustreznega upravnega organa. Ustrezni predstojnik mora v poročilu posebej navesti, kako so bili izvršeni sklepi oziroma smernice skupščine, oziroma sveta za delo upravnih organov. Delavci občinske uprave 175. člen Zadeve z delovnega področja upravnih organov občinske skupščine opravljajo delavci v teh organih. Delavci upravnih organov opravljajo svoje delo v skladu s predpisi v okviru pooblastil ter po navodilih predstojnika, odgovorni so za pravočasno, pravilno in zakonito opravljanje svojega dela. 176. člen Delavci upravnih organov občinske skupščine imajo pravice samoupravljanja v skladu z veljavnimi predpisi. Delavci vseh upravnih organov predstavljajo enotno delovno skupnost. 3. DRUGI ORGANI V OBČINI Občinsko sodišče 177. Člen Za območje občine Grosuplje je ustanovljeno Občinsko sodi še s sedežem v Grosupljem. 178 člen Občinsko sodišče je samostojen organ občine in je pri opravljanji* sodne funkcije neodvisno. Organizacijo in vsebino dela sodišča ureja zakon. 179. člen Sodišče »premij« in preučuje družbene odnose in pojave, ki jih opažu pri svojem delu in daje predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti Sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi zalomov in o drugih problemih, Id so splošnega pomena za cbčtao Občinsko javno tožilstvo ISO. člen Občinsko javno tožilstvo je samostojen organ občine, Id opravlja kazenski pregon in druge zadeve, za katere je po zalcnnu pristojno. Organizacijo in vsebino dela občinskega javnega tožilstva ureja zakon. Občinsko javno pravobranilstvo 181. člen Občinsko javno pravobranilstvo zastopa občino Grosuplje in druge organizacije v premožen jsl n-pravnih zadevah in opravlja druge zadeve, za katere je pristojno po zakonu Organizacijo, in vsebino dela občinskega javnega pravobranilstva ureja zakon Sodnik za prekrške 182. člen Sodnik za prekrške je samostojen organ občine, ki vodi upravno-kazen-ski postopek, izdaja odločbe o prekrških in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon. Sodnik za prekrške je odgovoren občinski skupščini. Postaja miliie 183. člen Postaja milice je samostojen organ občine za neposredno opravljanje zadev s področja javne varnosti. Delovanje postaje milice ureja zakon. 184. člen Za območje občine Grosuplje je ustanovljena postaja milice v Grosupljem Komandir postaje milice je odgovoren za delo postaje milice občinski skupščini in njenemu svetu, ki je pristojen za notranje zadeve. IV. POGLAVJU SODELOVANJE MED OBČINO IN REPUBLIKO — DELEGATI OBČINE V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI 185. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo n - ja. predloge in stališča o predlo "h aktov in o vprašanjih, ki jih o ■ 'vrtava republiška skupščina. 'bčinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga 186. člen Delegat občine na zasedanju Skupščine SR Slovenije je lahko vsak občan, ki ima aktivno in pasivno volilno pravico. 187. člen Občinska skupščina ne predlog komisije za volitve in imenovanja izvoli na skupni seji obeh zborov več delegatov oveiue za zuseaunie delegatov, občin v Skupščini SR Slovenije Delegati so izvoljeni za čas trajanja mandata občinskim Odbornikom. Pri izbiri delegatov in njihovem številu mora skupščina upoštevati usposobljenost delegatov, da zastopajo stališče občine za posamezna vprašanja, za katera je zasedanje 'delegatov pristojno. Komisija za volitve in imenovanja določi delegata za posamezno zasedanje ali za več zasedanj v Skupščini SR Slovenije izmed izvoljenih delegatov v občinski skupščini glede ma vprašanja, ki bodo na zasedanju obravnavana. 188. člen Delegat občine zastopa na zasedanju v Skupščini SR Slovenije mnenja in stališča ter daje predloge v skladu s stališči občinske skupščine, njenih organov ter stališči drugih samoupravnih skupnosti v občini. Pred razpravo na zasedanju delegatov se je delegat dolžan seznaniti s stališči občinske skupščine, njenih politično izvršilnih organov oziroma samoupravnih skupnosti. V ta namen lahko tudi predlaga sklic pristojnega organa 189. člen Delegat mora poročati občinski skupščini po zasedanju v Skupščini SR Slovenije o mnenjih, stališčih in predlogih, ki jih je na zasedanju zastopal, o delu zasedanja in o sklepih, ki so bili na zasedanju sprejeti. 1 V. POGLAVJE PREDPISI IN SPLOŠNI AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV 190. člen V mejah pristojnosti izdaja občinska skupščina odloke, odredbe, navodila in priporočila, sveti občinske skupščine lahko izdajajo odredbe, navodila in priporočila, komisije skupščine pa le priporočila. 191. člen Upravni organ, v katerega področje spada zadeva, zbira podatke, strokovno pripravi osnutek odloka in drugega akta, predloži osnutek v obravnavo pristojnemu svetu, ki odloči, ali naj se osnutek predloži skupščini O predlogu sveta razpravlja skupščina in na seji odloči o sprejemu splošnega akta. 192. člen Splošni akti občinske skupščine in svetov se objavijo v uradnem glasilu občine 193. člen Splošni akt občinske skupščine začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu občine, če v aktu ni drugače določeno. V splošnem aktu je lahko določen krajši rok samo v izjemnih primerih. 194. člen Skupščina lahko odpravi ati razveljavi protiustaven ali nezakonit predpis ali drug splošen akt svojega politično izvršilnega organa, politično izvršilni organ pa lahko odpravi protiustaven ali nezakonit predpis ali splošni akt upravnega organa 195 člen Občinska skupščina lahke do odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvršitev protiustavnega ali nezakonitega splošnega akta. ki ga ie izdala delovna ali druga sampup ovna organizacija ria območju občine. PREHODNE IN KUN: NE DOLOČBE l'#6 člen Izvajanje določil tega statuta spremlja 5-članska statutarna komisija, ki na podlagi novih predpisov in dobljenih predlogov predlaga občinski skupščini spremembe statuta. 197. člen Spremembo statuta lahko predlaga vsak zbor občinske skupščine in statutarna komisija, prek nje pa zbori volivcev, zbori delovnih ljudi, krajevne skupnosti in Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. 198. člen Občinska skupščina najprej odloči o tem, ali vzame predlog za spremembo statuta v obravnavo. 199. člen Sprememba statuta je sprejeta, če je zanjo glasovala večina odbornikov vsakega zbora občinske skupščine Spremembo statuta se sprejme na seji občinske skupščine in objavi v uradnem glasilu občine. 200. člen Ta statut začne veljati osmi dan1 po objavi. Z istim dnem preneha veljati statut občine Grosuplje (Glasnik št. 39/64, 21/67, 30/68 in 11/69). Številka: 011-5/69-1/1 Grosuplje, dne 24. septembra 1969 Predsednik skupščine občine Grosuplje: Ivan Ahlin, 1. r, OBČINA LJUBLJANA- MOSTE-POLJE 151 Na podlagi prvega odstavka 3. točke ustavnega amandmaja VII in 3. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev VI, VII, XVII in XVIII (Uradni list SRS, št. 5/69) ter 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubjjana-Moste-Polje na seji občinskega zbora m zbora delovnih skupnosti, dne 18. septembra 1969 sprejela ODLOK o pravicah in dolžnostih ter načinu izbire delegatov občine I.jubtj-.tna-Moste-Poljr na zasedanju v skupščini Sit Slovenije l. člen Delegati občine Ljubi jana-Moate-Pnlje imajo pravico sodelovati na zasedanju delegatov občin v skupščini SR Slovenije pri obravnavanju zadev o temeljnih vprašanjih s področja komunalnega sistema, financiranja družbeno-političoih skupnosti, družbenega planirani;*, komunalnega. in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, prostorskega planiranja in urbanizma, javne varnosti. izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva kot tudi r. drugih vprašanjih. ki so skupnega pomena za občane v občini. l. člen Na /aaeuuiiju delegatov občin im i delegat občine Ljubljana-Moste/ Pot.]« pra. ico m dolžnost sporočat1 mnenja, stališča in predloge občine ifledi zadev, ki so na dnevnem redu zaseda., m 'i. člen Mnuuja, stališča m predloge občine določi skupščina občine Ljub-ljtma-Mosre- Polje na seji zborov, skupni seji zborov ter nu seji svetov ali komisij 4 člen Za svoje delo na zasedanju v skupščini SK Slovenije je delegat občine odgovoren skupščini obča16 Ljubljana-Moste-Polje in jo je dolžan obveščati o svojem delu in delu na zasedanju delegatov občin. 5. člen Skupščina občine Ljubljana-Mf" ste-Pnljc sme razrešiti delegata občine pred potekom roka, za kgt®-rega ga je izbrala, če na zasedanju delegatov občin v skupščini SR Sk>' venije v svoji obravnavi ni povedal mnenja, stališč in predlogov občin® ali jih je povedal smiselno drugač® ali povsem nasprotno, kot so bila t;1 sprejeta v skupščini občine Ljubija' na-Moste-Potje. 6. člen Skupščina občine Ljubljana-Mo-ste-Polje izvoli izmed svojih odbornikov ter članov svetov in komisij štiri delegate občine za zasedanj® delegatov občin v skupščini SR SlO' venije. Delegat občine se izvoli praviloma zu mandatno dobo skupščin®, lahko pa tudi samo za eno zasedanje. Za izvolitev delegata občine in U* njegovo razrešitev veljajo določb® I 9—15 in 23 ter 21. člen poslovnik® skupščine občine. 7. člen Predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika zborov n' tajnik skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje (predsedstvo skupščine)! — določi, kateri organ bo obrav' naval vprašanja, ki so na dnevne1'1 redu zasedanja delegatov občin v skupščini SR Slovenije in sprejel ® njih mnenju, stališča in predlo;:® občine: — določi, kateri od stalnih delegatov občine se bo udeležil posameznega zasedanja oziroma — ugotovi, kateri delegat občin® je bil izbran za posamezno zaseda' »je delegatov občin. 8. člen Predsednik skupščine občin® Ljubljana-Moste-Polje izda delegu' tom pismena pooblastila. 9. člen Po izbili stalnih delegatov občin® sporoči skupščina občine Ljubljani' Moste-Polje skupščini SR Slovenil imena delegatov in čas. za katereS® so bili izbrani. 10. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi da" po objavi v Glasniku. Številka: (lil#-6'69-1 Datum 18. septembra 1969 Predsednik skupščine občin6 L j u btj ur, a-Moste-Polje Pet* Maček. 1. r. VSfOBINA Statut občine Grosuplje Odlok o pravicah in dolžnostih ter 'inu isriMre ctclcga.hu v oMmc Moste-Polje na zasedanju v .skup&čLtvi E ... t.jui>U’!Tlu n nič avl ^