SODOBNA TOVARNA NA MUSKI DOBRAVI — Na Muški Dobravi so ob tridesetlenici rojstva nove Jugoslavije ob 400-letnici železarstva na Muti ter ob letošnjem prazniku občine Radlje ob Dravi slavili pomemben delovni dosežek. Odprli so novo tovarno jeklenega granulata. Na proslavi, ki je bila v prostorih nove tovarne, je imel slavnostni govor sekretar sekretariata CK ZK Slovenije Franc Šetinc, v kulturnem delu programa pa so sodelovali člani dramske skupine Stane Sever iz Radelj, združeni moški in mladinski pevski zbori radeljske občine ter godbeniki z Mute. S proslave so poslali tudi pozdravno brzojavko predsedniku Titu. v gotovini GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks Nove zmogljivosti za proizvodnjo gumirane zime 1». december 1973 • Leto IX., št. 35 (205) • Cena 1 dinar • Poštnina plačar NAGRADA AVNOJ IVANU Ob prazniku republike so svečano izročili svojemu namenu nove proizvodne prostore TOZD »Tovarna gumirane žime« v Slovenj Gradcu • Uspešnost sodelovanja Tovarne usnja Slovenj Gradec z zahodnonemško tvrdko NAUE, enim največjih evropskih proizvajalcev gumirane žime in avtomobilskih sedežev Generalni direktor ZP Gorenje Ivan Atelšek je med letošnjimi dobitniki nagrade AVNOJ. To nagrado podeljujejo za ustvarjalnost in delo splošnega pomena za razvoj Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ivan Atelšek je s svojim predanim in zavestnim delom na vseh družbenih področjih dosegel pomembne uspehe. Predvsem pa je njegova zasluga, da je skupaj z delavci Gorenja oblikoval kolektiv, ki dosega zavidljive rezultate. V dvajsetih letih obstoja se je Gorenje pod vodstvom Ivana Atelška razvilo v kolektiv, ki zdaj zaposluje 10.000 delavcev. Poslovne in organizacijske sposobnosti generalnega direktorja Ivana Atelška so pripomogle, da so se v okviru programa Gorenja združili mnogi proizvajalci širom Jugoslavije in večina teh dosega isto ekspanzijo ter dosežke kot velenjsko Gorenje. Letošnjega dobitnika nagrade AVNOJ odlikuje jasna in odločna opredelitev za samoupravne socialistične družbene odnose, v katerih vidi ekonomski in družbeni napredek, tako lastnega kolektiva, kakor tudi širše družbene skupnosti. Skupaj z delavci Gorenja se je nagrajenec boril za doseganje takšnih rezultatov dela, da se je Gorenje razvilo v največje jugoslovansko podjetje »bele tehnike« — največjega proizvajalca gospodinjskih strojev. V pogovoru z našim glavnim in odgovornim urednikom je generalni direktor Ivan Atelšek, dobitnik nagrade AVNOJ, povedal, da je nagrada novo in dodatno priznanje kolektivu za 20-1 etni razvoj. »Dosežki ne zavisijo samo od enega človeka, ampak so rezultat dela in prizadevanj vseh zaposlenih,« je dejal Atelšek. »Nagrada je za gospodarstvo dodeljena prvič v Sloveniji, zato je še tembolj pomembna za velenjsko občino. Menim, da smo v Gorenju vseskozi dobro investirali denar v gospodarski razvoj, izobraževanje kadrov in družbeni standard. Zdaj bi morali znova več govoriti kako in kaj bomo jutri storili, da dosežki ne bodo zamrli. Jasno je potrebno še naprej postaviti cilje za napredek Gorenja, občine Velenje in širše družbene skupnosti. V zdajšnji situaciji je skrb za delovnega človeka tem večja. Več in boljše moramo delati, če hočemo izboljšati in obdržati sedanji standard.« Ivan Atelšek je povedal, da so številne čestitke, ki jih dobiva te dni, izrazi cenjenja in spoštovanja rezultatov in napredka, ki so jih dosegli v Gorenju. Visoko nagrado je po besedah nagrajenca Ivana A-telška zaslužilo vseh 10 tisoč delavcev ZP Gorenje. »Naš odgovor in zahvala za priznanje je: še hitreje naprej z združenimi močmi. Vsi, na vseh delovnih mestih, bomo delali in se trudili, da bomo čimveč prispevali za našo skupno stvar ter za napredek Socialistične federativne republike Jugoslavije. Zavedamo se, da je napredek odvisen od posameznika, kajti 10 tisoč se začne pri ena,« je zaključil letošnji nagrajenec AVNOJ, generalni direktor Ivan Atelšek. Številnim čestjitkam iz domovine in tujine se pridružuje tudi naše uredništvo. Na nagrado AVNOJ, ki je dodeljena Ivanu Atelšku, smo vsi ponosni! Tudi v Tovarni usnja v Slovenj Gradcu so 30. obletnico II. zasedanja AVNOJ proslavili z zborovanjem delovne skupnosti in s pomembno delovno zmago. Slovenjgraškim usnjarjem se je v novih prostorih TOZD Tovarna gumirane žime pridružilo tudi več gostov — predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki zahodnonem-ške tvrdke NAUE. Slavnostno zborovanje delovnega kolektiva Tovarne usnja Slovenj Gradec je začel glavni direktor Oto Sekavčnik, zatem pa je spregovoril o dosežkih tovarne, posebej še temeljne organizacije združenega dela Tovarne gumirane žime in načrtih za nadaljnji razvoj predsednik delavskega sveta inž. Jože Grah. Med Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti sta na seji, ki je bila pred dnevi, o-bravnavala in zatem soglasno sprejela predlog družbenega načrta občine za prihodnje leto ter predlog družbenega dogovora o za-gotovitvi sredstev za financiranje samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti. V nadaljevanju seje so odborniki velenjske občine sprejeli še odlok o zakloniščih na območju občine, ter dali soglasje k sklepu o spremembi meril za soudeležbo temeljne izobraževalne skupnosti Velenje pri stroških dnevnega varstva otrok. Prav tako so sklenili, da bodo iz sredstev rezervnega sklada proračuna občine Velenje nakazali 190.000 dinarjev dvanajstim drugim je opozoril, da v Tovarni usnja Slovenj Gradec v zadnjem času hitro povečujejo obseg in vrednost proizvodnje. Lani, na primer, je dosegla tovarna nekaj nad 100 milijonov dinarjev realizacije, tolikšno vrednost proizvodnje pa so letos dosegli že v 10 mesecih. Plan za leto 1973 predvideva ostvaritev 120 milijonov din celotnega dohodka, kar pa bodo zagotovo presegli, občutno pa bodo presegli načrtovano vrednost izvoza, saj bodo prodali na tuje za okrog 50 milijonov dinarjev izdelkov. Ko je inž. Jože Grah govoril o razvoju proizvodnje gumirane žime v okviru slovenjgraške Tovarne usnja, je še posebej poudaril uspešnost sodelovanja z zahodnonemško tvrdko NAUE, enim največjih ev- ropskih proizvajalcev gumirane žime in avtomobilskih sedežev. Tvrdka NAUE je sodelovala pri povečanju proizvodnih zmogljivosti, nakupu nove opreme ter uvajanju najsodobnejše tehnologije v TOZD Tovarna gumirane žime. Zdaj bodo lahko v Slovenj Gradcu izdelali na leto 3.500 ton gumirane žime, kar predstavlja 60 % povečanje, do leta 1975 pa bodo proizvodne zmogljivosti povečali na na 6.000 ton letno. Zdajšnja investicija je veljala 25 milijonov dinarjev, omogočila pa bo odprtje 112 novih delovnih mest. Slovenjgraška Tovarna usnja oziroma njena TOZD Tovarna gumirane žime že dalj časa pošilja sedežne vložke italijanski tovarni FIAT. Zdaj pa bodo razširili prodajo s pošiljkami tovarnam VW, Mercedes — Benz in AUDI — NSU tudi na tržišče Zvezne republike Nemčije. Slovenjgraj-čani bodo v prihodnje, v sodelovanju s tvrdko NAUE, razvijali tudi modeliranje drugih poliuretanskih pen, nadaljnji razvoj TOZD Tovarna gumirane žime pa bo nedvomno odvisen predvsem še od obojestranskih vlaganj. Za-hodnonemški partner je pripravljen podaljšati veljavnost kooperacijske pogodbe tudi zato, da bi skupaj s Slovenjgrajčani zasledoval vse najnovejše dosežke v avtomobilski industriji pri notranji opremi avtomobilov. Na slavnostnem zborovanju so 27 članom delovnega kolektiva Tovarne usnja Slovenj Gradec podelili delovna odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik Tito, 8 zaposlenih pa je prejelo posebna priznanja delovne organizacije za dolgoletno delo. TOZD Tovarna gumirane žime pa je prejela posebno priznanje Občinske konference Slovenj Gradec. Spominsko darilo in prve sedežne vložke iz nove tovarne pa so izročili predstavniku tvrdke NAUE. Slovenjgraški oktet in na-rodnozabavni ansambel Štirje kovači pa so poskrbeli za vedro razpoloženje številnih udeležencev praznovanja v novih proizvodnih prostorih slovenjgraške Tovarne usnja. datek, da je imelo 682 u-čencev osnovne šole »Neznani talci« v Dravogradu pouk telesne vzgoje v ozkem in temačnem šolskem hodniku. V kraju pa tudi ni bilo prostora za telesno vzgojo in rekreacijsko dejavnost vseh drugih občanov. Torej je telovadnica resnično velika pridobitev prav za vse Dravograjča-ne in prebivalce sosednjih krajev. Postavitev telovadnice je veljala 2,030.000 din, za do-zdaj dobavljeno opremo in orodje pa so plačali 195.000 din. Skupaj bo veljala telovadnica z opremo vred o-krog 2,300.000 din; polovico denarja so prispevale organizacije združenega dela, polovico pa občani s krajevnim samoprispevkom. ODBORNIKI SO ZE SPREJELI DRUŽBENI NAČRT krajevnim skupnostim za odpravo poplav. Krajevna skupnost Podkraj-Kavče bo dobila 60.000 dinarjev, Šentilj za kraj Laze 5.000, To-polšica 10.000, Salek za kraj Bevče 5.000, Lokovica 10.000, Ravne 20.000, Družmirje za Gaberke 20.000, Skale za Hrastovec 20.000, Plešivec 10.000, Paka 10.000 in Florjan-Skorno 10.000 dinarjev. Odborniki občinske skupščine, predvsem kmetje pa so tudi izrekli »nezaupnico« novi odredbi, po kateri lahko točijo na črpalkah bencin in drugo pogonsko gorivo le v rezervoarje motornih vozil. Poudarili so, da je takšen odlok popolnoma neživljenjski, saj si ne znajo predstavljati, kako bodo hodili s kosilnicami, motornimi žagami itd. na črpalke. PRVA TELOVADNICA Odločitev občanov Dravograda, Podklanca, Viča, Goričkega vrha, Ojstrice, Kozjega vrha, Sv. Duha, dela Vrat, Boštjana in dela Otiškega vrha pred poldrugim letom za uvedbo krajevnega samoprispevka, tudi za sofinanciranje gradnje prve telovadnice v občini, je pospešila postavitev tega prepotrebnega te-lesnovzgojnega objekta. 2e pred tem so namreč organizacije združenega dela začele združeva|ti sredstva tudi za gradnjo telovadnice, vendar zaradi nenehnih podražitev in večletnega zbiranja samo ta sredstva ne bi več zadoščala za investicijo. Da je bila telovadnica, o-tvoritev katere so posvetili 30. obletnici zasedanja AVNOJ, res potrebna, najbolj zgovorno dokazuje po- Družbeni plan občine Velenje POVZETKI IZ DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VELENJE ZA LETO 1974 Odborniki obeh zborov skupščine občine Velenje so na nedavni seji že sprejeli družbeni načrt za prihodnje leto. V njem je predviden gospodarski in družbeni razvoj velenjske občine. Zaradi pomembnosti smo za naše bralce pripravili povzetke iz tega družbenega plana. Naloge in cilji ekonomske politike ter ocena možnih gospodarskih gibanj Ocena možnih gospodarskih gibanj v občini Velenje v letu 1974 je pripravljena v času, ko še niso izdelani končni okviri zvezne in republiške ekonomske politike za prihodnje leto. Pričakovati smemo, da bo ekonomska politika v letu 1974 usmerjena predvsem v uresničevanje tistih nalog in ciljev, ki so že bili sprejeti v projekciji ekonomske politike za leto 1973, ki pa se niso ali pa so se zelo počasi in le delno uresničevali. V letošnjem letu beležimo pozitivne dosežke pri plačilni bilanci, dosegli smo večjo skladnost med ponudbo in povpraševanjem na domačem trgu, izboljšalo se je stanje likvidnosti. Pri vsem tem so še vedno ostali na negativni strani te bilance — inflacija, stagnacija oziroma padec realnih osebnih dohodkov zaposlenih in zmanjševanje učinkovitosti gospodarjenja. Te negativne postavke opozarjajo, da dejansko še vedno močno zaostajamo v reševanju najpomembnejših sistemskih vprašanj, to je na področju razširjene reprodukcije, cen in planiranja. Osnovni poudarek ekonomske politike v letu 1974 bo na odločnem zatiranju težnje, da se na produkcijske stroške še naprej pre-valjujejo najrazličnejše družbene dajatve in da se v zvezi s tem po najrazličnejših poteh povečujejo zakonske in pogodbene obveznosti. Glede na to, da se v zveznem merilu že dve leti giblje gospodarska aktivnost na znatno nižji ravni, kot je bilo predvideno s srednjeročnim planom, bo 2 IN= težišče ekonomske politike usmerjeno predvsem na pospešitev dinamike gospodarske rasti ter produktivnosti dela. Sicer pa naj bi bili osnovni cilji in naloge ekonomske politike v letu 1974 — nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov na temelju nove ustave, stabilizacija trga in cen, raist življenjskega standarda delovnih ljudi in hitrejši razvoj nezadostno razvitih republik in pokrajine Kosovo. Pričakujemo, da bodo organizacije združenega dela gospodarstva povečale celotni dohodek za nadaljnjih 30 odstotkov in dosegle okoli 546.000 din celotnega dohodka, družbeni proizvod (dohodek in amortizacija) pa naj bi naraščal z nekoliko višjo stopnjo (za 31,7 odstotka), da bi se izboljšala ekonomičnost poslovanja. ZAPOSLENOST Predvideni povečani obseg proizvodnje in storitev, narekuje nadaljnje povečanje zaposlenosti v družbenem sektorju. Ta naj bi se povečala za 6,8 odstotka v primerjavi z letom 1973 (za 7,4 odstotka v gospodarstvu in za 4,0 odstotka v negospodarskih dejavnostih). V prikazani dinamiki zaposlovanja je v letu 1973 zaslediti rahlo popuščanje, kar se bo verjetno nadaljevalo tudi v letu 1974. Kljub temu pa je predvidena stopnja porasta zaposlenosti še vedno mnogo višja od naravnega prirastka aktivnega prebivalstva; to pomeni, da bomo morali znatni del predvidenih novih delovnih mest pokriti z delavci izven občine. V letu 1974 bomo v družbenem sektorju na novo zaposlili preko 1.000 delavcev, tako, da bo v občini po oceni zaposlenih 16.653 delavcev (14.053 delavcev v gospodarstvu in 2.600 delavcev v negospodarskih dejavnostih). Organizacije združenega dela v gospodarstvu sicer povečujejo produktivnost, vendar ima pri povečeva- nju proizvodnje še vedno velik delež zaposlovanje novih delavcev. Ekstenzivna raSt zaposlenosti pa pomeni prekomerno zaposlovanje nekvalificiranih delavcev, kar se negativno odraža tako pri razvoju produktivnosti kot v izobrazbeni strukturi zaposlenih. Razlog za takšno stanje je iskati predvsem v pomanjkanju ustrezne politike zaposlovanja in v neustrezni tehnični in tehnološki opremljenosti delovnih mest pri velikem številu organizacij združenega dela. • OSEBNI PREJEMKI Predvideno je, da bodo osebni dohodki zaposlenih naraščali približno z enako dinamiko kot v preteklih letih; sklad neto osebnih dohodkov zaposlenih v družbene msektorju se bo v primerjavi z letom 1973 povečal za nadaljnjih 30,8 % in bo dosegel okoli pet sto devetdeset milijonov dinarjev. Ob upoštevanju načela skladne rasti osebnih dohodkov in produktivnosti dela, bi se smeli nominalni osebni dohodki na zaposlenega povečati za 22—23 odstotkov. Ob nadaljnjih naporih delovnih kolektivov za boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, ob racionalnejšem zaposlovanju ter ob ustreznem vgrajevanju elementov produktivnosti, učinkovitosti in kreativnosti v delitev dohodka in osebnih dohodkov pa obstojajo možnosti tudi za večji porast produktivnosti, kot osnove za višje osebne dohodke. Realna rast osebnih dohodkov bo odvisna od gibanja cen življenjskih potrebščin. Ocenjuje se, da bo raven življenjskih stroškov v letu 1974 porasla za nadaljnjih 15 odstotkov. Nominalni osebni dohodek na zaposlenega v družbenem sektorju bo v letu 1974 v povprečju dosegel okoli 3.000 din in se bo povečal za 22 odstotkov v primerjavi z letom 1973. Zaradi zaostajanja osebnih dohodkov v preteklih letih, bo realni osebni dohodek v" letu 1974 le za 6 odstotkov višji kot je bil realni osebni dohodek na zaposlenega v letu 1970. • DELITEV DOHODKA V KORIST GOSPODARSTVA Pričakujemo, da bomo v letu 1974 in v naslednjih letih le dosegli ugodnejšo delitev dohodka v korist gospodarstva. Predvsem pa je treba doseči, da bo gospodarstvo samo odločalo o svojem dohodku, ne da bi ga drugi »razbremenjevali«. Ob odločni usmeritvi celotne družbe k izboljšanju reprodukcijske sposobnosti gospodarstva smemo pričakovati, da bodo dohodek in sredstva za sklade organizacij združenega dela naraščali hitreje kot družbene dajatve. Ocenjujemo, da bo v letu 1974 dohodek po-rastel za 35 odstotkov, sredstva za sklade pa za okoli 43 odstotkov. Povsem razumljivo je, da položaj gospodarstva v delitvi družbenega proizvoda in na področju razširjene reprodukcije ne bo odvisen samo od obsega družbenih dajatev, temveč predvsem od kvalitetnih sprememb znotraj samega gospodarstva. V tem okviru bo zlasti pomembno uresničevanje ekspanzivnih poslovnih konceptov, zasnovanih na možnostih domačega in zunanjega tržišča, sodobni organizaciji dela ter smotrni politiki delitve dohodka v organizacijah združenega dela, ki nenehno upošteva razvojne potrebe in spodbuja interes in iniciativo delovnih ljudi za izboljšanje rezultatov dela in gospodarjenja in materialne osnove za nadaljnje delo. VEČJI IZVOZ Povečevanje izvoza industrijskih izdelkov mora ostati ena izmed prioritetnih nalog organizacij združenega dela, kar je nujno potrebno že. zaradi normalnega oskrbovanja industrije z reprodukcijskim materialom in opremo in zaradi oskrbe trga z deficitarnimi industrijskimi in kmetijskimi proizvodi. Vendar v naših zunanjetrgovinskih odnosih ne bi smeli več nadaljevati s staro prakso izvažanja za vsako ceno ali izvažanja le trenutnih presežkov. Izvažali naj bi predvsem tiste proizvode, pri katerih so naša podjetja sorazmerno kon-kurenčnejša na tujem trgu in kjer lahko dosegamo finančno boljše rezultate. Predvidevanja organizacij združenega dela gospodarstva kažejo, da bomo pri izvozu industrijskega blaga v letu 1974 dosegli vrednost 49,380.000 ameriških dolarjev, na osnovi česar bi se doseženi izvoz iz leta 1973 povečal za 70 odstotkov. Izvoz industrijskega blaga velenjskega gospodarstva je v veliki meri usmerjen na konvertibilna tržišča, kamor gre 84 odstotkov vsega izvoza. Najmočnejši izvoznik v občini je TGO Gorenje, ki je v skupnem izvozu udeležena kar s 85 odstotki. Razmerja med izvozom industrijskega blaga in uvozom reprodukcijskega materiala se v občini iz leta v leto izboljšuje v korist izvoza. Z uresničevanjem predvidenih izvoznih rezultatov v letu 1974 bomo presegli obseg uvoza za okoli 3,630.000 USA dolarjev. • INVESTICIJSKE NALOŽBE V GOSPODARSTVU Rezultati izboljšanja likvidnosti in še zlasti predpisov o zagotovitvi lastnih trajnih obratnih sredstev se negativno odražajo pri investicijskih naložbah v osnovna sredstva v letih 1973 in 1974. Organizacije združenega dela gospodarstva predvidevajo, da bodo v letu 1974 povečale investicijske naložbe v osnovna sredstva za 9 odstotkov v primerjavi z letom 1974, kar pomeni, da bo realni obseg investicij znatno izpod ravni leta 1973. Predvideno je, da bodo organizacije združenega dela v letu 1974 vložile v povečanje osnovnih sredstev 337,504.000 din (v letu 1973 so znašale investicije v osnovna sredstva 309,534.000 din); s predvidenim obsegom novih vlaganj se bo udeležba investicij v osnovna sredstva v družbenem proizvodu zmanjšala od 25,9 odstotka v letu 1973 na 21,4 odstotka v letu 1974. Povečani obseg poslovanja oziroma gospodarske aktivnosti terja tudi večje naložbe v obratna sredstva. Predvideno je, da bodo naložbe v obratna sredstva porasle za nadaljnjih 364,836.000 din, kar pomeni v primerjavi z letom 1973 17,6 odstotno povečanje. V skupnih predvidenih sredstvih za razširjeno reprodukcijo v višini 647,038.000 din bodo organizacije združenega dela sodelovale z lastnimi sredstvi približno s 50 odstotki. Sedanje stanje in predviden hiter gospodarski in družbeni razvoj v prihodnjem obdobju narekujeta izgradnjo razstavnega prostora, ki naj bi služil predvsem za razstave in sejme pa tudi za športne prireditve. Za gradnjo razstavnega prostora bi moralo zbrati potrebna sredstva gospodarstvo. Ker je obseg investicijskih vla-vlaganj v neposredni odvisnosti od stopnje akumulacije (le-ta pa zaznamuje v zadnjih letih trend padanja), v kateri se odraža gospodarskih fektorjev, je taka ali drugačna politika potrebno čimprej uveljaviti koncept novega sistema razširjene reprodukcije, ki bo predstavljal realizacijo jasno zasnovanih in sprejetih načel nove ustave. Ustava jamči 3elavcem v združenem delu neodtuljivo pravico, da v temeljni organizaciji odločajo o dohodku, ki ga ustvarjajo. To pa pomeni tudi njihovo pravico, da odločajo, v kolikšnem obsegu bodo sredstva, razporejena za razširitev materialne osnove svojega dela, usmerjali k razvoju temeljne organizacije ter v kakšnem obsegu jih bodo združevali s sredstvi drugih delovnih organizacij. Tak način razpolaganja s sredstvi temeljnih organizacij združenega dela zahteva dosledno razvijanje sistema samoupravnega in družbenega dogovarjanja. Predvideni razvoj posameznih dejavnosti • KMETIJSTVO Tako kot v srednjeročnem programu občine Velenje za obdobje 1971—1975 in v planu za preteklo leto temelji tudi akcijski program kmetijstva v letu 1974 še na večji razširitvi kooperacijske proizvodnje, zlasti na področju živinoreje ter na pospeševanju preusmeritve posameznih kmetij v blagovne proizvajalke tržnih viškov. I-stočasno lahko razmišljamo tudi o razvoju kmečkega turizma, ki bi ob določenih pogojih vsekakor lahko zaživel. V družbenem sektorju se ne predvideva širjenje proizvodnje, nasprotno, proizvodnja se bo celo zmanjšala, saj smo priča iz leta v leto krčenju najbolj primernih kmetijskih zemljišč na račun vedno večje eksploatacije premoga in naraščajoče gradnje stanovanjskih in drugih objektov. Zmanjševanje in drobljenje obstoječih površin pa bo imelo za posledico občutno podražitev proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče zadržati le z načrtnim izrabljanjem obstoječih površin in uvedbo boljše mehanizacije. Investicije v družbeni'sektor kmetijstva bodo v letu 1974 vložene v glavnem v obnovo nasadov in objektov ter v izboljšanje obstoječe mehanizacije. Teh sredstev bo na voljo le v višini 103.000 din. V letu 1974 se predvideva za preusmeritev novih 16 kmetij, od katerih se jih bo 5 preusmerilo v kombinirano kmetijstvo — proizvodnja mesa in mleka, ostalih 11 kmetij pa se bo preusmerilo v prirejo mesa govejih pitancev. S tako preusmeritvijo bi se povečala proizvodnja mleka na petih kmetijah za 5,2 krat in prireja mesa na vseh 16 kmetijah za 3,3 krat. Za planirano preusmeritev 16 kmetij bo potrebno zagotoviti 1,794.000 din iz drugih virov, ker sedanji znani viri ne zadoščajo za izvajanje zastavljenih nalog. Upoštevati je treba, da so investicije zaradi podražitve gradbenih materialov in kmetijske opreme ter mehanizacije zelo drage. Da bomo lažje uresničevali zastavljene cilje, je vsekakor zelo važno tudi izobraževanje na področju sodobnih agrotehničnih izsledkov. Zato bo v zimski sezoni 1973/74 organiziranih več seminarjev za kmetovalce. Da pa bi se povečal interes za izobraževanje mladih ljudi na nižjih kmetijskih šolah, je bilo razpisanih 10 štipendij. V krajih, kjer so dani pogoji, bi morali počasi začeti razvijati kmečki turizem. Kraji, kot so Bele vode, Zavodnje, Plešivec in Cirkovce, so zaradi naravnih lepot in pogojev prav idealni za uveljavljanje kmečkega turizma. Poleg naravnih pogojev pa so potrebni še drugi, kot npr. dobro urejena kmetija in okolje, dobra o-premljenost z mehanizacijo zaradi učinkovitejše proizvodnje in delne razbremenitve kmečkega prebivalstva, da se bodo lahko ukvarjali tudi s turizmom. Treba pa bi bilo sprejeti ugodne kreditne pogoje in sprejeti ustrezno davčno politiko. • GOSTINSTVO IN TURIZEM Gostinstvo je gospodarska dejavnost v naši občini, kjer ne beležimo nikakršnih premikov. Kljub temu da smo v srednjeročnem programu občine za obdobje 1971—1975 ugotovili potrebe in določili, kako se morajo povečevati zmogljivosti, lahko po dveh letih u-gotovimo absolutno stagnacijo v razvoju gostinstva. Treba je reči, da obsegajo vsakoletni plani gostinskih delovnih organizacij le adaptacije obstoječih objektov in redno vzdrževanje prostorov. Edina OZD, ki ima postavljen plan za daljše obdobje, je gostinsko podjetje Paka. Srednjeročni plan občine Velenje za obdobje 1971—1975 predvideva letno povečanje zmogljivosti za okoli 380 sedežev in 72 ležišč. To pomeni, da smo že v četrtem letu sprejetega programa, ko se zmogljivosti sploh niso povečale niti za e-no ležišče ali sedež. Program gostinskih organizacij združenega dela za prihodnje leto se omejuje v glavnem le na vzdrževanje in adaptacijo obstoječih gostinskih objektov. OZD Paka bo v letu 1974 dokončno obnovila bife na Cankarjevi cesti v Velenju in ga preuredila v »Pivnico« z 78 sedeži. Za omenjeno adaptacijo namerava OZD najeti kredit v višini 1,500.000 din. OZD »Kaju-hov dom« bo v prihodnjem letu adaptirala gostišče v Smartnem ob Paki, uredila vrt pri gostišču Kajuhov dom v Šoštanju in obnovila gostišče Pošta v Šoštanju. OZD bo za ta dela potrebovala skupno 370.000 dinarjev, odtega pa bo najela kreditov v višini 200.000 dinarjev. OZD rfPod gradom« se je v svojem planu za prihodnje leto omejila le na redno vzdrževanje gostinskih objektov. ZAOBLJUBA PRED PIONIRSKO ZASTAVO Ob prazniku republike slavijo svoj praznik tudi pionirji. To je dan, ko cicibančki stopijo stopnico višje in postanejo pionirji. V velenjs kiobčini je letos 651 cici-bančkov obljubilo pred pionirsko zastavo, tla se bodo marljivo in vztrajno učili, da bodo s svojim znanjem koristili naši socialistični domovini in vsem njenim delovnim ljudem. Z vso resnostjo, z rdečimi ruticami okrog vratu ter titovko na glavi pa so tudi zagotovili, da bodo s svojim delom in učenjem dokazali, da so vredni otroci člani družine narodov, ki lioče po poti napredka in miru. OBVESTILO BRALCEM Današnja številka Našega časa kasni zaradi redukcij električne energije. KINO redni kino velenje • Petek, 7. 12. ob 17,30, sobota 8. 12. in nedelja 9. 12. ob 17,30 in 13,90, italijansko-nem-ška barvni pustolovski film IZABELA, HUDIČEVA KNE-GINJA. Režija: Bruno Carbucci. Igrajo: Brigit Skay, Mimmo Pol-mara. • Torek, 11. 12 ob 17,30 in 19,30, ameriški zabavni film NEPOZABNI KOMIKI. Igrajo: Charlie Chaplin, Stan Laurel in Oliver Hardy (Stanlio in Olio). • Sreda, 12. 12. in četrtek, 13. 12. ob 17,30 in 19,30, italijanska komedija v barvah, PRIDITE K NAM NA KAVO. Režija: Alberto Latuda. Igrajo: Ugo Tognaci, Angela Good-win, Milena Vukotič. • Petek, 14. 12. ob 17,30, sobota, 15. 12. in nedelja, 16. 12. ob 17,30 in 19,30, ameriški avanturistični film HEROJI JUKE. Režija: Jean Negulesco. Igrajo: Stuart Whitman, Elke Sommer, Curt Jurgens. kinogledalisce velenje • Ponedeljek, 10. 12. ob 20. uri, ameriški zabavni film NEPOZABNI KOMIKI. Igrajo Charlie Chaplin, Stan Laurel in Oliver Hardy Stanlio in Olio). ...........................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiim: i lllll..........Ml......Illllllllllll...............................................1111 Mtll 1111111IIIIIMI lil 111111.........Illimillllllllllll.....111111 = KULINARIKA '73 HOTEL PAKA VELENJE • razstava pogrinjkov • aranžiranje cvetja • modna revija »SPORTWEAR SHOW« Tehnomercator Celje — veleblagovnica »T«, v sodelovanju s tovarno Toper • degustacija kulinarike hotela PAKA Velenje • degustacija laško pivo ZLATOROG • degustacija Tuborg piva, PODRAVKA Koprivnica • degustacija vin VINO Šmartno ob Paki RAZGOVOR Z J0ŽET0M VEBR0M Sodelujejo: — Ivan Andreje — Brežnikov Vanč — Agata Šumnik — Kvintet PLANIKA — Kvartet PAKA — Šaleški oktet Rezervacija in degustacija 100 din po osebi Rezervacije, hotel PAKA, telefon 85-133 Sobota, 15. decembra ob 19. uri OBČANI SO TVORNO SODELOVALI Nedavno so se v velenjski pbčini končale javne razprave o novih ustavnih spremembah ter o izhodiščih za srednjeročni razvojni načrt občine do leta 1980. Javna razprava je pokazala, da so se delovni ljudje in drugi občani tvorno vključili v sprejemanje ustavnih sprememb ter pokazali aktiven odnos do reševanja svojih gospodarskih kot tudi socialnih in drugih problemov. =.iii*«tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiii«iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii(ftiiiiiiiiiiiittii*iiiiiiiitit«iiii bili gostje zadovoljni. Smehljal se je in L dolgimi, vendar sproščenimi koraki, hodil naokoli. Nasmejan, vljuden in u-strežljiv je bil vedno vodja strežbe v velenjskem hotelu Paka! Pravijo, da je ta večer toplo in pozorno sprejemal goste in jih popeljal rlo miz v baru. Ni slutil, da so to njegovi zadnji gosti, ki jih to noč streže. Kako hi se vedel, če bi slutil, da zadnjič ustrežljivo prinaša v nočni bar napolnjene kozarce in steklenice izbranih pijač? Njegovi roki sta bili vso noč mirnin, ustnice nasmejane, koraki pa dolgi in hitri. Glasba je utihnila, gosti so polagoma odhajali, v baru so ostali zamazani kozarci, cigaretni ogorki, o-kus po nočni sladkosti. .. Vodja strežbe je končal delo in se zadovoljno vsedel za točilno mizo v hotelski restavraciji. Tu v restavraciji, za točilno mizo, so sedeli še zadnji gosti.' Najprej trije fantje iz Bosne, pa pevka Lola z nekim hotelskim gostom, garderober Kopina s svojim sinom Antonom, in Još, ki je z njima skupaj popival ter šc nekdo. I raiui je že nI) treh po polnoči prenehal točili,« pripoveduje artislka in pevka Slnvica Ne-dič-Lola. »Zaključeval je večerni izkupiček. Za ločilno mizo sem sedela z gostom, ki ua v hotelu dobro poznajo. Domu je iz Nemčije, zdaj pa dela v elektrarni, kjer nekaj popravljajo. Izpiti sva hotela še zadnji kozarček sekta, potem pa bi odšla. Na levi od naju sta bila dva mladeniča, eden je bil glasen in zbadljiv. Z njima je sedel še nekdo in naš garderober. Ta se je tudi prisede! k nama in začel razgovor z gostom i/ Nemčije. Ne vem kaj sta govorila, nisem razumela. Med tem je začel vame siliti fant v uniformi. Bila je lepa, takšna kot jo nosijo piloti. Zahteval je naj mu naročim steklenico piva. Franci za šankom ni več točil, in tudi ne bi več postregel.« Mladenič v vojaškem oblačilu je postajal vedno bolj nadležen in zbadljiv. Lolo je nesramno ogovarjal, jo žalil in ji očital, da sedi na dan državnega praznika s tujcem, izzival jo tudi gosta, ki je sedel zraven nje, vendar se mu je ta jnijazno smehljal, ker ga ni razumel. Franci Sertloner, ki je 29. novembra delal za točilno mizo .je bil najboljši Janezov prijatelj. Več let sta skupaj delala v hotelu Pa-ka. Ko smo se po zločinskem dejanju pogovarjali z njim, so mu drhtele roke, njegov glas pa je zastajal. Trajalo je, da je sprego-voril. »Petnajst minut po tretji je prišel v restavracijo kolega Janez. Bil jc dobre volje in nasmejan. Ni bil utrujen. Povprašal je, če jc kaj narobe. Odgovoril sem, da uniformirani nadleguje in žali Lolo ter gosta s katerim je se- dela. Veste, Janez je bil vsakič preudaren. Znal je neopazno ukrepati, čeprav se je pripravljal pretep. Tudi tokrat se je mirno in dostojno odpravil k nadležnemu fantu, ki je sin našega garderoberja. Vsem sku paj je povedal, da smo že zaključili in ne točimo več pijač, l isti v vojaški uniformi jc nenadoma vzrojil. Janeza je prezirljivo vprašal, kaj neki j.e on tu in začel siliti v njega. Obrazložil mu je, da so že zaprli in mora zaradi tega poskrbeti za red. Prosil ga je tudi naj ne sili v Lolo in ne nadlega gosta.« »Zavjnla scm,< pravi barska plesalka Helena Kralj, »in stekla do Adija v recepcijo. Janez je ležal na tleh v restavraciji, nemočen. Nastal je splošen direndaj zato sem Adiju zaklicala naj pokliče milico in ambulanto. Za menoj je jjritekel še Franci. Ko sem se vrnila v restavracijo me je fant v uniformi porinil na Janeza, ki je hropeč le-, žal na tleh. Zavpil je, da morajo zdaj pretepsti še Nemca, mene pa nadrl zakaj se jokam in vprašal ali sem njegova žena.« Janez Brance Franci Sertloner: »Oni v vojaški obleki je nakazal, da hoče sprožiti pretep. Skočil sem izza šanka, ko se je Janez že zgrudil. O-nemeli smo. Gost, ki jc sedel z Lolo je nezavestnemu Janezu nudil pomoč usta na usta. Nič ni pomagalo. Vedno bolj je hropel in bledel. Strašno, ne morem govoriti, mojemu najboljšemu prijatelju nisem mogel pomagati ... ^V recepcijo je nenadoma vsa iz sebe pritekla Helena, zatem pa še Franci,« pripoveduje recep-tor Adi .Drame. Pokliči policijo in zdravnika. Janeza tepejo, je vpila. Takoj sem poklical na postajo milice in v zdravtsveni dom. Bili smo vznemirjeni, nemočni, ' napeti, nestrpni ... Na lleh je ležal nezavesten naš sodelavec, potreben pomoči, te pa ni bilo. Dežurni miličnik je pojasnil, da je sam na postaji in svetoval naj poiščemo miličnika, ki jc odšel domov in se najbrž šc ni slekcl. V zdravstveni dom som sporočil kaj sc dogaja v hotelu. Nobenega ni bilo. Ne miličnika, niti rc.šilca z zdravnikom. Znova som zavrtel telefon in /alile val rc.šilca in zdravnika. Čudi me, da jc bilo vse bolj pomembno. Kdo jc ponesrečenec, kaj se jc zgodilo; vse to je spraševala dežurna sestra. Scle potem jo povedala, da je že uredila. Pomoči pa vendarle ni bilo.« Franci se. jc dvakrat odpeljal v nekaj sto metrov oddaljeni zdravstveni dom. >Ko sem drugič prišel po pomoč, so mi razložili, da jo rešilec že odšel. Vrnil sem se v hotel, rešilca pa še ni bilo. Napotil sem se še tretjič po pomoč. Takrat pa je pripeljal rešilni, vendur brez zdravniku.« Janeza so spravili na nosila iu ga odnesli v rešilni avtomobil. Faut v letalski uniformi, z razpeto vojaško bluzo, se je bahavo ponudil, da bo ponesrečenca sam odnesel v avtomobil. Odrinili so ga in niso dovolili te predrznosti. »Med potjo je Janez izdihnil. Nekje pri kamnolomu. Pred tem smo mu namestili kisik. Jaz sem med prevozom v celjsko bolnišnico držala dvignjeno glavo, lleleua je sedela pri sredini telesa, Frauci pa zraven šoferja,« pripoveduje Lola. Na velenjski postaji milice smo dobili podatke. Skope, vendar dejstva. ANTONA KOPINA, rojenega 12. i. 1952 v Labinu, stalno stanujočega v Velenju, Rudarska 2, gojenca akademije v Puli in JOŽETA GOUSEKA, gradbenega tehnika zaposlenega v Vegradu, roj. 11. 2. 1952, stalno stanujoče-gn v Velenju, Jenkova 6, so organi javne varnosti pridržali zaradi utemeljenega suma, da sta storila kaznivo dejanje uboja s tem ko sta 29. novembra nekaj po tretji uri zjutraj v hotelu Paka Velenje vzela življenje Janezu Brancetu (21 let) na ta način, du sta ga s pestmi in brcanjem nog ter udarjanjem po glavi, prsnem košu iu trebuhu spravila do stanju, da je za poškodbami umrl. Kot smo izvedeli, je soduo-medi-cinska preiskava pokazala, da je bil udarec z roko od strani v vrat smrten. V Podkraju so položili v grob truplo Janeza Bran-ceta. K zadnjemu počitku so ga pospremili sorodniki, člani kolektiva gostinskega jjodjetja Paka, mnogi mladi prijatelji in .številni znanci. Boleče so odjeknile Spremenjene uradne ure Na Skupščini občine Velenje so nekoliko spremenili delovni čas delavcev upravnih organov skupščine. Medtem ko so do zdaj delali ob sredah od 6. do 17. ure z enournim presledkom ob 12. uri, pa bodo odslej delali nepretrgoma od 6. do 16. ure. Glede na to, da je delo oddelka za gospodarstvo v glavnem terensko, so pri tem oddelku nekoliko skrajšali u-radne ure za stranke. Tako po novem sprejema oddelek stranke ob ponedeljkih in petkih le od 6. do 10. ure, ob sredah pa od 6. do 16. ure, podobno kot drugi oddelki. KSiMIRVHII • Neža KOTNIK, soc. podpiranka iz Belih vod št. 58, stara 74 let • Elizabeta VAJDL, pre-užitkarica iz Belih vod št. 63, stara 74 let • Marija ZviPELJ, delavka iz Raven št. 85, stara 25 let • Jože JURKOVNIK, ključavničar iz Raven št. 22, star 19 let • Katarina HUDOURNIK, gospodinja iz Topolšice št. 2,' stara 54 let • Kari ROGLSEK, upokojenec iz Zavodenj št. 25, star 70 let besede ob odprti gomili, ki jih je v slovo povedal direktor Lap: »29. november 1973 bo zapisan v naših srcih kot dan, ko smo izgubili nadvse zvestega sodelavca — tebe, dragi Janez. Težko nam je, da si izgubil svoje mlado življenje na delovnem mestu, ki si ga nadvse ljubil. Prišli te bomo obiskat na tvoj grob z obljubo, da se bomo vsi skujjaj borili, da ublažimo tvojo smrt pri tvojih najdražjih, pri starših, ki so te imeli tako radi, pri ženi Slavici, in hčerkici Anitki, ki sta izgubili dragega moža in ateka.« Pripoved VERE KONEC, čisti 1 ke, s katero smo se pogovarjali po tein, ko smo menili, da smo zapis o gnusnem uboju že zaklju- čili, pa je pojasnila nove podrobnosti. »Čistila sem tla v restavraciji. Goste, ki so še sedeli za točilno mizo, sem trikrat opomnila naj odidejo. Ta mladi Kopina je bil zelo nadležen. Silil jc v Lolo, nekega tujega gosta pa je s cevjo sesalnika za prah žokal po nogi in vpil, da je tujce potrebno pobiti. Janez je prišel in se potegnil za gosta ter rekel naj da mir. Vse skupaj je opozoril, da so hotel že zaprli. Kopinov poba, ki je bil v vojaški obleki, se je začel razburjati in je Janeza potisnil ob točilno mizo ter ga najprej s pestjo udaril v želodec. Zastokal je in se sesedel. Vendar ga je tisti v uniformi dvignil za lase, šop las izpulil, ter ga še enkrat udaril za vrat. Ta- koj je pri tepežu pomagal tudi Još (Jože Goršck op. j>.). Držal ga je za ramo, suval in tolkel. Ko pa je Janez obležal, so ga naš garderober, njegov sin, Još in neki Piotnan brcali po telesu. Mladi Kopina je Janeza polil z vodo in vpil naj ga pustimo ležati, saj je pijan kot klada. Malo jioprej sem čistila moško stranišče in je prišel Kopinov fant ter brcnil v držalo metle. Ves čas, odkar jc bil v hotelu, se je nesramno vedel.« Neverjetno je, da garderober Kopina ni zadržal svojega sina od podivjanosti in ga odtegnil od uboja za katerega je osumljen. Očividci so celo povedali, da ga je vzpodbujal »sine, pokaži ti Janezu«. L.N. meda ZA DOLGO ZIMO / j.. J|\ I \ /> J| . s n i \ \v*M!ai\V \V A iff /"H*■ lir /v/ I t i i ffl'1 K: Če še vedno niste kupili blaga za Zimski plašč ali kostim, vam svetujem, da to čimprej storite. Svetujem pa vam še nekaj: kupite ga nekoliko več. Potem pa iz njega naredile jopič, krilo in hlače. Tako boste namreč pridobili kar dva kostima. Enkrat boste jopič oblekli krilu, kostim primerno dopolnili in oblečeni boste za boljšo priložnost. Če pa boste jopič nosili k hlačam, boste dosegli bolj športen videz. Pa še ena prednost je v taki kombinaciji. Tudi ostale dele garderobe boste laže dopolnili k enemu o-snovnemu barvnemu tonu in vzorcu. Staša Gorenšek Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk in Rudi Zevart • Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar« je izhajal do 1. januarja 1973 • List izide vsak petek • Cena je 1 dinar • Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • TekočI račun št. 52800-678-55-263 pri SDK Velenje • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in klišejl AERO, kemična ln grafična lnduatrlja Celje • LUt Je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega lekretariata za prosveto ln kulturo (št. «21-2/72).