> 4 List 12. spodarske obrtniške Tečaj XL. in i •« «r^* ^^ •• — % I Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold, posiljan© po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr,, za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. _ ■ Ljubljani v sredo 22. marca 1882. Obseg: O semenu. Kako se prideljuje pravi hmelj ? Kaj ima storiti gospodar v tem mesecu? Gospodarske no- vice. Smolika konjem jako nevarna bolezen kralj Karol I. (Dalje.) Anton Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski. (Dalje.) Češki Naši dopisi. NoviČar Goi^podarske stvari semenu. žetev Narodni pregovor pravi ,,Kakoršna setev, taka u posebno laneno seme in jaro žito. Lanenega dobrega (ruskega) semena priskrbi obilo gospodarjem naša kmetijska družba. Kdor pa dobiva tudi jaro žito iz druzih krajev, pazi naj posebno na to, da si priskrbi seme iz takega kraja, kjer je zemlja enaka tisti, na katero bode to seme on sejal. Boljše je tudi, da dobivamo seme iz ----- I---■ - £--------77---^----------. ' . ~ ^wj.... jw , »J Da se pa setev dobro razvija, treba je v prvi mrzlejsih m ne iz gorkejsih krajev. vrsti dobrega semena. Dobro seme mora biti pa čisto popolnoma dozorelo in dobro ohranj to le - - ---— --------------i--^J ----J -- J^f ------------mj^mM^^M^^ J ^ ^ V W VI. * j * X C« Vf 1J O V/ O ^ LXi U ^ mora se vso kaljivost v sehi. Nezrelo seme ima revno kor detelje, meteljike, pese, repe, korenja, semen raz- semensko moč v sebi, ono je neugodno v moki in na ličnih trav itd., katerih si ne morejo vseh izrejati doma. lega semena dobimo Primorani so največkrat jih kupiti v stacuni ali pa pri imeti Ni ravno velika težava, priskrbeti si dobrega žit- nega semena; a gospodarji rabijo še drugih semen ka- laski in je slabo v kali Iz slabotne rastline , katere so tudi mnogim boleznim r^akem branjevcu. In kaj dobe v teh stacunah in pri podvrž Spregovorimo najprvo o žitnem semenu. Seme zelö različno po velikosti, debelosti, barvi in obliki branjevcih nasi gospodarji za drag denar? Največkrat staro seme brez kaljivosti in se to zmešano s plevelnim semenom. Glav barve m pogoj je zdravega > da mora dobro seme biti lične duh a. Seme ž f za sem Daj 8e zavrze. prezrelo. Umen gospodar skrbi tedaj uže o pravem času Detelja je navadno polna predenice in namesto da bijsalilo od 100 zrn vsaj kakih 80, kali jih je, , dobi repnega se- ki diši po plesnobi, komaj 20. Kdor zahteva semena loške repe, katera pa tudi ne sme biti nikdar kakor obče znano, skoraj najboljša mena za dobro —^ ^---------- XJUV.U«,, iz katerega izraste repa, katera je komaj malo Kdor se hoče preskrbeti z dobrim se- debeleja, kakor šiške. Kdor si kupi mačjega ali pa li- seme menom, mora oa usiin njiv zna za seme vzeci, na k»- siCjega repa, üoDi na^ terih se je prav poneslo in razvilo ter ga ni prerastel trav brez kaljivosti itd. 1 1 t M ^ • M V l*|«l 1 « V' C w mora od tistih njiv žita za seme vzeti na k sičjega repa, dobi navadno mešanico semen različnih plevel Le čisto žito ki m pomešano z ljuliko s ko To kar tu pišem, pišem popolnoma iz prepričanja. kaljem in z drugimi plevelnimi semeni, bo dobro seme kajti kamor sem na svojem potovanji prišel, povsod pri- Tako žito moramo v prvi vrsti skrbno omlatiti, tožili so se mi kmetje, da za drag denar ne morejo si dalo potem ga pa dobro hraniti. Posebno mlate paziti moramo na to, da ne bijemo premočno po snopji in po klasj kajti zdroblj razbito le slabo seme nikjer kupiti dobrega semena. To je jako važna stvar, kajti kaj pomaga gospo- Aiooji, VK^ij^^ijivr in AMCi^ibv^ tj I M.JJ ^ J Av/ oiMv»^ darju , Ö1 ÖVUJU IIJIVU ÖC UUUHJ lU OlVi UUU Prav dobrega semena pridobimo si tudi na ta način, da setev pripravi, če mu pa primanjkuje čistega in kalji porežemo najlepše klasje uže na njivi ali potem, ko je vega semena! ako si svojo njivo še tako dobro in skrbno za ko je porežemo najlepše klasje uže na njivi ali potem žito v kozolcu. Se ve da je zato nekoliko truda treba ali na ta način moremo dobiti čistejše seme, vega semena ? Mislimo, da bi c. k kmetijska družba jako gospo- da bode stoterokrat poplačan oni mal epše, najtežje m naj- darjem ustregla, ako bi si vsaj v Ljubljani pridobila , predno ...............----,---------^ ' WVJ v «^j «« ^^ < J v* u m katero bo gotovo dalo tako bogato žetev, nekoliko trgovcev s semenom, kateri bi seme trud Dobrota semena ni odvi kakor smo uže ome nili, samo od čistosti, velikosti, debelosti zrna itd., si ga več nakupijo, preiskavati dali na dunajskem se- potem kmetijski družbi am menskem poskuševališči ter naznanili, da imajo sedaj ta semena na prodaj in sicer pak tudi od kaljivosti. Kaljivost obdrži seme dalj ali s to in to čistostjo ia kaljivostjo- C. kr. družba kme-manj časa. Razun od rastlinske narave je kaljivost^po- tijska bi potem to po časnikih naznanila gospodarjem. sebno od tega odvi^«.,, ohrani kaljivost samo kako se leta seme Sočiv hr Žito obdrži še do m leta kaljivost, turšica ohranuj oljnata semena ostanejo dalj časa kalj SVOJ JO do St Gospodarji imeli bi pa s tem poroštvo mačka v žaklji. Ako pa na ta da ne način ne bode šlo kupijo naj gubi seme leta; žito ni nikdar dobro seme. Se preje pa svojo kaljivost, ako je bilo v kaki zatuhli shrambi hranjeno. Nekateri gospodarji imajo navado, da ,radi semena meojajo ter skrbe, da dobivajo iz druzih kraj se gleda na to, da se ta stvar na podlagi postave vred i, ter se postavijo vsi trgovci s semenom pod kontrolo^ kar imajo gospodarji pravico zahtevati. E. t k^ramar. seme 90 i brano prevleči, s takim prevlačenjem zrahljamo trda zemljo in pokončamo plevel. Pograbiti pa moramo tudi Kako se prideluje pravi hmelj'] Marsikateri bralec bi utegnil vprašati: „kaj pa je iz detelje vso saro in 'kameoie, ^Posebno pa ustrezamo to: hmelj Hmelj je za kmetijo in kupčijo kaj ime- mladi detelji, ako jej gnojimo, na priliko, z gipsom nitna rastlina koprivnega plemena, ima globoko v zemlji pelom . - . - - P®' kompostom, apnom ali pa s stanjšano gnojnico svoje korenine,^ raste visoko in se po kolih ovija sad Najbolje je pa deteljo gipsati. Kjer se nahaja gips ali " r ^ , - ' — ------- ' mavec v ne preoddaljeuih krajih, naj vsak gospodar ž Hmelj raste po raznoterih skušnjah povsod, kjer se njim deteljišče potrosi in to ne o suhem, ampak o vlaž 80 čopaste bučke, katerih visi po veČ sto na enem kolu. naša žita tudi v suši dobro zdržijo , ne zvenejo ali se ne posuši; ilovka > lapor všeč vsaka zemlja mu je vsec; razume ugodnejša kakor druga. pešneta, apnenec, da, skoro se pa, da mu je ena Najrajši raste hmelj v ravninah na peščeni zemlji nem vremenu; prehudo deževje ne pospešuje koristi takega gnojenja. Potrebno je pa tudi travnike z brano prevleči ia mah potrgati. Razen tega naj se tudi potrga strnišče f pobere amenje in poravnajo krtine, katerih je ravno vendar mora biti dobre prsti najmanj 60 cm. na debelo, letos povsod dosti, ker je krt v suhi in malo zmrzneni ker hmelj poganja korenine globoko v zemljo in potre- zemlji jako lahko ril. Kdor ima travnike tako vred- buje dobrega živeža. Lege pa, katere po vodenj večkrat jene, da jih lahko namaka, naj s spomladanskim napa-in po dalje časa nadleguje in katere so še zraven zelö f niso za hmelj. kamenite skem se je za to rastlino kaj primerno izkazala. Savinjska dolina na Štajar Go- janjem opazno prične. Pazi naj pa na sledeče: Travniki se ne smejo preveč na enkrat namakati, pa tudi ne predolgo, kajti, ako -------J ---------------------J - -- ------------------▼ AAI^ ^ ^ & u UMUJMAAM«;«^ VVAVyigV^i VI y sas 9 kar je največ vredno, z gornjo in spodnjo zemljo treba je gledati na to, da je popolnoma segnjit enakomerno. Tako zrahljano polje naj se spomladi pre- vsak frišen gnoj drevesu škoduje. kateremu spada tudi mešanec, , kajti K. vleče z lahko brano, boljše je pa, če si grude lepo po-tolčeš in potem celo polje z grabljami pripraviš kakor hišni vrt. Dobrih sadežev uže dobiš f ce SI prizadevaš. Hmeljarji sami, posebno pa „Južno-štajarsko kmetijsko v savinjski dolini bodo vsem željam društvo v z^avci novih hmeljarjev iz srca radi vstregli, da dobijo začetniki hmeljarji prav dobrih rastlik. Se ve, da najboljši sadež ne rodi dobrega sadu , če se zemlja ne obdeluje tako, kakor je treba. (Dal. prih.) (fospodarske novice. * C. kr. ministerstvo kmetijstva nam poroča, da dobijo spremljevalci goveje živine na južni železnici brezplačno posebe izdelane potne liste. Vsake tri va- gone goveje živine spremlja lahko eden, 4 vagonov Gospodarske izkušnje. Kaj ima storiti gospodar v tem mesecu"} Ako bo vreme tako ugodno ostalo, kakor je sedaj, naj se nemudoma z delom prične. Deteljišča kaže z pa dva brezplačno. Taki spremljevalci morajo se voziti z istim vlakom, kateri pelje živino. Ta polajšba velj4 od 25. januarija 1882. naprej, dokler se ne prekliče. * Trtnico za vvozene amerikanske trtGy katerih se trtna uš ne prime. napravila je italijanska vlada spomladi 1881. na otoku Älonte Christo, da italijanske vi-norejce preskrbi z zanesljivimi trtami. Večletna opazo- zagotoviti, da vanja pa morajo vlado ni prijela. To je velike važnosti tudi bi se gotovo v Dalmaciji našel osamjjen otok, na ka- še Phylloxera trt za Avstrijo, ker Gosp. Janez Hausenbichler, posestnik v Žavci na Sta- terem bi se taka trtnica napravila. Ce se je prime po jarskem, izdal je knjižico pod naslovom „Navod o hmeljarij'i." Ker ima tudi naša Kranjska tej rastlini jako ugodne lege, mislimo, da marsikateremu omikanemu gospodarju vstrežemo, tem trtna us, pokonča se lahko vse in ni se bati, da se razprostrla tudi po sosednih vinogradih. Razstava pitane Dunaji, Naznanilo se ako posnamemo iz te knjižice nekoliko o hmelji; kajti dobro je za drugo razstavo pitane živine: 717 goved (lansko bi bilo, ako bi kdo s sajenjem te rastline poskusil. Vr. leto 460) , 527 ovac (lansko leto 261), 287 svinj (lansko 91 leto 92), perutnine 166 (lansko leto 147), Za razstavo kmetijskega orodja oglasilo se je do zdaj 22 razstavljavcev, lansko leto le 17- Te številke nam kažejo napredek v enem letu. Razstava je od 31. marca do doe aprila. * Častite gg. dopisovalce uljudno prosimo, ako bi nam blagovolili v kratkem poročati, kako kaj kaže na polji. Ko bodemo ta poročila za vso Kranjsko sestavili, jih bodemo objavili. Semenntvo. Vodstvo grof Attems-ovega semeništva Životopisne čHIce« Anton Alojzij Wolf (SameDkultur-Station) pri sv. Petru blizo Gradca po knezoskof ljubljanski. * Ivan Lavreneie. IL (Dalje.) In tako je preskrbel Anton Alojzij škofiji svoji dovelj dušnih pastirjev. So pa imeli verniki tudi za slalo nam je obširen katalog, kateri obsega. imena in dosta potrebnih cerkva? Teh pač ni pogrešalo bistro cene mnogovrstnega semena, ki se tam goji in prodaja. Tu dobimo vse rastline, katere so potrebne našemu kme tovalcu, sadjerejcu in vrtnarju oko vikšega pastirja uže o nastopu prevzvišene službe Ker je ta zavod znan da ne slepari s semenom, priporočamo njegove pridelke zaljšalo je namreč Kranjsko nad 1200 župnijskih in podružnih cerkva, ter 150 kapelic — le v na novo usta novljenih duhovnijah zidati so morali duhovnjani nove, za nakup vsim boijšim posestnikom m tistim učiteljem, y večjih starih pa prostornejše, ker so bile stare zdatno pretesne za vedno večje število duhovnjanov. Ali kako . ker kateri nameravajo napraviti šolske vrte. S semeništvom v zvezi je tudi praktična šola za vrtnarje. ^ Razstava v Trstu sprejema tudi vino, žganje, sadje t mlekarske pridelke itd. Za vina y vinorejsko in klet^rdko orodje priredi se poseben oddelek za posamezne dežele. Zraven bo tudi poskuševalnica za posku- ievanje razstavljeuih vin. V ta namen sestavljen je poseben odbor. Crtež njegovega delovanja objavimo v kratkem. Zivinozdravniske skušuje. Smolika konjem jako nevarna bolezen* 10. štev. „Novic*' poročali smo da v ljub Ijanski okolici razširja uže delj časa med konji jaka nevarna bolezen smolika. Smoiik vrst > in sicer so to bolezni žrebeta od 1 do ki prav za prav več konj jvečkrat leta stare napadajo. Obstoji v bo lestnih premembah žlemnatih kož nosnic in stranskih nosnih votlin z oteklino medčeljustnih žlez ^bezgavk). Smoiik poznamo pet vrst, in sicer nedolžno, hudobno, nevarno, kužno smoliko in smrkelj Uže imena teh pe > terih vrst smoiik naznanijo nam manjšo ali večo sto pinjo bolezni. Da se pa zamore ena od druge razločiti, treba je pri preiskovanji natanko paziti na šest stvari in sicer; 1. Kakošne so žlemnate kože nosnic in nosnih votlin ? ki iz nosa teče, in če iz obeh ali Kakošen je žlem teče? IZ ene uosnice Kakošne so otekle medčeljustne žleze Ali je bolezen z vročino združena ali ne? Koliko časa uže bolezen trpi? Ako je živina to bolezen uže imela, kako bila o^dravljeoa in s kakošnim nasledkom? je Da pa zamoremo vse te reči natanko razločiti, mo- ? ramo živioo dobro ogledati in z rokami ošlatati. Kakor hitro gospodar po teb navedenih znamenjih spozna, da konj zbolel na smoliki, pokliče naj kakega skuše-nega živinozdravnika, ne pa — kakor navadno — kon-jederca ali pa kakega mazača. Tudi naj gospodarji nikdar ne poskušajo take nevarne bolezni sami ozdrav-Ijati; ravno iz tega vzroka nočemo tudi povedati, kaka zdravila so najboljša zoper to bolezen. Cemu imamo pa potem živinozdravnike! naj bi bile zidale nekatere novih duhovnij cerkve so bili duhovnjani tako ubožai, da so se komaj preživeli! Zato pripomoči so jim morali blagodušni dobrotniki. osobito vikši pastir, ki je samo Dragatušcem in Suhorcem v to svrho daroval nad 30.000 gold. Lehko so potem ti postavili temeljni kamen — Suhorci 10. julija leta 1853., Dragatušci pa 17. septembra leta ^ ä A • ^ t • * 1 • i t • 1 M -m . 1854. — ter zidali in dozidali cerkev 4 leta pozneje, spominjevaje se vedno tudi potem s hvaležnim srcem' svojega velikega dobrotnika. Dragatušci zapeli so mu še posebej v zahvalo za god 1. 1854. tako-le: Pri novi cerkvi delamo Nevtrudeni. veseli > » » - Tode se dans ozeramo Tje prot Ljubljani beli. Tam vtemeljitelj bivajo Bodoče nove fare; Neskončno osrečujejo Nas mlade ino stare! Na novo faro >> Dragatuš u Podali so jezerc, So si tako hvaležnih duš Pridobili jezerc! Naj torej J mili naš gospod > Dobrotnik tega kraja, Naj danes Njih častiti god Tud Dragatuš obhaja. molitevjo obhajamo, blagi škof ga milo: Naj Bog povrne stoterno Njih blaženo darilo; Naj blagor, ki ga nima svet Prebiva na Njih strani; Naj ljubi Bog še mnogo let Jih zdrave nam ohrani. In kadar še le pozno se Njih časno bitje steče. Ki v domovini je ki je Na ptujem tako sloveče: naj tačas pelja v nebo Jih Božja roka mila! In pak stoletje fara bo Spomin na Njih častila. Kadar pak bodo binnali Mladino v cerkvi novi Kok' bo sprejel po vrednosti Jih tukaj kmet sirovi? I I lil 92 Glas enoglasni radosti Donel bo po širjavi Jek iskrene hvaležnosti In zdaj Enako jo sezidal veseli, zdravi!' cerkev tudi diihovniji R a d o v i c i, ter pomagal več ali manj tudi drugim, ki so zidale novo ali prostornejše. Da so pa bili v kaki župniji du-hovnjani imoviti in si zidali lehko sami cerkev, navdu- ševal jih je požrtovalnosti za čast in slavo božj To obrodilo je stotem sad in neumrljivi knez posvetil je ali sam ali pa po svojih namestnikih vsako leto vsaj eno ali še več cerkva. Omenimo naj tu samo zname-nitnejše, ki so bile posvečeve za časa njega: 1. 1827. v . Jerneju in v Lešah pri sv. Križi poleg Turna, . 1828. v Mavčičah v Trebel nem in Mo- kronogu žici. Dol 1829 i Yi v Prežganj na ) Koprivnik 1830. sv. Križ pri Tržiči, Podlipi, Borovnici, St. J ur j i pod Kumom 5 1831 na Dovjem 1832. na Jančah Cerkljah J 1833. v 1834. v Stranjah 1835. v Tuj za časa svojih vizitacij ali v svojih preizvrstnih pastirskih listih. „Zatoraj, ljubi moji! — kliče jim v svojem predposlednjem postnem listu — molite pridno in pobožno k Bogu, da Vam vero pomnoži; obiskujte pridno hiše Gospodove, kjer Vam Vaši gospodje duhovni iDOžjo besedo oznanujejo , skrbno poslušajte besede sv. katoliške cerkve in potrudite se, da njene nauke, ki jih v cerkvi in v obhoji s pobožnimi kristjani slišite , v svojem srcu ohranite, jih premišljujete in po njih svoje življenje vravnate; pridno se poslužujte skrivnosti svete vere, zlasti svetih zakramentov svete pokore in presve-tega Rešnjega telesa, ki so najmočnejši hrana duhovnega življenja, in ki se Vam dele v cerRvi; opravljajte dobra dela usmiljenja, sleherni po svoji moči, in držite se nepremakljivo božje cerkve, ki je steber in podslomba resnice, in je ravno zato nezmotljiva učiteljca prave vere, in bodite vdani cerkvi s tem, da spolnujete njene zapovedi, med katerimi je tudi zapoved postiti se, spol-nujte jo tedaj po duhu svete cerkve; zajemajte si pa tudi z vedno molitvijo v duhu in resnici, bodi . 1836. v Tržič v Dragi, v Zalem Log 1838. v Gozdu; . 1845. na Vačah b rep olj ah, Rob Čat 1851 1841 , Do v S m 1 e d k ? 1852 na Vrhnik cerkev v Ljubljani ter 1858 leta 1857. Trnovska . uže imenovani cerkvi v Dr a ga t uši in na Suhorji. Ker pa same gole stene ne vzbude in ne ožive duha za čast in slavo božjo, navduševal in spodbujal SI v cerkvi ali v tihem domačem hramu, o praznikih in delavnikih, novo duhovno moč iz studenca življenja." Vedoč pa, da bodo verniki tem rajši zadostili želji njegovi, če bodo z duhovniki svojimi v miru in edinosti živeli — zatreti je skušal vse, karkoli je kalilo vzajemnost med njimi in njihovimi dušnimi pastirji. Med drugim odpravil je zakon od je vedno duhovnjane, da so lepotičili in zaljšali cerkve ter skrbel, da s.o imeli umetniki in rokodelci v cerkvah vedno dosta dela. Ne bodemo naštevali raznih kranj- skih mest, trgov, vasi ) lece orgle 80 napravili nove oltarje 5 > križeve pote, svete posode in cerkvena ? oblačila posamno, nimo naj tu kajti da bi hoteli napisati vse na drobno in pisati bi morali o tem debelo knjigo Ome , da se je za časa njega posebno ozalj-šala in olepšala stolna cerkev, za kar sta si zaslug pridobila tudi preč. gospoda sedanji stolni prošt Josip . decembra 1. 1785., ki je veleval, da morajo duhovnjani nove župnije ali duhov-nije dušnega pastirja prejšnje stare župnije ravno tako v pridelkih in v denarju plačevati, kakor prej, ki še niso imeli svoje lastne nove duhovnije in duhovnika; in tudi štolnino je dobival vsled zakona od 27. oktobra 1783. dušni pastir stare župnije. Ljudstvo je zadostovalo tej postavi z nevoljo in se silo, kajti ono ni za-moglo zapopasti, da sprejema ptuj duhovnik plačilo za opravila , katera je opravljal njihov domači. Nezadovoljnost rastla je od dne do dne , ter vlada je morala Zup in pokojni stolni dekan Karol Z o slednji potegoval se je posebno za kupijo, katero je tudi v istini prekrasno izdelal 1. 1841. naš rojak M. Lang us. Tudi lepo vbranega petja zvonov bil je Anton Alojzij prijatelj ) vedoč 5 najbolj da ono opominja človeka da naj povzdigne čist proti čistim nebesam izdati 25. januarja 1. 1819. ukaz, vsled katerega zadobi plačilo za sveta opravila oni duhovnik, ki jih opravlja. Ali ukaz ostane le na papirji in stvar bi bila gotovo spet potihnila, ko ne bi bilo ljudstvo osobito 1. 1848. odločno postopalo in branilo se podpirati krivice, ter drugič , ako ne bi bil knezoškof Wolf, prijatelj in zagovornik resnice , delal na to , da se izpelje pravični posvetil jih je od leta 1824 do 1859. blizu tisoč in zUkon. On sam je stvar preiskoval v posameznih du- sicer skoro vse za cerkve svoje škofije. Gotovo, da je vse to med verniki gojilo nadpoze-meljski čut in vzbujalo krepostno življenje. Da bi pa krepost tudi lepo se razcvitala, čul je skrbni vladika vedno nad duhovniki — dasi so bili vneti in vestni hovnijah, ter tako vravnal dohodke s pomočjo deželne vlade v treh letih. Sedaj so duhovnjani radovoljno plačevali svojemu dušnemu pastirju to, kar so prej le se silo in težavo p tuj emu. če pa niso zamogli v kaki ubožni duhovniji in nad vernimi; in sicer nad duhovniki, da so vestno vzdrževati ga sami, pripomogel jim je preblagi knez in spolnovali sveto dolžnost svojo, da so ljudstvo o prazni- Podpiral duhovnika. V drugih župnijah pa zboljšal je kih in nedeljah zjutraj in popoldne v sv. veri podučevali in da niso deljski šoli opuščali krščanskega poduka ne v vsakdanji ne v ne Da bi bil pa njihovo gorečnost do svetega poklica še bolj vnel in gojil, vpeljal je leta ............' katere je navadno vsako leto 1852. duh o vitiJJiv/vu\> ÄCiliüiü JÜ JJLOi vauuu VOčliiU iUtU - - —7-----------7 ---------------------------- on sam z ginljivim govorom pričel in z iskrenim končal. ^ ^PJi z glavnico po 3000 gld., ter pri D. M. v Polji z Uže prvo leto udeležilo se jih je 154 duhovnikov ditelj bil jim je o. Dominik Sart podpiral duhovnika, pičle župnijske dohodke z ustanovami, osobito v onih, katere podeljuje škofijstvo, in sicer: v Jesenicah, Horjulu, sv. Križi pri Tržiči, Kropi, Ljubnem, Srednji Vasi, v Bohinju,-Motniku, pri sv. Petru v Ljubljani, na Bledu, v Sori, na Brezovici, Gorjah in Lichtenturnov beneficij Vo iz reda Krme enako ustanovo in se zemljiščem vredn. 1000 gold.; z ______ glavnico po 2000 gld. pa, zboljšal je dohodke duhovnijam: litev, ki je zbranim duhovnikom temeljito dokazal, kako Grodovič, Hotederšica, Lipoglav inOvsiše; tudi stolnemu mora spremljevati življenje katoliškega mašnika nepre- dekanu (ki ni imel boljše plače od korarja) pomnožil stano svetost, učenost in delavnost. Potem čul je vedno nad vernimi ter spodbujal jih tudi sam k krepostnemu krščanskemu življenju, bodi si Popravil in pomnožil je tudi obrednik leta 1844., ter izdal leta 1848. knjigo za obhajanje godov škofije ljubljanske (Proprium Sanctorum); vnovič prestaviti je pa dal „branja in evangelije za nedelje in praznike'^ je dohodke z ustanovo 5000 gold., in kot patron žup nije Gornji Grad na Štirskem, ondotnemu župniku z glavnico 4000 gold. i ie sezidal duhovnikom v revnih in Tudi stanovanja je na novo ustanovljenih župnijah: Suhorju, Dragatuši in Radovici, dasi je potrosil za popravo lastnih škofijskih poslopij na Kranjskem in Štirskem nad 80.000 gold, j d A . eno besedo, preblagi vladika pripravljen je bil smrti njegovi najstarejemu sinu Vaclavu pripadle Češka ^ m m m ^ * « ^ A A AA A «m & • A ^ M» ^ ^ ^ ----------7 . -------------. --- ^----^J ^ O ^ ----, w.uv« i^x Aj^MivctV/ vse storiti in vedno in povsod vernikom svojim pripo- Slezka, del obeti Lužic in vsa posestva na Saškem in moči, da so le se svojimi vrlimi dušnimi pastirji v za- Bavarskem, pa fevdno pravo nad zemljami njegovih jemnosti in edinosti živeli, in da so napredovali v pra- bratov. Drugi sin Sigismund je imel dobiti mejoo gro- fijo braniborsko, in najmlajši sin Janez ostanke obeh vem krščanskem življenji. Da so pa v resnici napre dovali, svedoči nam krepostno življenje vernikov za časa Lužic z naslovom vojvoda zgoreiski. Na Moravskem je njega sploh, ter tudi neumrljivi vladika sam v svojem poslednjem postnem pastirskem listu namreč med drugim: „ umrl uže 1. 1375. mejni grof Janez, cesarjev brat, in to 1859.; on piše zemljo je vladal po njem sin njegov Jost, ki je mla-veliko tolažbo se moje srce jima svojima bratoma Janezu SobesUvu in Prokopu ne-vselej napolni in zelo me veseli, kedar se spominjam, katere pokrajine v podfevd podelil. Tako razdrobljenje kar sem v poslednjem času sam v Ljubljani videl in zemlje je imelo v kratkem ta nasledek, da se je češka skusil, in kar se mi je iz vseh krajev moje obširne ško- država Karolova raztrgala. fije sporočevalo, namreč, da ste, ljubi moji! tako radi in z veseljem službo božjo obiskovali, tako pridno v cerkev hodili, zakramente sv. pokore in sv. Rešnjega telesa pogosto prejemali, združeno moliti, uboge podpi- Da si je Karol tega leta uže močno bolehal, vendar se je namenil še enkrat v Pariz potovati, da bi še en- krat videl kraje njemu z mladih dni tako drage kjer rali ) se ojstro postili in se sploh lepo in spodbudljivo obnašali.^' (Dal. prih.) Zgodovinske stvari. «Jb» MTJ V^ J ^^ *-L4 ACtWAU VALJA C% \J Vt A. g W J J VŽA. je bil odgojen, in da je sina svojega Vaclava priporočil prijaznosti francoskega kralja Karola V. Poleg tega je imel cesar gotovo še drug namen, namreč ta, da bi se zabranil tedaj grozeči razkol cerkven. Karola so na tem potu spremljali sin njegov Vaclav brat cesarjev Ceski kralj Karol Vaclav luksenburški in mnogi drugi knezi nemški ia šlezki, nekateri škofje in veliko drugih velikašev in odličnih plemičev čeških. Dne 4. januarja i. 1378. imel je cesar slovesen vhod v Pariz, kjer je ostal do 16. ja- bpisal Fr. Jaroslav. (Dalje.) pridobljenjem in vtelesenjem cele Slezke, obe Lužic in mejne grofije braniborske postala je češka dr- nuarija. Obiskal je kraje in osebe, njemu mile in drage od nekdaj. Nazaj grede je obiskal Karol zibel svojega rodu Luksenburg, kjer je brezdetnega svojega brata Vaclava napravil na to, da je žava evropska velesila, in to tem bolj , ker je razen tega njej šlo mnogo posestev, raztresenih po gorenji Falci, v Frankih, v Foitlandu in Misenju. Vsa ta posestva so za dediča svojih zemelj imenoval svojega bratana, kralja Vaclava f ) v ce umrl brez po- tomstva. Temu so pritrdili tudi stanovi luksenburški, ■ Poslednja blagovita naredba Karolova pa se je ti-bila spojena s Cesko ali brezposredno , ali kot fevdi, kala zboljšanja denarstva, katero je vzlasti za vladanja Vsak velikaš teh krajev, ki je hotel biti v posebni pri- očeta njegovega Janeza tako v nič prišlo, da mu cela jaznosti pri cesarju > izrekel se je za fevdnika krone ^eske; potem je bil gotov Karolovega zavetja, in Če je potreboval denarja, pomagal mu je cesar z veseljem. uzorno gospodarstvo in skrb Karolova ni mogla koj v okom priti. Leta 1370 postavim, je ažijo, kakor dan danes velimo, poskočil na 50 od 100. Te reči se je ^WV» ^ W A. VI. W UMA. f 1 V»^«^* UJ J\J VVyUWAJ V/LLi» ^ w w • ^ * • ««M w ^ ^WWA^VW«* M«« X^V» M. ^ % AV^ J W Na ta način se je zgodilo, da je vsa sedanja kraljevina Karol po svojem povratku iz Pariza krepko poprijel in saska tje do Lipskega, pa sedanja zemlja bavarska na na občnem zboru je izdal postavo, ki je natanko sever od Dunaja ali Donave do Vircburga nasejana bila ločevala ceno denarja po veljavi čistega srebra s češkimi ostrovi, in da je kralj češki bil djanski gospo- do- , in je sploh vsestransko poskrbel o tem, da bi ne bilo dose- dar v teh krajinah. Ali vse to se je zamoglo zavaro- danjih zmešnjav, odiranja in goljufanja z denarjem. vati kroni češki le toliko časa, dokler bo kralj češki ob enem tudi cesar rimsko nemški, če bi pa po smrti Na koncu življenja njegovega je še užalila cesarja novica o djanskem cerkvenem razporu, na čegar ome-Karolovi prišla viša moč v državi nemški drugemu knezu jenje je tako goreče delal in se trudil. Po smrti Gre- V roke, utegnilo bi se ponoviti, kar je bil skusil Pfemisl gorija XL je ena stranka kardinalov izvolila v Rimu za Otakar 11. od Rudolfa habsburškega. papeža Ur^na VL , druga pa nasproti tej v Avinjonu Začel je toraj Karol misliti o tem, da bi sinu svo- , m m mu bilo žal nobenih žrtev, da bi le izborne kneze na jemu Vaclavu zagotovil nasledstvo na Nemškem f svojo stran spravil, kar Klementa VIL, katerega poslednjega je vzlasti dvor francoski podpiral. Karol je pisal vsem vladarjem kri-stijanskim, naj poslušajo Urbana VL, zakonitega papeža. se mu je tudi posrečilo. Da bi Kmalu na to ie Karol dne 29. novembra 1. 1378. sredi 1 1 «i Ü ^ m v i/ Bvoj namen tem laglje dosegel, obrnil se je sedaj Karol žalostne rodovine svoje mirno izdihnil svojo dušo. Narod V se na papeža Gregorija XI., ki je prav rad ustregel öeski je bridko plakal po njem tudi cesarju , ker je upal z njegovo pomočjo se preseliti v Rim. Sedaj je bila samo še ena ovira, Vaclav je bil premlad. Karol si je kmalu pomagal iz zadrege. Razglasil je, da „mladi knezi^' uže vsled svoje odgoje poprej dospejo do dušne zrelosti, kakor drugi sinovi. Izborni knezi so izpolnili željo cesarjevo , ter mu sina Vaclava za kralja nemškega izvolili. Na to svojo ženo Johano slovesno okronan v Ahenu. je bil s Žalibog } da je Karol z lastno roko začel razdirati svoje s tolikim trudom dovršeno razširjenje češke države } m sicer s tem, da jo je med sinove razdelil Ta i čin se dd pojasniti edino nepo- nijo cesarjevo do bost. svoje dece, in Leta 1377. je cesar tudi to s preveliko Ijubez-to je bila njegova sla- Pogreb rajnega cesarja in kralja se je vršil z veliko slovesnostjo. Enajst dni je bilo truplo izpostavljeno v prestolni dvorani na slovesno olepšanem mrtvaškem odru sredi vseh njegovih kron, znakov, svetinj in tisu-čerih sveč. Duhovniki so noč in dan molili pri njem in trume ljudi so se neprenehoma valile in trle, da še enkrat in poslednji krat vidijo obraz mrtvega svojega gospodarja. Dne 11. decembra je bilo truplo v slavnem sprevodu vseh stanov peljano dol v mesto, najprej v cerkev samostana slovanskega na Novem Mestu, od tam na Minoritom pri sv. Jakobu na Starem Mestu, potem Malo Stran k devici Mariji pri Johanitih blizo mosta, in odredil, da bi po smrti ) Razposlalo ga je preeestito veliko namestništvo po njegovi konečno na Hradšine v prvostolno cerkev. V vsaki cerkvi je bilo izpostavljeno na ogled en cel dan. Se dne 16. decembra so položili truplo cesarjevo v grob pri sv. Vidu, kjer počiva se dan danes. 94 Spomin na tega slavnega vladarj pravega očeta živi še dandanes v srcu slehernega zvestega Čeha (Konec prihodnjič.) leti v Trst! — Kako da je na Goriškem narod demo raliziran, o tem vi drugi Slovenci nimate nobenega pra Pri nas je v vsakem večem vega pojma. krščen oderuh, kateri gospoda in ti kraj Naši dopisi. kak mogočni turški beg po beg vsem (i cr. kak kakcr okraji zopet v zvezi Dunaja 20. marca Minul imeniten teden e dokon- z okrajnimi gla se goriški Slo po teh z g. Depretisom o pravem času ne predram Ako ima se je pričel za državni zbor, ker budgetna obravnava čana, finančna postava je sprejeta. Dalje sijajni boj obravnave o prenaredbi volilne postave za državni zbor, in tretja zelo pomenljiva dogodba pretek- Depretis veliko upanje, skoro same svoje privržence po prihodnjih volitvah v deželni zbor spraviti Potem ima]0 „Lahi" gotovo večino, katera jim bode rada dovolila 150.000 gold, iz deželnega zakiada, da izauše v leg te d ta } da tržaški ces. namestnik P ret Furlaniji par zadolženim grofičem zeralj Imama zbor K sklep dložil poslanstvo za državn ffetne obravnave omeniti ie samo 4/ ^ • ^ • 1 ^ jasno pričala obupnost levičarjev, ker napadi njihovi vlado in bud pac neko politično društvo # • a samo na papirji, ka da to, da je uze ona tero se vsako leto enkrat snide, da se udje vidij izbero novega predsednika in odbor, in društvo uže- misli da s tem SVOJO uzvišeno aiogo pol desnico bili so, razun splošnega razg > Na delo tedaj, pravi rodoljubi, da potem ne bode pre redki in brez zaupljivega poguma; kaj tacega pa, da bi pozno, ker volitve za deželni zbor so v jeseni sovraz se bila finančna postava sprejela brez razgovora, se se nik pa dela po vsi deželi neumorno do letos godilo Nasproti pa je razprava o prenaredbi volilne po u^aoivoya uiviaja x stave zel6 živahna in izjemoma se do zdaj še ni veliko naš škof?'* Tako se poprasuje vsa naša škofi tržaškega okraja 10. marca Koržmov Kdo bo p03taf 1 Od prazne slame mlatilo. Nenavadno krepak odloče ekod smo slišali govoriti o sedanjem Poreškera škofu T bil • V končani govor grofa Hohenwarta, ki je Herbstu velečastitem in milostljivem gospodu G ? a vse in tovarišem vest izprašal, kakor uže drug Poročevalec večine Zeithamer predlag zdavnej noben drugo na stran } kratko troje prememb: da mesta in trgi vsi dom na vo- veseliii bi se ga mi uže zato ne, k nek je nagnjen bolj na lahonsko nego na našo str > da volijo tudi tisti, ki plačujejo vsaj 5 gld. davka in da volilci pemskega velikega posestva olij v kupinah na mesto v eni, in to fideikomiški posestniki teri ga štejejo popolnem med lahone Bolj všeč nam je druga novica, za škofa prečastitega gospoda Zorna, obče po kateri dobimO' spoštovanega leg kupaj } drugi pa v okrajih Vse te spremembe gast mu! Slišali voditelja duhovenskega semenišča v Gorici smo, da morejo se sprejeti z dno zborniško večino. Herbst jemu poklicu vseskozi vdan in zmožen je jako zmeren gospod m svo- Žal. da ne pa. se ve da } ui^vauiju auuilitoivv jciuu ^uckliv^u »o^^orwiyai v vacsu tu ^t»« , v*v« je nasprotnik razdelitve volilcev velikega slišimo tudi, da bi bil narodni stvari tako vdan, kakor posestva na Pemskem, ker mu ta vse razdere in vniči } bi mi želeli o našem novem škofu. Bog varuj f da bi kar je mislil za veke zavarovati s sleparskim in dragim častitega gospoda o tem kaj sumičil f a vendar se mi Chabrusom leta 1872. Poleg tega pa predlog manjšine zdi priporoča nekaj prememb, na nih krog Dunaja, za katere premembe je pc» pi Vi^V&AV^g £A\XX J Vidi 1.JA 4 pr. gled6 mestom podob- ker se zd-nj da ni zadosti goreČ za narodno reč, morda zato ; ne treba brig ali brigati ne more t v • dveh tretjin večine. Vidi se, da Herbst s tovariši liegt Wozu nah die Ferne schweifen? sieh 1 y das Gute^ so modrost desnice po sebi sodi, ako je pričakoval, da bo se v dalj pravi nemški pesnik. Cemu ozirati če to kar u jc vciA, VI« fc/v v uaijavu, tu, nam je najbolj*? dobil za svoje nasvete, pred očmi imamo? Zakaj bi tržaški škof en sam z desnice tudi ki imajo samo namen , vse druge pokopati se- danji škofijski kan Sust Večni ministerski kandidat Pretiš odložil je svoj mandat, to bolj kot vse drugo jasno priča, da je on in z njim „„„^ ... stranka njegova obu pala, Taaffe-a in njegovo vlado vrsten duhovnik velečastiti kanonik našo škofij ki je bil zmiraj okoli škofijskeg njene zade J kmalu podriniti, in ugodne nasledke tega koraka bomo kmalu Čutili. Obravnava o premembi volilne postave ima biti do četrtka dokon sprejet mu pustil svoj prstan ajljubše, postal dr. Ivan ki toraj On je iz- ker ali ni to uže nekako ka- stola } ajbolj pozna? of ga je gotovo častil } zalo, kdo pride na njegovo mesto? Razen tega je in ni dvomiti, da bo predlog večine mi je spi goreč narodnjak, ves vnet za našo pravično reč. Zn 51. — Dela zbornice za to zasedanje se silno mno- moz, ua naj ui pusiai öi^ui ui. Avau ouoi^. tako da se za konec zasedanja zmiraj dalji obrok ki uže zdaj škofa nadomestuje , vse zadeve natančno mož a naše duhovščine in drugih bi postal tržaški škof gosp. dr b Äuat ZlJO menuje Ravno čujem J da e baron Walterskirchen vdati s pozna , (hrvatski) Slov z Lahi duje slovenski, z Istrani ilirski treba s posled italijanski, kolikor svoj mandat odložil, ker se ni hotel sklepu večine ter glasovati za predlog manjšine o volilnem vprašanji, njimi; da je nemškega vseskozi zmožen, se samo po^ Goriškega 18. marca Zadnja „ Soča' prinesla veselo novico (?), da so visokoučeni bovški purgarj nam je sebi razume. Tržaškemu škofu je popolno znanje slo njimi v Tolmin, ravno tako, kakor naši hribovci b te bodi-si duhovnik ali kdo drugi, brez vsega strahu smel stopiti kakor pred milega oeets^ »vojega 95 Zato prav iz srca želimo, da bi te naše pre merodajnega mesta ^ in se nadjamo rile do glavnega, da se bodo tam vziasti zdaj ozirali na želje ljudstv duhovščine, kakor tudi na razmere, kraj I enkrat predek Ugodno zimsko eme jbolj tukaj bilo za na- n ga cas. Kako preobračali so celo neobdelane brežine ter so peha. Pridni možaki kopali in zimo zemljo po vinogradih in tudi Ije bi bilo po vsi škofiji, če bi postal škof tržaški kar bode dobiček donašalo. Rav asadili veliko trt na novo, velečastiti in priljubljeni gospod dr. I nam ga daj! poštojinske okolice 13. marca Novice'* , nekoliko pr Sust Bog Dovolite } drage veseljem opazuj češpljevega dre v j da so tako se tudi z na več krajih ob cesti na novo idil Posebno vnet in odličen v sadjereji je g. Ivan Valenčič v Kilovčah enega jib mojemu poročilu o smrti bi imel pač mnogo vrednih posnemovalcev goletnih naročnikov. Umrl je dne 11. obeta veliko in obilnega cvetj IZ „ X 1 „ ^ _____ ___«j ii. • r» i da bi bilo t m. v Slavini oudotni učitelj Anton Kuslan, znana in priljubljena oseba cele okolice, starosta učiteljstvu obilnega pridelk Bolezen izmed šolske mlad ^ Da Sadje pač tudi našega okraja mučni bolezni ) v 71 letu svoje starosti po kratki hvala Bogu, popolno zginila; obiskovanj šole je f a redno. Tukaj šnj šolo biskuje letos 165 je zopet akdanjih bodem mu pisal nekroioga , vsaj to, 58 pa ponavljalnih, toraj vaeh skupaj 223 učencev in Uč. T upam, stori kedo drug in mu postavi v „ dostojen spominek. Vendar pa o njegovem pokojpu ho- nokoliko besedi spregovoriti, kajti res dostojno po- ,n bil je ljubljeni ranjki. Uže zajutra v ponedeljek k. Goto pa dovolj za trirazredno ljudsko šolo za enega samega učitelj 9 ne Prevoja cem kopa zbralo se je mnogo ljudstva v vasi, ki bo prišli poslovit 86 zadnjikrat od ljubljenega učitelja. Marsikatero rosno Skofic iz Št starešinstva so bili volj adnj Mat. Rant, ndrodai učitelj Vida volitvi našega občinskega za župana gospodar Jurij oko sem opazil, gotovo znamenje ljubez do svojega starega učitelja. Ob potem ko so učitelji ga 1.« KJV. vJUCk, £i nesli Ljubljane Mestne volitve bodo 11., 13. in 14 dne prihodnjega meseca Na v cerkev, kj bila črna maša. Milo in primerno pel j pele so se mrtvašnice in brana je klamacij zelo živahna otovži je bila nadzornik sej ) pri kateri olj re- jemu staremu tovarišu pri masi, vsaj skazai mu je s nemškutarska gospoda po svoji navadi obnašala se je pa naša ) to je tem zadnjo prijateljsk mrtveca na pokopališče in s Tu videl sem toliko dokazov dolžnost. Po maši zanesli so lilcev odbite namreč, da so bile skoro vse reklamacije narodnih vo- grebli ga v črno zemljo, h koncu, zato se oklep Ta gospoda res čuti da ljubezni do ajn vidi adnj bilke gredö dnevi ki jo še na vodi <5ega, da tudi meni prikradla se je solza v oko, čeravno — vra^Av^^c^ ^lXiVO y J VF OC LXOi Drugače pa v Ljubltani o volilnem gibanj nisem jnkega poznal Može, žene ^ ni še nič posebno živahnega zapaziti, le nemškutarji so deca stala je in gl videl sem jokajoče, imeli v kazini nekak shod, ki je bil prilično še precej ihtela v nebrojnem številu kraj dobro obiskovan in pri katerem je edini še ljubljanskih adnjega bivališča bivšega učitelja. In zopet nemškutarjev glavar in „Cicero", dr. Schrev, svojo mo- so učitelji „Jamica tiha" žalostno, pa milo, kajti gomile zapeli tudi tem brala se je na obrazih tuga in žalost po dra gem tovarišu drost prodajal, pa ne dolgo } ker ni bilo posebno hva Čudil sem se videti toliko število uči- ležnih poslušalcev. Dežman, „der grollende Achilles' i teli t pa tudi eno učiteljico pri pokopu; čast hvala se je v jim toraj gre, vsaj pokazali bo, da veüö Lj ubij bojda umaknil „hinter seine Schiffe'', ker. kar tako padel o volitvi za državni zbor z naj svoje tovariše ne v Ijenji, temveč tudi po smrti M. ceniti postal nekako bolj mrzel proti svojim prijateljem. Narodni volilni odbor se je uže tudi } kako se obnašati letos sestavil, da posve Prem 19. sušca (Javna zahvala in drugo ) Posebno govorjenja ne takraj ne unkraj kandidatih zdaj še ni ■ I will J-«^. MVtuv^M WW / — ------- JjV » vaj VMJM» VMU1.MJ UUXVXC4J, pa OO U U Vt U LI£aXJ ua uucu naklonjeni bili so v zadnjem času tukajšnji soli sledeči krajih postavili po sklepih volilnih shodov. Letos se bodo uže obeh blagomili dobrotniki: a) društvo „Narodna šola" pode- moramo odnjaki posebno lilo je raznih učnih pripomočkov v vrednosti do 30 gld. enkrat rešimo čast bele, slovenske Ljublj za mali odškodovalni znesek; b) gosp. Ant. Žnidaršič t ) po naročil stari navadi za tukajšnjo šolo list „Vrtec"; c) tukajšnji trgovec, posestnik in poštni opravitelj ugoden, menda cijozni opoziciji" tudi vlada ne bo mižala noge spraviti, da vendar as je asproti „fak {Železnica na Kranjskem,) Z Dunaj prišlo nam raznih sort sadnih cepičev žlahnih domačih vrst daro- je naznanilo, da je bila te dni deputacija kranjske kup vali so: gg. Josip Lukanec, duhovnik na Suhorji, France čijske zbornice z njenim predsednikom in pa zastopniki ~ . . .. odbora za ljubljansko kamniško železnico prosit vlade Tomažič, posestnik na Janeževem Brdu, Leopold De-kleva i , ------ . w—----1 —7"r----— - po domače Žagar na Bujah, Damijan Pavlič, pomoči vikar, Alojzij Domicelj, trgovec, posestnik in c. k. po podpore, da se uže zdavnej želj železnice star in Josip 0 Maslo, vsi v Zagorji; d) v Kamnik, na Dolenjsko in iz Loke na Trst v delo v Gorici podari in brezplačno pošlje 12. svečana t. 1. 18 vrst hruševih, 20 vrst jabolčnih — najžlahnejsih sort gosp. prof. Povše vzamejo. Pridružili so se deputaciji tudi kranjski dr poslanci in podali so se kupaj najprej mi nisterskemu predsedniku grofu Taaffe-ju, kateremu cepičev ter nekoliko cepičev izvrstnih češenj in je dr. Poklukar posamezne gospode predstavil. Gospod pa rudečih ringoletov; e) dne 9. dne sušca t. 1. nakaže ministerski predsednik dal si je o vseh treh črtah raz- slavna c. kr. kmetijska družba kranjska iz državne mere natanko razložiti ter je po skoraj pol ure trajajo subvencije za podporo šolskih vrtov znesek 20 gold. čem razgovarjanji obljubil, se o teh vprašanjih natanko Vsem tem vrlim in blagim dobrotnikom izrekam tukaj podučiti, koristi naše dežele po vsi moči varovati ne na vse strani najiskrenejšo in srčnejšo zahvalo. Bog mili plača naj jim blaga dejanja tisočero! Priporočam hotno podp ^ V/V«.V«V>J VA ) pV/ VOI UU V^1 V Ml VT V dilti , J-l' da bi uže zdaj mogel kaj več zagotoviti, kakor dobro ""J J'*^ „»wv.^^*^. pv^^pviv tega, KJKJ Be jim pa tudi še v prihodnje prav srčno v blago milo Tudi trgovinski minister baron P kar bo po okoliščinah mogoče naklonjenost, da mi hočejo strani stati. pri mojem podvzetji deputacij na prejetimi cepiči bode mi mogoče lansko prijazno sprejel, pa glede kamniške železnice nado izrekel, da bo mogoče neki način podpore najti, posebno leto pričeti poduk v sadjereji za odraščene letos po ker tu ne gre za veliko svoto vaseh dejansko nadaljevati, ter v našo okolico dobrih dolenjski železnici izrekel je, da je pri tej največa težava odločen upor sort aadja vvesti, kar bi mi brez pomoči navedenih do- ogerske viade proti nadaljevanji železnice po Hrvatski brotoikov ne bilo lahko doseči. Hvala in slava jim še da bi tedaj ta železnica morala imeti značaj krajne že f 96 leznice ? vendar pa bi on ne mogel nikdar privoliti, da bi se delala drugačna kakor z redno-širokim tirom y in morebiti da bi se v tem slučaji dala doseči primeroma pritisniti. Dobro bi bilo, če bi se taki oklici vsaj po kmetih nekoliko natančneje razglasili. Vsaj nam ljudje veča državna podp Na pazko dr. Poklukarj tožijo, da ne vedö, kako in kaj, pa bi radi dobili sadik. > da bi se nit za obravnavo z Ogersko mogla najti pri vprašanji vredjenja meje med Kranjsko in Hrvatsko 9 pri katerem vprašanji se je ravno narodna manjšina kranjskega deželnega zbora ogerski vladi prijazno kazala, ter izrekla nado, da bo ogerska ravno pri dolenjski železnici se enako prijazno skazala, — dostavil je minister, da bi to res znalo biti srečna prilika, pri kateri bi morebiti utegnilo celö mogoče biti, o napravi te železnice (podaljšanje Rudolfove) na državne stroške go- Zarad loško-tržaske rekel je, da predloži vlada Novičar iz tujih in domačih dežel Dunaja, poslaniski zbornici hudo vre pri voriti. — kmalu načrt za kos te železnice Istro v Divačo y to le > iz T cez obravnavi o premembi volilne postave, katero današnji dunajski naš dopis obširneje opisuje. Najojstreji bil je do zdaj konec splošne obravnave, pri kateri je grof Hohenwart Herbsta in njegovo stranko tako neusmiljeno razdelal, kakor do zdaj še nikdar ne. Se veči in nepričakovani vspeh pa je dosegel pri glasovanji samem» Ne le, da je štajarski poslanec Walterskirchen odložil Eq del deputacije šel je tudi v poslanstvo izstopilo je več udov iz leviškega kluba in ministerstvo, kjer bi jim bila posebno kamniška železnica zel6 po volji. — (O gospodu vitezu Schneidu) se nam poroča iz Gorice, da se mu zdravje čedalje bolj vtrjuje m da po- dobrega ozdravil, misli predlog večine, po katerem se imajo Chabrusove krivice odpraviti in leviška večina v pri- hodnje nemogoča storiti sebno pridno piše. Ko se bo do neki preseliti se v Ljubljano. Ycseli. Bog ga živi! , sprejel se je za lago nadrobne obravnave z ogromno večino 60 SOV, in to v zbornici, v kateri desnica redno. pod- or la Mi smo takih novic z večino 10—20 glasov. zmaguje Tudi o živem gibanji de (Prošnja do državnega zbora) za vpeljanje slo- skega jezika v uradnije in za premeščen] na- pravo posebne više sodnij v Ljublj za J ali ovenske dežele se pridno pošiljajo od slovenskih občin in poda mokratične in protisemitske stranke se vsaki dan kaj. novega čuje. NajveČega pomena skoro vsega letošnjega zborovanja je bil govor kranjskega poslanca grofa Hohen war ta; splošna sodba je le ta, da kaj jaj po h poslancih, posebno dr. Vošnjaku gosp Klunu, državni zbornici. Ker imajo take prošnje toliko naj se podvizaj vec veljave, kolikor več jih je, zato vse slovenske občine, posnemati izgled tistih, ki so take prošnje uže poslale. Vseh teh občin po imeni zdaj še ne vemo, v zadnjem času pa so poslale take^ prošnje s Kranjskega občine Dob, Dol, Dolsko, Ihan, St. Ožbolt Vrhnika, Polje in Moste. Iz Notranjskega je takih pro i tako temeljitega v tej zbornici vsaj letos ni še noben poslanec govoriL S svojo spretnostjo in brez usmiljenja je nasprotni levici polagoma trgal krinko z obraza, da se je njen vodja kar zvijal. Vspeh je bil — se ve da velikansk, „nemški liberalci'* tako poparjeni, da se jim je kar v glavi mešalo. Toliko za danes. (Govor Hohenwartov, katerega smo ravnokar po stonografičnem zapisniku prejeli je vreden, da priobčimo vsega in to bomo tudi storili.) r šenj še veliko na potu O b r a z k g r a fi pri gosp. dr. M se v dobiv Ljubi lit ) naj bojev se do njega obrne , kdor prošnje ne zna pravilno sam sestaviti (^ pojasnilo) dop Grosupljega v predzad jih „Novicah*' bodi po želji iz prav zanesljive roke da gosp. Fr. Koščak ni več nam poslani tu omenjeno, bil: radi konstatiramo , da KrivosČiji in Hercegovini zadnji čas ni bilo ve6 tu in tam napadli so uporniki še posamezne straže in tovornike z živežem. Ako tudi doli spomladansko vreme nastane, potem bo vojska upornike bolj do čistega iztrebila in pričela z gradenjem potrebnih trdnjav, toda s tem bo še le vojaško delo končano, ke-dar bo. nemškutar, kakor je adnj Srbija. Vladi protivna stranka zapustila je zbor- dal volitvi za državni zbor svoj akoravno so mu nekateri odgovarjali UAA y €k 1 y LXM Ui A ^ hovna ne voli. Gospod Koščak gosp da je pri Klunu nico in s tem storila skupščino nesklepčno; povod temu 'čiijaii , VAC% Uaj vAi*- i^uiaivu L»»i jc ic» , vac» XJH UOCA ^«.«»«AI^A W bil tudi tisti župan odgovoru, koliko je Srbska zgubila pri polomu banke du koraku bil je ta, da se vlada ni hotela dati prisiliti ljubljanske okolice, ki je o dr. Bleiweisovem pogrebu križ 1 hvaležni in Za to pojasnilo smo svojemu dopisniku )) Union general" v Parizu. obžalujemo, če se je po prvem dopisu, k pa bil iz druge roke, gosp dila: veseli nas, da ni Fr tak, kakor Koščaku krivica go bil tam opisan. {Gosp Fr, Povse ta), profesorja m venske kmetijske šole v Go o slo-po njegovih spisih tudi bralcem ,,Novic'* dobro znanega našega ka ob Telegram „Novicam". Dunaj 22. marcBr^ Cesar in cesarica se podasta 8. aprila v Miraviare^ 11. aprila v Turin. Obravnava o volilni reformi bo jutri končana. Dr, Poklukar in dr, Tonkli sta izdelala po- čina hotiška v litijskem okraji na Dolenjskem imeno- stavni na^rt o sprejemanji in ravnanji s slovenskimi vlo vala za častnega občana. (Ljubljanski psi) so zopet v kontumaci je bila pri nekem psu vnovič steklina pokazala gami pri cesarskih uradih ker se (Z sadike iz c. sad in semenisča) se iz vseh kraj pridno ( glaeajo. Le to eprijetno mudno, da ljudje po Ljubljani tavajo in hodijo od Pon-cija do Pilata, predno kaj dob6, ker malokdo vč, kam se ima obrniti. Menda so dotični oklici po deželi bili ali slabo umeti, ali pa jim je bila po- ateri bi se dale dobiti sadike. Žitna cena v Ljubljani 18. marca 1882. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 26 kr 10 gold. 3 kr turšice 6 gold. 20 kr banaške soršice 7 gold 30 kr rži 6 gold. 18 kr ječmena 4 gold. 87 kr slabo razglašeni vedana predolga pot. po pro8a 5 gold. 20 kr jde 5 gold. 4 kr ovsa 3 gold 41 kr Krompir 3 gold 3 kr 100 kilogramov Letos uze vse to posebno sitno, ker zavolj popk pogani in o gorkega vremena utegnila prevelika gorkota Odgovorni vrednik: Tisk in založba t: Blazuikovi nasledniki v Ljubljani. i 1