^ PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden



KAR PO DOMAČE
Življenje v Avstraliji je tako odvisno od odlučitev, ki jih prinašajo politiki, da je ljudstvo ne že samo ravnodušno nego celo brez vsakega upanja na boljšo bodočnost Avstralije. Politikov te zemlje več ni jemati resno. Delajo načrte, menjajo načrte, spreminjajo načrte. Drug drugemu nastavljajo pasti. Kujejo intrige, postavljajo in kršijo zakone, žive po dvojnih standardih, in na račun nep-reveligirancev kopičijo pri-viligije sebi. Kar ima tukajšnje ljudstvo od politikov v največji meri so obljube, ker te nič ne stanejo.
S politiki avstralske demokracije je nekaj narobe že v osnovi, saj bi v nasprotnem slučaju Avstralijo, ki je ena najbogatejških a najmanj izkoriščenih zemlja, že davno morali zgraditi v urejeno državo.
Rojstva padajo
Že v začetku šestdesetih let je bilo jasno, da bo Avstralija relativno kmalu postala zemlja mladih ljudi. Ker pa večina politikov misli samo na bodočnost ene ali druge politične stranke, ne pa na bodočnost občega blagra, v svoji kratkovidnosti niso videli, kar je slutil že vsak povprečnež, namreč, da se bo Avstralija, če se socialno ekonomske razmere ne spremene, sprevrgla v zemljo starcev.
Belci se več ne kotijo kakor zajci, da bi nas bilo kolikor peska, kajti spoznali
smo, da vsak otrok ne prinese ko se rodi - kakor so nam nekdaj vtepali v glavo - že tudi košček kruha na svet.
Statistike iz 1. 1974 so pokazale, da je v Avstraliji 60.000 abortusov na leto. Tu pa niso všteti abortusi, ki jih opravljajo zakotni izkoriščevalci človeških zmot
Tudi kontracepcija je pripomogla, da je število rojstev vedno manjše a ločitev vse več. Razen tega igra veliko vlogo v razpadu družinskega življenja neomejena spolna razbrada-nost.
Avstralija potrebuje otrok
Če bi se razvoj Avstralije vršil načrtno, bi danas ne bilo tolikšne stanovanjske krize, ne bilo bi pomanjkanja otroških zavetišč, ne bilo bi industrijskega kaosa, ne bilo bi tolikšne bez-poselnosti, imeli bi šolski sistem na odgovarjajoči ravni, bilo bi manj socialnih in etničnih problemov, in celo inflacija bi bila manjša. Načrtna enigracija bi Avstralijo dvignila na visoko gospodarsko raven.
Zdaj pa se poleg vsega tega kaosa in težke svetovne situacije pričakuje od avstralskega ljudstva, da dvigne število otrok, ker je preti nevarnost, da v kratkem postane zemlja starcev katerim že danes ne more nuditi dostojnega življenja.
V prejšnjem tednu se je namreč pojavil na TV mi-
PROŠNJA uredništvu "Naših novina"
Delal sem v podjetju "Firestone" a nisem imel sreče. Zaprli so tovarno in sedaj živim od socialne pomoči, ker sem bolan na srcu a ta mi ni potrebna, ker poučujem doma igranje na harmoniko na gumbe in na klavirsko harmoniko. Imam tudi harmoniko na gumbe, in bobne. Naučil bi vse mojstre, ki igrajo po posluhu, igrati po notah. Saj vendar na zabavah ne morejo igrati vso noč brez not in samo kola. Potrebna je tudi zabavna glazba.
Vse življenje sem dal za glazbo in sedaj bi rad po-
magal drugim s poučevanjem na note.
Kako bi bilo, na primer, če bi vas list izdal eno malo brošuro? Toda jaz ne morem plačan stroškov za toliko tiska. Če ne, bi vas zaprosil, da mi date v vašem listu sledeči mali oglas:
AKORDIONI!
Poučujem klavirsko • na gumbe po notah in bobne.
NIKAKRŠNA
UMETNOST M.Cernec, 73 Limes St. Cabramatta
Z veseljem priopčujemo gornjo prošnjo • BREZPLAČNO!
nister za Emigracijo in etnične zadeve, g. MacKellar in apeliral na Avstralce in emigrante, da dvignejo število rojstev, ne da bi prej razložil zavoženo socialno ekonomsko stanje, ki je prisililo ljdstvo Avstralije k znižanju rojstev.
Reakcija je seveda bila popolnoma negativna. Kogar koli je TV poročevalec intervju val v glavnih ulicah Sydney, kaj misli o gornjem apelu, je odgovoril, da so časi preslabi za otroke, in da sta dva otroka za zakon več kot dovolj.
Politiki nad ljudstvom
V današnji dobi in v tukajšnji takozvani demokraciji bi se politiki sploh ne smeli vmešavati v tako privatne zadeve kot je spolno občevanje, posebno kadar so takšno stanje kot je, sami povzročili.
To je popolnoma privatna zadeva. Avstralija nima problemov kot jih ima Indija, kjer se rojstva morajo preprečuvati.
Mi pa imamo popolno pravico do svodobnega odločanja, na svojo odgovornost prinašati zaključek kdaj in koliko otrok bomo imeli. Le država, ki predvsem skrbi za dobrobit večine, t.j. svojih delavskih in delavnih slojev, more od njih pričakovati, da število otrok drže na odgovarjajoči ravni. Ta aktivnost je tesno povezana s socialnimi,	ekonomskimi, političnimi in še mnogimi drugimi pogoji.
Ce pa rojstva vprašanje društvene morale, potem tu nastaja proti-vprašanje: morala avstralskega emigrantskega sistema.
Na svetu je nekoliko mi-Ijonov od lakote umirajočih otrok. Čemu jih tisti, ki jih ne prizadeva nepravična socialno ekonomska ureditev Avstralije ne ado-ptirajo? Pod kožo smo vsi rdeči.
Na to ve odgovor politika ministarstva za emigracijo.
Pavla Gruden
VOJNA PSIHOZA IN ATOMSKA BOMBA
Strah pred vojno narašča bolj in bolj, iz dnçva v dan. Nismo še pozabili grozot zadnje vojne niti še niso pomedli z nekaterimi vojnimi zločinci, ki še vedno hujskajo in delajo nered in mržnjo med narodi.
Pred nedavnim je v intervjuju poznana krvoses Idi Amin izjavil novinarju, da bi morali tudi mali narodi imeti atomsko bombo. Bre-zdvoma, če bi jo bil imel, ko je bil še predsednik Ugande, bi jo bil vrgel sovražniku na glavo, ne meneč se za posledice.
Verski blaznež, Ayatollah Khomeini duhovni voda muslimanov v Iranu, željan krvi, drzno izziva Alahovo voljo in Ameriko ter vznemirja ves vesoljni svet. Pri teh in podobnih ljudeh čut odgovornosti ni razvit in še ne vidijo preko domačega plota.
Poraja se nam vprašanje ali je dosežke znanosti dandanes mogoče izrabiti tudi v škodo človeštva? Odgovor je brezdvoma, da! Iz-najdma smodnika je dovolj pokazala, da so s smodnikom v prvi in drugi svetovni vojni delali hude reči. Iznašli so atomsko bombo in so jo vrgli na Hirošimo. Za to dejanje brez da po mi slimo, obsojamo iznajdi-telja. Vendar za to dejanje so odgovorni vojaki in politiki. Da so atomsko bombo vrgli na Japonsko, je odločil Truman...
Znanstveniki, fiziki in drugi, bodo izumljali nove stvari, dokler bo mogoče kaj novega iznajti. Kajti razvoja ni mogoče ustaviti.
ODGOVORNOST ZA UPORABO ZNANSTVENIH DOSEŽKOV
"Ali posledice ne peljejo v katastrofo?"
"Ne. Na svetu je velikansko razlikovanje, Vzemimo Ameriko, Sovjetsko Zvezo, Evropo, pa vzemite kakšne Filipine, Bangladeš ali Pakistan - te razlike postajajo vsak dan večje. Razlike med bogatimi in revnimi, namesto, da bi bile vsak dan manjše, so vsak dan večje. Tega razvoja ne morete ustaviti in zdaj je vse odvisno samo od tega ali se politiki zavedajo nevarnosti, v kateri so. Politiki, ki vodijo ZDA, SZ, Kitajska so, tako se zdi, počasi spoznali, da so stvari prenevarne, ker vodijo v atomsko vojno, ki pomenijo konec sveta!"
"Velike države popolnoma jasno vedo, če pride do atomske vojne, bo tisti kar bo padlo radioaktivnega na njihovo lastno deželo, dovolj, da bodo imeli težav
več kot preveč. Vsekakor več, kot bi bila vredna zmaga, ki bi jo dosegli z atomskim orožjem. Seveda če bi bila ta ali ona stran napadena, bi se vsak branil.
Sedaj so bolj od velikih držav nevarne majhna države. Med temi je lahko kakšna, ki računa, da bi vrgla bombo sosedu na glavo. Ti še vedno računajo, da bi teritorialne razprtije rešili z atomsko bombo.
Znanstvenikov pa ne kaže delati krivih za takšno stanje v svetu".
Torej kdo nosi odgovornost? Politiki! Ko bodo politiki spoznali, da je svet v nevarnosti, se bodo sporazumeli in našli pot za sožitje. Vprašanje je, če se ne bo našel zopet kak neuravnovešen fanatik kot jih iz pretekle dobe poznamo in take, ki dandanašnji dan vznemirjajo svet.
L.K.
Slovenski znanstvenik, (fizik), prof. dr. Anton PE-TERLIN je danes vrhunski znanstvenik v ZDA, zaposlen pri National Bureau of Standards v Washingtonu. Kaj on pravi o zlorabi znanstvenih dosežkov?
"Kakšna je odgovornost znanstvenikov?"
Prof. Peterlin odgovarja: "Zakaj bi bil fizik odgovoren, če odkrije atomsko energijo?! Atomske bombe vendar ne bo vrgel fizik ampak politik ali pa vojak, to je čisto vojaška stvar, stvar politikov. Nanje je treba vplivati, ne pa na fizike. Uporaba znanstvenih dosežkov, ni več odvisna od znanosti, ne od ljudi, ki so postavili zakone, ne od tistih, ki so kar koli izumili. To je odvisno od uradnika, vojaka, gospodarstvenika, politika. Pojavili so se ljudje, ki znajo delati s tem: ko je znanstveno ozadje urejeno, pride inženir, ki to praktično izvede in nato gospodarstvenik, ki Jo kupi, naroča, prodaja. Če pa se bo delala bomba, odloča politik! Za zlorabe znanosti niso krivi znanstveniki, ampak tisti, ki znanstvene izsledke uporabljajo".
Nadalje pravi: "Treba se je zavedati, da je razvoj znanosti v zadnjih petdesetih letih tako ogromen, da mu ne more slediti normalna človeška pamet! Da smo konja zamenjali z motorjem, to je še nekako šlo, ampak danes gre za novosti, ki se sploh ne morejo primerjati s starimi. Zdaj je stvar gospodarstvenikov, politikov, da svet navadijo na to, kar je prinesla znanost".
Novice in zanimivosti
GORICA - Na goriškem pokopališču so 27. oktobra odkrili spominsko kostnico, v katero so položili posmrtne ostanke 26 jugoslovenskih borcev, ki so padli na italijanskem ozemlju.
Prav tako je kostnica, ki je delo dveh skopskih umetnikov Olge Milič in Stojčeta Naumovskega, posvečena 169 pogrešanim jugoslovenskim borcem, internirancem, talcem in vojnim ujetnikom. V svojem govoru je zastopnik j ugoslo venske delegacije poudaril, da je jugoslovensko-italijanska meja, ki so jo nekdaj izkoriščali za netenje nacionalne mržnje in nestrpnosti in okoli katere se je prepletal interes velikih sil, postala jamstvo prijateljstva in zgled dobrega sodelovanja med narodi.
CELOVEC - V nabito polni dvorani Dijaškega doma v Celovcu so igralci gledališke skupine Oder mlade, dijaki slovenske gimnazije iz Celovca, uspešno predstavili odrsko uprizoritev radijske igre Smiljana Rozmana Čudežni pisalni strojček.
Predstava je izzvenela kot vesela otroška, optimistična igra, v kateri se mladina posmehuje neumnosti odraslih.
LJUBLJANA - V teh dneh je izšel v Ljubljani koledar za leto 1980 v izdaji Slovenskega duhovniškega društva, imenovan Pratika. Koledar je poln zanimivega branja, resnega in šaljivega, in je urejen v tradicionalnem slogu.
CERKNICA ■ Ob prazniku cerkniške občine, letos povezanim s 25-letnico loškega podjetja Kovi-noplastike, so v Cerknici odprli novo galvano in novo tovarno izdelkov iz nerjavečega stekla.
LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade dr. Anton Vratuša se je 26. oktobra pogovarjal s tujimi dopisniki, akreditiranimi v Beogradu in na Dunaju. To je bila dobra priložnost, da so st "tuji novinarji seznanili z gospodarskim položajem Jugoslavije in še posebej Slovenije.
Ideološka postrežba
Rajka SLAPERNIKA, pokojnega slovenskega slikarja, je svojčas poznal skoro vsak Slovenec. Posebno Ljubljančani, čeprav je bil krvav Štajerc. Znan ni bil zgolj po svojih slikah in značilni bradi, temveč tudi po svojem humorju. Nekoč je zavil z dvema prijateljema nekam, kjer bog roko ven moli. Prvi izmed teh prijateljev je bil nekako "prozaho-dno" usmerjen, drugemu pa je Slapernik večkrat očital, da preveč "škili proti vzhodu". V gostilni je natakar vprašal Slapernika, kako lahko postreže. Slapernik se je namuznil in odvrnil: "Kako? Ideološko!" Natakar seveda ni vedel, kam pestaco moli, in ker se "ideološke postrežbe" tudi v gostinski šoli ni učil, mu je pac Slapernik pomagal iz zadrege: "No, temule (prozahodnemu) prinesite viski, temule -pokazal je na "vzhodnjaka" - deci vodke, jaz sem pa neuvrščen, zato pijem cviček!"
TAXATION!
Ako niste popunili vašu taksu, za ovu godinu, ili ranije godine; bez ikakvih problema, ili kazne od strane države, možete se obratiti nama.
Mi smo jedina vaša agencija, eksperti za sve vrste takse i računovodstva. Radimo sve vrste po-reza takse za radnike, zanatlije, poslovne ljude, kompanije, investitore itd.
Kod nas se plača za popunjavanje takse kada vaš ček dode nazad od taksešena.
Dodite, telefonirajte ili pišite na našu adresu, radimo svakog dana od 9 do 5 subotom od 9 do 12 čas.
Boško Tešanovič 45 Arthur Street, Cabramatta. 2166 Tel: 726-5705. Tel: 72-9888.
Novo! Novo!
"Europa" - "Europa"
Stara "Europa" - u novom ruhu. Svakog dana sem ponedeljka izvršni specijaliteti sa roštilja.
♦ »
Nova Europa!
Novi vlasnici "Europa" restorana u želji da zadovolje svačiji ukus obezbedili su za Vas:
*	Svakog petka i subote nezaboravno veče uz veoma popularnu grupu "PINGVINI"
* Četvrtkom i nedeljom orkestar "ALASI" zabavlja naše goste narodnom i zabavnom muzikom;
*	Svakog Četvrtka i Nedelje alaska riblja
čorba u kotliču. Dodite i provedite jedno prijatno veče uz dobru uslugu i popularne cene. Dobrodošlicu Vam žele, novi vlasnici:
Julian Mendria i Alexandar Kaderijan
EUROPA RESTORAN 379 King Street, Newtown, 2042 Tel. 516 4531, NSW
yApyroj nojiOBMHH Maja 1804. roflKHe Kapaïjoptje noíje c BojcKOM OA noacapeBi^a flo CateAepeaa, ormomt rpaA m none ra rytia TonoM. CiJe-aepeBCKH Typipí, mkphm «o Ta^a, nouiaüfcy jeAHy «ejie-raiíMjy Kapa^opljy. Bojka MX npKBÍM.
— Ber "Bopïje — peKOiue TypiíM — HeMoj a» ce 6h-jeano, hah TM Ha BeorpaAf na nrra ca EeorpaAOM ypa-AHm h MH fceMO npHCTaTK.
Cacjiyma mx Kapaíjoplje, na noiirro paaMWCJiM pene Aa Hehe HanaAaTH rpaA noA ycnoBOM Aa ohm «e npe^y OApeïjeHy rpaHMUy. M pene KOjOM ¿M OHa JIMHMJOM HiiiJia. TypuíH irpHxsaTHine. KapaJjoplje OHAa oflpeAM 3a BojBOAy CMeAepeBCKe HaocMje T>ymy ByjinheBHha, Koj'H ce Meí)y npaMMa M3 OBor Kpaja npMApyacMO Ka-païjopïjy m Kara je osa j no-cTffBHO 3a crapeuiMHy cbhx ycraHUKa CMeAepescxe Ha-
# II ; t lkAl*AT>OI*T>EIIII V BPEMEHA ♦
HAHMKA Y CMEAEPEBY
xiije. 3aTWM AMxe rjiasHM-Hy CHara h OAe.
BpeMe je nojiaaco npOTH-ijajio, a o6e crpane cy ce HBpcro npHAPxaBajie Ao-roBopeHor. Me^yruM, jeA-hot OKTodapcKor Aa«a T»y-iua ce noAHaratje y jeAHoj Ka<paHH, nojauie KOH»a h ca ABa MOMKa Epene Ha hy-rxpwjy Koja je 5mia rrpaHw-na n3Meljy Cp6a m Typaxa.
— Croj! — BHKHyme TypoxH crpaxapw xoH>a-HHUWMa.
BojBOAa "Byuia HMje hh xajao 3a to. TypijH npn-nynauie m T>yiua naAe MpraB c xoH>a, a owa flea MOMKa nostypniiie narpar, y cpncKM Aeo.
Becrr.o "¿yuiMHoj norm6H-jM npojiere coKanwMa. Hm-
KO HKje T3HHO 3H30 KaKO
ce to 36hjio, ajiH crpax oa Hew3BecHOCTH 6ho je BejiH-kh h rpaAOM 3aanaAa na-HMKa. CBe urro je 6mjio opncKO AHHte ce Aa 6excn. KojiOHe w36erjior HapoAa npeMa BynaKy m IHyraBOM AOJiy oTeroine ce.
KaA ce y TypcKOM Aejiy A03»a 3a T>yiiiKHy nornCM-jy, Haera Merexc. Hh Ty hm-ko HHje 3Hao urra ce CTBap-ho aotoahjio, ajiH cy mhoth cjiyrmiH Aa ce Cp6n cnpe-Majy 3a HanaA KaA je Beh AOTjie Aouijxo Aa Ha crpa-xcape KpeHe caM bojboas 'Byuia. 36or Tora ce TypijH nosyKOUie y rpaA m yrap-Anuie oneKyjyhH HanaA-Ajim, oa HanaAa He 6m hm-ixrra h He npo^e Ayro. a TypHM yrapAMine Aa cy Cp6n HanycTMjiH Baporn. IIpBO SojaatjbUBo, a OHAa CBe xpaSpHje, KpeHyme Kpo3 cpncKM Aeo h — op-raj att>e 3aMe«M crpax. Typ-iiw ce pa3JieTeine no ony-CTejiHM cpncKMM KyftaMa n HacraAe HeBH^eHa njfaa^nca. Huje 6hjio Kyhe Koja Hnje »Man a 6ypa« ca bhhom m paiKKjOM. nourro MX KHje
6mjio Moryhe n3HerH, Typ-uyi noHeuie Aa nynajy y SypaA. ycKopo je sapom TpeiuTana oa nyqH>abe, Kao Aa ce y h>oj boam Hajaceiu-Hm 6og. Bhho h paKMja TeKJIH Cy OOTOliHMa.
Hhm je nyo 3a "ByuiKHy nomfinjy m 3a CBe oho uito ce nocjie AoroAHJio, Kapa-bop^e noxcypji ca BojcKOM npeMa CMeAepeBy, carepa TypKe y rpazí h oraepH to-noscKy najbfiy. TypijM cy 6mjih AoSpo yrap^eHH h ne-KajiH cy cnpeMHM HanaA ycraHHxa. MeJjyruM, 6e3 HKaKBor BHAJtHBor pa3jiora Kapaljopije none noBJiaHH-TH sojCKy. AjiH ocraan 3a COSOM OKpHBeHMX 600 AO-6po waopyxaHHx MOMaKa.
MAJIC JE KO 31HAO MCTMHY O nomBM-m BOJBOAE BY11JE, TE CTPAX Ofl OCBE-TE 3A8JlAflA HA OBE OTP AHE, M METjY TyFMMlMA M MET)Y CPBUMA.
3a rjiaBHOM Kapabop^esoM KOJiOHOM »muía je, 3aocra-jyhw, Ma«>a rpyna ycTaHH-Ka. KaA Typiyi BHAeuie Aa ce CpÖM noBjiane, MSJiere M3 rpaAa h noHHy Aa rowe OHy 3aocrajiy rpyny. Obm yAape y 6er BHHyftM 113 CBer rjiaca:
— Eto Typaxa, ero Ty-paxa!
Ilpojype T8KÖ nopeA ohmx 600 CKpMBeHHX MOMaKa, a Typiw, 3aHeTM roH>eH>eM,
HHCy HH npMMeTMJIM KJion-Ky. Obm mx nycTe Aa Ha-craBe roH>eH.e h ohm yjiei'e y rpaA « noHHy Aa y6wja-jy CBe ixiTO ce HMje npema-Bajio. BvmeBiirH urra ce Ae-maaa, TypHM nojype na-Tpar, aJiM roKbeiHM Kapa-^op^eM. TaKo cy ce HaxixjiM M3Meßy Ase BaTpe. CMeAe-
peBCKH rpaA je nao 14. HOBeM&pa 1805, a ycTaHMyM oy 3anjiehmjim 16 TonoBa m MHOro MyHMHMje. M c
III KOIM HE
yjeAHOM nO3H8T0M KHHeCKOM pecTO-paHy y Can 4>páH HMCKy HeASBHo ce sanoc jiHO Jim Han, «pyrow 3a aqMBAaae nme-ckhx cneimj ajiHTera. A-jiH, y (maj pecropaH oh HMje npHByxao cjuao-Kycne Ao6po cxyB&HOM XpaHOM, Befi HaHHHOM
yKpamasaBba nocyAa y soje je cepBHpa.
HaHMe, yMecro a® ry xpaHy crasjba y cran-»apAHe nocyAe oa Mera-jia, nopnyjiaHa mjih cra-KJia, JIhk HaH Je crasa y jiOHije h mepne oa xopa jiyCeHHi^a, CyHAesa, no-MopaHHH mjih OusaBa. CsaKaKO, jeAHO oa ae-roBHx peMex-Aejia je osa jiySeHHna (Ha cjih-Hh) y Kojy Je cnnao ray BaHO Meco, HOMemaHO ca
maMKMH»OHMMa, pa3HHM noBpheM h 3a"fflhm0.
A Aa 5m HanpaBHO Taj BeOMa HCH»CHH KHHeCKH coehhj&nmter 6hjio My je noipe6HO caMO a®» naca paAa, aok je 3a npaBJbeH»e nocyAe yrpo-
iitmo HHTaBHX 10 CSTH.
— Tpefia HapoHHTy na»H.y oSpanrra Ha 60-jy Kope JiyÖeHHne — Kaste JIhh Han — ko j a Mopa Aa je cnyAa yjeA-HaneHa. A Ka«a h3 H>e H3B8AHM „CP*", TCK OHAa Ha KOpH, mtjiom, H3-
HpraM niapy, na Ha no-jeAHHHM MeCTHMa CKH-
A8M 3ejieHH cjioj, HexaA aefieo caMO nojia mmjih-Merpa a HexaA m wraa caHTHMerap. HajBrane mm ce AonaAa Aa y kopk rpaBHpaM 3Majene, jep ohh, 3a H&c Kimese
npeAcrasjbajy cmrtkwie cpebe h ycnexa.
Hnax, jeAMHa Mana o-bhx nocyAa je — nrro ne Mory ce nepy, Beh ce nocjie npse h jeAHHe ynoTpe6e fianajy. Y npo THBHOM, 6p30 6m ce ca-cymHJie h yBeHyjie.
r
rio3opmuTe je ÖAMcraAO
Y HCTBpTaK, 30. OKTOöpa 1869. roflHHe (npc 110. roflHHa), caaaraH.a 3rpaaa HapoaHor noaopmuTa y Beorpaay cBenano jc OTBopeHa n3BoijeH>eM cueHCKor KOMafla „IlocMpTHa cnaBZ KHe3a MMxawna", koj'h je 3a Ty npnamcy Hanucao Taaa no3HaTn kh>hxccbhhk Taop^c Ma^ernk. YnpaBHHK no3opHiirra, JoBaH "BopJjCBHfe no3flpaBHo je npMcyTHe, Me^y KojMMa cy 6h/ik neTHaecTO-roflHiiiH»H KHC3 MwaaH ca HaMecHMUHMa « flpym aocTojancTBeHHUH n crpam npeacTaBHHHH.
HacncBHy yjiory je tvmbmmo ZtyijMaH, HHane ynHTe«. jaxaH>a y BojHoj aKaAeMHjn; umbo je mctm crac Kao KHe3 MwxaH^o h MacKa My je 6wna TaKo BepHa Äa je nyô^HKa y fteMy Bnnejia „cyuiTy cJiMKy h npHJiHky" HeaaBHo norHHyjior KHe3a. 3a ycneumo OÄHrpaHy yaory, HyuMaH je HarpaijeH ca ABa AyKaTa.
JeaaH oieBHflau je 3a6efle»HO aa je no3opwuiTe '„6™cTaAO y nyHoj cbctjiocth", MeMy je, nopea CBenaHor pacnono»eH.a, pacKooiHor HaMenrraja m aenoKynHor ype^eiba HOBe 3rpaae — HajBHiue AonpHHeno TeK yBeaeHo racHO ocBeTjbeH>e.
O HeHaAOBMÜMMa — 3a OKy BMHa
Ha jednoj lïpKBeHoj kh>u3U — rpeôHUKy y Epa.HKoev.HiL koô Ba-jbeea, Kojy je ûokaohuo khg3 AneKca U3 nyeene nopoduiçe He-HadOBuha, nana3u ce 3anuc o roj nopoduv,u, iL3 nepa ucto toko Hyeenoi Xay.u-PyauMa. 3anuc ce 3aepiuaea oeaKo: „Uodnuca apxiiAiandpuT PyeuM 3a OKy euna".
Joui jedna ycnoMeua Ha Ile-Hadoeitheee y Bajbeey ja deo zpada KpyiuuK, Ha3eaH no xpy-uiKOMa Koje je y tom npajy 3a-caduo npora MaTeja auhho.
1