List za slovenski narod v Amer ki in glasilo K. S., K. Jednote	
36. šte vilka	<Soliet, Illinois, 13. avgusta 1909	Imetnik XVIII
LETINA 1909
NAD POVPREČNO,
Boljša bo nego lani in predlanskim, pravijo poročila iz vseh delov dežele.
PRELEPA NA SEVEROZAPADU.
Minnesota in obe Dakoti v znamenju prosperitete.
Washington, D. C., 11. avg. — Letina v Združenih Državah dne 1. avgusta 1909 je kazala v celoti nekoliko boljše razmerje, nego dne 1. avgusta 1908, in znatno boljše, nego v desetih letih povprečno razmerje vseh pridelkov dne 1. avgusta.
Poleg boljšega stanja letine je tudi obseg obdelane zemlje okoli 1.6 odstotka večji nego lani.
Tako je razvidno iz splošnega pregleda letine, objavljenega včeraj.
Ozimna pšenica, jara pšenica, koruza, oves, rž, lan in grozdje kažejo boljše razmerje nego lani in povprečno zadnjih deset let; ječmen in podzem-ljice (krompir) kažejo boljše stanje nego lani ob tem času, in le neznatno slabše nego povprečno stanje.
Važni pridelki, ki so dne 1. t. m. kazali slabše nego lani in povprečno zadnjih deset let, so bombaž, riž, seno, ajda in jabolka. Stanje je pa različno v raznih krajinah Združenih Držav.
V celoti je bilo relativno ali odnosno stanje letine v raznih delih Združenih Držav dne 1. avg. sledeče: Severne države ob Atlantiku, vštevši New York in Pennsylvanijo, 79.7 ali 7.5 odstotka pod povprečnim stanjem desetih let dne 1. avg.; severne osrednje države vzhodno od reke Mississippi, vštevši Ohio, Indiano, Illinois, Michigan in Wisconsin, 88.5 ali 6.6 odstotka boljše nego povprečno; severne osrednje države zapadno od reke Mississippi, 88.8 ali 8.7 odstotka nad povprečnim desetih let; južne države ob Atlantiku, 80.1 ali 3.8, pod povprečnim; južne osrednje države, 72.2 ali 1 odstotek pod, in daljne zapadne države, 91.4 ali 4.8 nad povprečnim.
Tobak in medičniki (sweet potatoes) so bili boljši nego povprečni a pod lanskimi.
Ozimna pšenica bo dala 432,920,000 bušljev, a lani jih je bilo 437,908,000.
Minneapolis, Minn., 8. avg. — Se-verozapad je letos blagoslovljen z žitom. Žetev je pri roki in je že splošna v Minnesoti in South Dakoti, ter se razteza v North Dakoto. Rekord bo presežen glede pšenice in koruze ter bržkone ovsa in lanu, dočim bo tudi ječmen pokazal svoj rekord.
$375,000,000 do $400,000,000 bo treba za nakup teh pridelkov po sedanjih cenah. To je pač najboljši dokaz za prosperiteto, katere je spet enkrat deležno prebivalstvo severozapada.
“Northern Pacific-železnica je pripravljena za prevažanje pridelkov,” je rekel predsednik Elliott. “Vsakovrstni pridelki so v izobilju, kakor že sedem let ne.”
Letovišče zgorelo.
Middleton, N. Y., 11. avg. — Škodo, ki jo cenijo nad $1,000,000, je povzročil ogenj, ki je snoči vpepelil 36 hiš ob glavni cesti v mnogoobiskovanem letovišču Monticello, N. Y. Med zgorelimi poslopji se nahajajo hoteli, pro-dajalnice in stanovališča. Ogenj je bil proti jutru omejen, ko se je rabil dinamit. Trije hoteli, napolnjeni z letoviščarji, večinoma iz New Yorka, so. bili razdejani. Ti so: Rockwell House, največji hotel v Sullivan countyju, Palatine Hotel in Bolsum Hquse. Vsi gostje so srečno utekli in povečini rešili tudi svoje stvari. Hotelu “Monticello House” je ogenj prizanesel. Uničil je pa ogenj Union National-banko, poslopji obeh dnevnikov in vse prodaj alnice v mestu do ene. Nadaljnje razširjanje ognja se je preprečilo z di-namitnimi razstrelbami. Ko je og^nj dosegel tovarno za električno razsvetljavo, nahajajočo se za Palatine hotelom, je zapihala močna sapa.
Požar v South Chicagi.
South Chicago, 111., 10. avg. — Davi je besnel ob Superior Avenue in 86. cesti pogubonosen požar, ki je napravil gmotne škode okoli $50,000. Zgorela je cela vrsta lesenih hiš, nad 30 družin je brez strehe in več oseb je bilo v smrtni nevarnosti, a govorice o šesterih smrtnih slučajih na srečo niso bile utemeljene. Ogenj je nastal iz doslej neznanega vzroka v ozadju necega poslopja ob Superior Ave. in se je razširil neverjetno hitro. Mnogi prebivalci so morali bežati na ceste v svojih ponočnih opravah. Ogenj je izbruhnil okoli 1. ure zarana in bil razširjen po močni sapi.
Nova katedrala.
Dne 15. avg. bode blagoslovljena nova katedrala v Salt Lake City, Utah. Slavnost bo vodil apostolski delegat Msgr. Falconio ob azistenci nadškofov Irelanda iz St. Paula in Glennona iz St. Louisa in mnogo drugih škofov in duhovnikov. Cerkev je jedna naj-krasnejših na zapadu in stane $750,-000.
Pij X. šest let papež.
Rim, 9. avg. — Šesta obletnica kronanja papeža Pija je bila danes obhajana prav slovesno. Veliko sv. mašo v Sikstinski kapeli je daroval kardinal Merry del Val, papeški državni tajnik. Navzoči so bili mnogoštevilni kardinali, diplomatje, plemenitaši in papeževi sorodniki. Velik koncert je bil prirejen v Vatikan«.
Tropična vročina.
Philadelphia, Pa., 9. avg. — Ob treh popoludne je kazal vladni toplomer, ki vedno zaostaja za pouličnimi toplomeri, že 98 stopinj v senci. Tu je bil ta dan najtoplejši izza štirih let.
New York, 9. avg. — Vladni toplomer je kazal tukaj ob treh popoludne 93 stopinj, najvišjo toplino tega poletja. Do danes je bila najvišja toplina dne 25. junija in 30. junija, ko je znašala 92 stopinj. Na srečo je pihljala med dnevom hladilna sapica in v zraku je bilo malo vlažnosti, kar je olajšavalo učinek vročine.
Nesrečna priseljenka.
Ogdenburg, N. Y., 9. avg. — Izgu-bivša pamet vsled zamotanosti prise-litvenih zahtev, je ga. Ana Kuljaj, rodom Poljakinja, nocoj odpotovala od tu v New York v spremstvu vladnega nadzornika. Poslana bo nazaj v Galicijo, Avstrija.
Pred dvema mesecema sta omenjen-ka in njena 15 let stara hči prišli v New York in bili pripuščeni kupiti ti-keta za vožnjo v Ladysmith, B. C., kjer sta se imeli pridružiti soprogu ozir. očetu, ampak v Prescottu, Ont., so ju zavrnili kanadski uradniki, češ, da nimata zadosti denarja.
Ker se radi neznanja angleščine ni mogla sporazumeti, je žena prišla ob pamet in je bila od takrat tukaj v državni bolnišnici.
Kanadska oblastva so zdaj dovolila pripustiti hčer in poslana bo k svojemu očetu.
Ugrabljenca še nista najdena.
St. Louis, Mo., 11. avg. — Vsled tozadevnega sporočila iz Duncannona, Pa., je bilo nekaj časa misliti, da se tamkaj nahajata otroka, ki sta bila zadnji teden tukaj ugrabljena bogatemu Italijanu Viviano pod zahtevo $25,000 odkupnine. Nesrečni oče je že hotel odpotovati v Pennsylvanijo, ko je zdajci dobila policija vest iz Dun cannona, da sta dotična otroka iz Al-toone, Pa., kjer bivajo njuni starši.
Vlak zadel ob karo.
So. Chicago, 111., 6. avg. — En moški je bil usmrčen in 40 oseb je bilo bolj ali manj težko ranjenih, ko je snoči ob polosmih ob 103. cesti in Indianapolis Ave. južnovozeč osebni vlak Pennsylvania-železnice treščil v karo električne železnice, držeče v Ham-mond, Ind. Motornik kare je baje povzročil nesrečo. Na točki, kjer se je pripetila nesreča, se križajo tiri v ostrem ovinku in so na križišču skoro vsporedni. V kari je luč nenadno u-gasnila, in koj nato je kara zletela s tirov. Hlapon železniškega vlaka je karo kar strl in se potem prevrnil.
Banka na Reki okradena.
Reka (Fiume), 11. avg. — Splošno kreditno banko na Reki so davi napadli trije “Rusi”, ki so blagajnika ustrelili in uropali $6,000. Nato so roparji tekli .na cesto, kjer so svoje zasledovalce odganjali z revolverji. Nekemu policaju pa se je posrečilo, pobiti roparja, ki je nosil plen, dočim sta ostala dva utekla. Ves denar je bil spet najden. Ujeti ropar je navedel svoje ime kot Salomon (aha!) Kisinoviki in je rekel, da prihaja iz Odese.
Žrebanje za zemljišča.
Spokane, Wash., 11. avg. —1 Žrebanje za vladna zemljišča v Flathead Indian-reservaciji se prične v mestu Coeur d’ Alene, Idaho, jutri ob 10. uri in bo trajalo tri dni. Skupaj 6,000 imen vsebuje imenik srečnih prosilcev. Registriranih za zemljišča v Flathead-reservaciji je bilo 80,894 oseb
4,000 akrov za park.
Marinette, Wis., 11. avg. — Pomožni državni pravdnik Messerschmidt je v Sturgeon Bay ta teden, da zaključi kupčijo glede nakupa 4,000 akrov zemlje v Door countyju. Ta zemlja bo tvorila prvi državni'park v Wisconsi-nu pod odredbo, sprejeto v zadnji po-stavodaji, ki je določila $150,000 v to ! svrho.
OBE STRANKI STA TRDOVRATNI.
Pogajanja med zastopniki cestnože-lezniških družb in njih vslužbenci doslej brezuspešna.
CHICAŽANI V NEGOTOVOSTI.
Razne delavske vesti iz drugih krajev. Štrajk v McKees Rocksu.
Chicago, 111., 12. avg. — Unijski voditelji cestnoželezniških vslužbencev so včeraj sicer izjavili, da se mora še tekom dne odločiti vprašanje, da li bo v Chicagi vkratkem cestnoželezniški štrajk ali ne, vendar do danes še ni prišlo do take odločitve, in stranki se nista še prav nič zbližali vkljub daljši konferenci, ki se je vršila včeraj popoludne v uradu “City Railway”-kom-panije. Mestni zastopnik Walter L. Fisher, ki je tudi včeraj bil z unijci in železniškimi uradniki, je pač trdil po konferenci, da se utegne vsak hip skleniti mir in da se gre samo še za ureditev nekaterih podrobnosti. A gotovo je, da unijci še trdovratno zahtevajo za vslužbence že po preteku enega službenega leta 30c na uro, in da železniška družba to stališče najodločneje pobija.
Danes popoludne se bo vršila konferenca vslužbencev “Chicago Railway” kompanije z njihovimi delodajalci, in razpravljala se bode ista zadeva.
V petek bodo potem unijski voditelji naznanili unijcem izid svojih pogajanj z uradniki železniških družb in zbrani člani unije bodo glasovali o tem, da li naj ponudbo železniške družbe sprejmejo ali ne. Ako bi prišlo pri tem glasovanju do večine proti sprejetju ponujanih dopustov železniških družb, potem še vedno ne bi bila izključena možnost štrajka.
Več unijskih uradnikov je včeraj poročalo v glavnem stanu, da so se vsluž benci naveličali dolgega čakanja in brezkončnih pogajanj z železniškimi družbami brez vsakega zbližanja. Sedaj je nevarnost spet resnejša, da u-tegnejo cestnoželezniški vslužbenci, 9000 po številu, vendarle zaštrajkati. V delavskih krogih prevladuje misel, da se pogajanja pretržejo in da se utegne odrediti štrajk, če se pred koncem tedna ne doseže sporazumljenje.
Položaj pa napravlja še resnejši vest, da so baje tudi vslužbenci nad-uličnih železnic zahtevali zvišanje plač in zapretili s štrajkom v slučaju, da se njihovim zahtevam ne ustreže.
Štrajk v McKees Rocksu, Pa.
Pittsburg, Pa., 10. avg. — Upanje
6,000	štrajkarjev v tovarni “Pressed Steel Car” - kompanije v McKees Rocksu, da bo stavka kmalu končana, je šlo po vodi, ko je prišel Samuel Welsh, kompanijski mešetar, v glavni stan štrajkarjev in je tem sporočil, da novi poslovodja kompanijski, James Rider, noče nič vedeti o zahtevah štrajkarjev, ki jih stavijo kot skupina, in da se bo pogajal samo s posamezniki. Koj po prejemu tega sporočila je bil sklican velik shod v “Indian Mound”, ki je bil prav mdčno obiskan.
Pravijo, da so se mnogi štrajkarji, ki so bili obveščeni o tem, da morajo kompanijske hiše zapustiti, snoči preselili v drug(e kompanijske hiše, dočim so se dosedanji stanovalci teh hiš preselili v zapuščene hiše.
Pittsburg, Pa., 10. avg. — "Gradniki “Pressed Steel Car”-kompanije še niso odgovorili izvrševalnemu odboru štrajkarjev glede že znanih zahtev štraj-karskih v Schoenvillu, stavljenih zadnji teden. Pričakovati je, da pride do izgredov, če bo 47 štrajkarjev, ki so dobili povelja oditi, izgnanih iz kompanijskih hiš z njihovimi družinami vred.
47 družin izgnanih.
Pittsburg, Pa., 9. avg. — Opoludne so šerif Gumbert in pomožni šerifi naznanili 47 družinam štrajkarjev v tovarni “Pressed Steel Car"-kompanije v McKees Rocksu, da morajo v štiriindvajsetih urah zapustiti svoje hiše.
Strela udarila v rudnik.
Telluride, Colo., 9. avg. — Strela je udarila v tukajšnji Liberty Bell-rud-nik in povzročila smrt treh rudarjev. Zadušili so se v dimu, ki je napolnil spodnje rove, ko so se poslopja ob vhodu v rudnik užgala. Stanje 4 drugih žrtev dima je opasno. Več drugih rudarjev je bilo po dimu omamljenih, ko so hoteli svoje tovariše rešiti.
Delavci zahtevajo pivo.
Gary, Ind., 10. avg. — Delavci v tu-' kajšnji jeklarnici izjavljajo, da je pivo J življenska potreba in, če se jim ne bo
dovolilo kupovati kar potrebujejo v Gary, da pojdejo drugam, kjer se lahko dobi pijača.
Odkar so bile zaprte skrivne pivnice (blind pigs), kjer se je točilo pivo proti-postavi, po kateri so šaluni prepovedani do prihodnje spomladi, je bilo mnogo nezadovoljnosti med delavci. V velikih številih so zapuščali mesto in šli delat v South Chicago, Indiana Harbor in druga okolna mesta, kjer se potrebna pijača še toči.
Položaj postaja zelo resen in poleg jeklarniških uradnikov, ki jim že primanjkuje delavcev, so tudi trgovci v strahu, da izgube ‘business’. Zato so ukrenili vse potrebno, da se neprilika odstrani. Trgovec F. P. Deem je o-skrbel prošnjo s podpisi vseh trgovcev in mnogostoterih jeklarniških delavcev na župana Knottsa, da dovoli razvažati pivo v zasebne hiše. Bati se pa je, da bo župan to prošnjo zavrnil, ker je pomnožil policijo in načelniku iste naročil, prepredati uvažanje piva.
Mnogi delavci pravijo, da ne bi bili saluni odstranjeni in da ne bi sedaj nedostajalo piva, ako ne bi bil župan Knotts dovolil krčmarjenja po razvpitih beznicah. Župan Knotts je izgubil ljudsko zaupanje in ob prihodnjih volitvah ga res utegne poraziti njegov tekmec in bivši župan jolietski, Mr. Crolius.
Črnci-povzročajo homatije.
Oak Forest, 111., 11. avg. — Tu je zaklala zadnje dni nevarna brezpo-"sta\ ost, da je moral biti imenovan pomožen šerif. Sedaj se namreč tu gradi okrajna ubožnica v zvezi z bolnišnico za jetične, kar bo skupaj stalo dva milijona dolarjev. Zaposlenih je okoli 500 delavcev, črno- in belokož-nih. Ti spavajo v barakah blizu neke naselbine črnokožcev. V tej naselbini vladajo razmere, da jih ni opisati. Daši nima nikdo licence, se točijo raznovrstne pijače od nedolžnega ječme-novca do najmočnejšega žganja in 'odprte so mnoge igralnice. Ropi, tatvine in slični zločini so na dnevnem redu. Šele predkratkim je bil neki be-lokožec na poti domov napaden, neusmiljeno pretepen in oropan za $75.
Pretep med Ogri in Poljaki.
South Chicago, 111., 10. avg. — Davi je prišlo do spopada med poljskimi in ogrskimi delavci, med katerim je bilo vsepolno oseb ranjenih in tudi četvero policajev grdo zdelanih. Boj se je vršil na praznem stavbišču ob Superior Avenue in 84. cesti, v neposredni bližini tovarn Illinois Steel-kompanije, kjer so vsi dotičniki zaposleni. Okoli 200 oseb se je udeležilo pretepa, a policiji se je posrečilo, prijeti samo glavne kolovodje. Ogre je vodil neki Stanley Washa, Poljake pa Frank Myčan-ski. Raznomiselnost o verskih stvareh je baje povzročila izgred, pri katerem so igrali odlične vloge noži, gorjače in kameni. Ko je pridrvilo na lice mesta okoli 50 policajev s povzdignjenimi krepeljci, se je bojišče kmalu izpraznilo.
Zeppelin živi.
Berolin, 10. avg. — Govorica, spočeta v Londonu, da je umrl grof Zeppelin, iznajditelj vodljivega zrakoplova, ki nosi njegovo ime, je neutemeljena. Zeppelin ni le živ, marveč tudi nai hitrem potu okrevanja po mali operaciji uljesa na tilniku. Pogumni zra-koplovec je že tako okrepčan, da se izprehaja pod milim nebom. Po londonskem sporočilu je bil cesar Viljem ki je bil na obisku pri grofu Benticku v Haagu, zelo ganjen, ko je sprejel vest o smrti iznajditelja.
Štrajk na Švedskem.
Stockholm, 11. avg. — Misel prevladuje, da je zlomljena hrbtenica splošnemu štrajku, ki se ga udeležuje okoli 300,000 delavcev, dvajseti del prebivalstva švedskega. Delavci raznih vrst se v pomnoženem številu povra-čajo k delu in pričakovati je, da se tudi črkostavci in tiskarji. vkratkem vrnejo na delo. Stockholmski časopisi si medtem pomagavajo z malimi, na ročnih tiskalih natiskanimi izdajami, dočim se časopisi južnega dela dežele tiskajo na Danskem.
Priporočilo.
Rojakom v Frontenac, Kans., priporočamo našega zastopnika g. John Kerne.
On sme prejemati naročnino in izdajati pobotnice.
Uprav. “A. S.”
Jolietska novica.
Pred nekoliko dnevi se je sklenila kupna pogodba med K. S. K. Jednoto in Slovensko-Amer. Tiskovno Družbo za loto, 25x165 čevljev, za kateri prostor je plačala tiskovna družba Jed-noti vsoto $1,800.00.
Na omenjenem prostoru se bode sezidalo poslopje za tiskarno.
PROTI RAZPOROKI, PROTI SOCIALIZMU.
Letno zborovanje Ameriške zveze katoliških društev v sredo zaključeno.
3 MILIJONE SKUPNIH ČLANOV.
New Orleans izbran za zborovališče prihodnje konvencije.
Pittsburg, Pa., 11. avg. — Letna konvencija ameriške zveze katoliških društev (American Federation of Catholic Societies) je bila danes zaključena z izvolitvijo in vmeščenjem uradnikov ter sklepčno službo božjo. Zve-zine zadeve bodo imeli v oskrbi prihodnje leto sledeči uradniki:
Glavni predsednik, Edward G. Feeney, Brooklyn; pryi predsednik, J. B. Oelkers, Newark, N. J.; drugi podpredsednik, Thomas P. Flynn, Chicago; glavna blagajnica, Mrs.. Elizabeth Rodgers, Chicago; maršal, J. Carlin, Hays, Kas.; zastavonoša, poglavar Red Willow iz Pine Ridge Indian Agency, South Dakota. Thomas H. Cannon iz Chicage je bil izvoljen članom izvrševalnega odbora.
Mesto New Orleans je izbrano kot zborovališče za letno konvencijo leta 1910. Po poročilu finančnega odbora ima federacija nad $3,000 prebitka v rokah. Ko je Rt. Rev. A. McFaul vmestil uradnike, je bila brzojavljena zahvala papežu Piju X. in drugim za prijaznosti, izkazane federaciji.
Ko je bila v ponedeljek otvorjena prva poslovna seja letne konvencije v Carnegie Music Hallu, je bilo prisotnih 500 delegatov, ki so zastopali dvajset društev s skupaj 3 milijoni članov. Prvi dan se je vršila samo organizacija konvencije. Prečitana so bila poročila raznih uradnikov. Tajnik Matre je poročal, da ima sedaj federacija članov v sleherni državi Unije. Nadalje je poročal, da je zaznamovati glede šolstva napredek, istotako glede agitacije proti razporokam in proti socializmu. Poročilo omenja tudi preiskavo gotovih pritožb, podanih proti guvernerju Postu na otoku Porto Ricu.
OGLAS.
Naznanja se rojakom v Ameriki, da je naprodaj lepo posestvo, katero se nahaja pol ure od Radeč pri Zidanem Mostu v vasi Močilno. Posestvo obstoji iz 62 oralov zemlje. 42 oralov je doraščenega bukovega gozda, drugo so itjive in travniki z vsem poslopjem, katero je vse v dobrem stanu. Okoli poslopja je velik sadni vrt in nekoliko vinograda. Vse zemljišče se nahaja blizu poslopja. Les iz gozda se lahko drago proda. — Toraj rojaki, katerega veseli kupiti v starem,kraju lepo posestvo naj nezamudi te lepe prilike. Proda se tudi le samo z nekoliko gozdom. Cena je ugodna. Pojasnila dajeta:
Franc Selenc ali Alojz Paulin, v Trebnjem, Dolenjsko.
Zahvala.
Ko je prišla moja žena z otročičem na Ellis Island, bila je tam zadržana, ker ni imela dovolj denarja za nadalj-no popotovanje. Tedaj sem bil tudi sam v zadregah, zato sem bil v veliki stiski. Družba Sv. Rafaela iz New Yorka se je pa po svojem misijonarju zavzela za njo in jo brezplačno sprejela v izseljniški dom. Založili so jo tudi s potrebnim denarjem in jo sem poslali. Koliko grenkih ur so s tem prihranili moji ženi. In slednjič ker sem bil sam v potrebi je odbor vso svoto velikodušno podaril. — Zato se čutim dolžnega se Družbi Sv. Rafaela in zlasti njenemu misijonarju č. Kazimira Zakrajšek se javno zahvaliti za te dobrote. — Rojaki, vi pa iz tega slučaja vidite, kako potrebna in koristna je za nas ta dražba. Oklenimo se je vsi in tako pomagajmo ubogim rojakom, ko so v potrebi.
Frank Slobko, East Mineral, Kans.
Razprodaja mesa v soboto.
Govejska reberca, funt po 9c. Govedina, funt po 7c.
Govedina za kuhanje, funt po 6c. Sirloin Steak, funt po 10c.
Round Steak, funt po 10c.
Shoulder Steak, funt po 9c. Hamburger Steak, funt po 8c. Svinjske klobase, funt po 7c. Frankfurtarice, funt po 9c.
Poljske klobase, funt po 8c. Navadne klobase, funt po 8c. Najboljše šunke, funt po 14c. Slanina, funt po 15c.
California šunke, funt po 10c. Corned beef, funt po 6 in 7c. Svinjina, navadna, funt po 6c.
Mast v konvah, funt po 12j4c. BUEHLER BROS. CO.,
112 Jefferson St.,	Joliet, Ills.
DRUŠTVENE VESTI.
Rockdale, P. O. Joliet, 111., 9. avg.—
Naznanjam vsem onim članom društva sv. Treh Kraljev štev. 98. K. S. K. J., kateri niso bili pri posebni seji 8. avgusta, da se je na tej seji razpravljalo o došli prošnji od tukajšnjega litvin-skega društva, katero nas prosi, da bi se vdeležili slavnosti, katero bodo imeli v nedeljo 15. avgusta, ko bodo blagoslovili novo zastavo. In to prošnjo je naše društvo odobrilo. Toraj naj vsaki pride v nedeljo 15. avg. ob 11. dopoldne v šolo in vsaki naj vzame re-galijo, znak in bele rokovice. Potem se odpeljemo "s posebno karo v Joliet, kjer bode v polski cerkvi blagoslovljena nova zastava. In po blagoslovije-Jiju zastave se zopet pripeljemo nazaj v Rockdale, nakar se prične veselica s plesom. Kateri izostane ta dan, plača $1.50 kazni; izvzeti so bolniki in oni, ki delajo isti dan. To naj si vsaki dobro zapomni, da se ne bo kateri izgovarjal, da ni vedel. Vendar u-pam, da bode vsaki vpošteval prigovor, kateri pravi:, roka roko umije, in tako bode vsaki prišel ne da bi iskal poseben vzrok zato. Karo, na katerej se peljemo v Joliet in nazaj, bode vsaki član našega društva jednako plačal, če bo prisoten ali ne; in še poseben doklad, katerega je društvo odločilo, je dolžan vsaki plačati, to se bode ko-lektalo pri prihodnji redni seji.
John Zalar, tajnik.
Waukegan, 111., 7. avg. — Prosim, g, urednik, da priobčite par vrstic v Vaš nam priljubljeni list A. S.
Društvo sv. Jožefa štev. 53. K. S. K.
J.	je napravilo piknik dne 1. avg., ki pa se je jako slabo obnesel, ker je nas obiskal dež. In tudi sta nas presenetila s svojim obiskom g. gl. preds. K,
S.	K. J. Ant. Nemanich in pa g. gl, tajnik K. S. K. J. Jos. Zalar. Zahvaljujem se v imenu odbora vsem društvom, ki so se v tako obilnem številu udeležila korakanja. Igrala nam je domača slov. godba jako lepe komade prav izvrstno. Tudi Slov. Pev. Dram. Društvo Ljubljanica je nam zapelo nekaj lepih narodnih pesmi. Zahvaljujem se ženam in dekletom od društva sv. Ane štev. 127. K. S. K. J., ki so se žrtvovale in pomagale pri prodaji “ice cream”.
Z delom gre tukaj še precej dobro, ali vročino imamo veliko. Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J.
Peter J. Srnovršnik, tajnik.
^Cumberland, Wyo., 5. avg. — Cenjeni g. urednik Am. Sl., prosim, da natisnete te vrstice v vaš cenjeni list.
Kar se tiče dela, še vedno nas ni zapustila kriza. Delamo namreč 4 dni na teden in se še takrat ne zasluži toliko kakor b; se moralo.
Kar se pa tiče na društvenem polju, pa se tudi z vso gotovostjo lahko trdi, da nismo Cumberlandčani zadnji v tem oziru. Imamo namreč 5 podpornih in eno pevsko društvo, katera vsa primeroma dobro napredujejo. Omenjam tudi, da je naš predsednik Franc Klau* zar društva Mar. Zdr. Bolnikov štev. 94 K. S. K. J. prostovoljno odstopil od predsedništva in podpredsednik Jack Žovne je odpotoval iz tega kraja, in smo na ti mesti izvolili na redni mesečni seji 1. avgusta Jos. Jugovnika predsednikom in Jos. Marovta podpredsednikom.
Končno' opozarjam nekatere društvene tajnige, spadajoče h K. S. K. Jednoti: Dogaja se namreč večkrat, da se uslišijo poslane nam prošnje raznih ponesrečenih sobratov, in jaz zdo-laj podpisani pošljem določeno na dru’ štvenega tajnika in obenem prosim za takojšen odgovor, katerega pa naravno nikoli ne dobim, in tako se jaz ne morem opravičiti pri društvu, ali sem poslal ali ne.
H koncu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje to- in onstran oceana.
John Pagon, I. tajnik.
Zahvala.
Društveni odbor sv. Jurija štev. 100 Iv. S. K. J. se lepo zahvaljuje spodaj omenjenim društvom, ki so darovala
za našega bolnega brata John Pluta sledeče podpore:
Št. 2. Sv. Jožefa, Joliet, 111....$ 2.00 “	14.	Sv. Janeza Krst., Butte,
Mont................... 5.00
“ 72. Sv. Antona Pad., Ely,
Minn................... 4.00
“ 79. Marije Pomagaj, Waukegan, 111.................... 3.00
“ 118. Sv. Pavla, Little Falls,
W. Va.................. 2.00
“ 53. Sv. Jožefa, Waukegan,
111................... 10.00
“ 24. Sv. Barbare, Piper, Ala. 1.00
Skupaj .............$27.00
Sunnyside, Utah, 4. avgusta 1909.
Alojz Kavalar, tajnik.
Vsak slovenski delavec, posebno pa člani delavskih unij, bi morali biti naročniki in čitelji “A. S.”, ker le ta list izdelujejo slovenski unijski tiskarji. Delavci, zavedajte se, unija je moči
Joliet, IH., 11. avg. — Prihodnjo nedeljo bomo obhajali praznik Marijinega Vnebovzetja. Okoli tega dne bomo dosegli višek poletne vročine, pravi prof. Hicks, vremenski prerok v dalje, St. Louisu. Potem bo baje nekaj viharjev z bliskom m gromom, in ozračje bo očiščeno in pripravljeno za “indijansko poletje”, naj lepšo letno dobo v tej deželi. Skoro neznosna soparica nas je stiskala začetkom tega meseca, a človek dobre volje vse prenese, tudi stisko pasjih dni.
— Martin in Ana Horvat, 1402 Elizabeth st., obžalujeta izgubo svojega 6 mesecev starega sinčka Martina, ki je umrl v nedeljo zjutraj in bil pokopan v ponedeljek popoludne. Pogreba se je udeležilo mnogo prijateljev in znancev obojega spola.
Baltimore, Md., 5. avg. — Gospod urednik! Že dolgo nisem nič poročal, a se zopet oglasim, ker mi je ravno naročnina potekla, pošljem isto še na-
Morda si naši rojaki po raznih mestih mislijo, da delavci tu samo polže “oysters” izcejamo iz luže, a se motijo. Tu je dela raznih vrst. Tu se nahajajo tovarne za platno, mašine in drugo tako stvar. Mesto šteje nad 600,000 ljudi in je jako lepo. Izgleda bolj po evropski šegi, ker je že jako staro.
Slovenca ne poznam tu nobenega. Nekaj Hrvatov se nahaja; tudi bratov
južnem delu razstave. Vsako popoldne smo imeli razne vaje v Stadiumu. Na dan otvoritve je bila po razstavi velika vojaška parada, katere se je vdeležilo razun ameriških tudi par sto japonskih mornarjev, s svojo godbo na čelu, ki so vzbujali veliko pozornost. Prav dobro so se posthvili ti mikadovi junaki. Večje število izmed njih se je vdeležilo rusko-japonske vojske, in so bili zelo ponosni na medalje na prsi pripete, ki so jih zaslužili v vojni. Pripluli so čez široki Pacifik z zgodovinsko zanimivima ladijama, ki sta bili nekdaj ruska last. Križarka japonsko imenoma “Aso” je bila delana za rusko vlado na Francoskem in se je imenovala rusko “Bajan” in je bila v bitki pred Port Arturjem od Rusov zavožena med pečine in potopljena z namenom, da bi se je sovražnik ne polastil; Japonci so jo po končani vojni dvignili in popravili. Tembolj pa je zanimiva ladija “Loya”, ki je bila pred leti delana za Rusijo v Philadelphiji,
Poljakov je nekoliko.	,	.	..............
Dela se še precej dobro v mesnicah P° rusko .T.e?ov,ana„ Ya.rJaC.n JC in po tovarnah. Plača ni previsoka, pa
—	Ga. Barbara Stukel, soproga me sarskega mojstra g. Mat Stukla, je odpotovala s svojim sinčkom za mesec dni na obisk k svojim staršem v Calumet, Mich.
_ G. Alojzij Košir, uradnik pri ban-kovni tvrdki Knauth, Nachod & Kuehne v New Yorku, je prišel v nedeljo zvečer v Joliet obiskat svojo sestro Ivanko, soprogo g. Jankota Ogulin, dobroznanega trgovca joliet-skega. Dobrodošli nevryorški gost o-stane tu dva tedna.
__ G. Alojzij Virant iz South Lo-
raina, O., s svojima sinčkoma Alojzijem in Ludovikom je prišel v ponedeljek v Joliet na obisk svojih prijateljev; spremljala sta ga gg. Medosh in Kovač, znana salunarja iz Chicage ozir. South Chicage.
—	Jolietske tovarne, ki pripadajo "United States Steel”-korporaciji, so baje preobložene z naročili za prihodnjo jesen in zimo. Plavži omenjene družbe poslujejo na vse kriplje sedaj, kakor že niso izza panike meseca oktobra 1907.
—	Tekom enega meseca prične “The Joliet Steel Car Manufacturing Co.” graditi svojo ogromno tovarno, ki bo stala okoli $2,000,000. Stavbišče leži tri in pol milje jugozapadno od mesta ob rockdalski črti Elgin, Joliet & Eastern železnice. Nova tovarna bo izdelovala nove kare in popravljala stare.
—	“The Pressed Steel Car Co.” v Pittsburgu naznanja po časopisju, da je bila vest neutemeljena, po kateri je omenjena družba nameravala zgraditi novo tovarno nekje blizu Chicage, oziroma v Jolietu.
—	“The Joliet Bridge & Iron”-kom-panija bode svojo tovarno, ležečo severno od državne kaznilnice ob cesti v Lockport, povečala z dodatnim poslopjem, katero bo stalo $125,000. Ker so pri gradnji zaposleni tudi neunij-ski delavci, so unijci silno nezadovoljni. Duška svoji nezadovoljnosti so dali zadnjo sredo s tem, da so povzročili razdejanje necega stroja z dinamitom; tako misli kompanija, ki si ni znala drugače tolmačiti eksplozije. Sedaj stražijo gradnjo oborožencl
—	Pes necega salunarja na Ruby cesti je v četrtek zvečer napadel in tako hudo ugriznil neko žensko, da so jo morali prepeljati v Pasteurjev zavod v Chicago radi zdravljenja. Psa, velikega bernardinca, so ustrelili, ker je bil osumljen stekline.
—	Crystal Stairs-gledišče ostane radi poprav zaprto do dne 1. sept.
—	V torek in sredo prihodnjega tedna (17. in 18. avg.) prirede tukajšnji “Elki” svoj cirkus, ki bo nudil izven-redno zabavo.
—	Jolietski saluni so še vedno pod strogim nadzorstvom glede zatvorne ure in prodaje pijač nedoletni mladini; samo odrastli ljudje smejo s “pel-co” po pivo. Spet je bilo nekaj prestopnikov te odredbe kaznovanih zadnje dni.
■—• Mnogo nedolžnih kužkov, ki niso imeli okoli vratu znamke za $2, je bilo zadnje dni ujetih in odvedenih na pasje morišče v policijski postaji, kjer so storili nasilno smrt.
—	Na hribu straši! V tretji wardi se prikazuje duh! Pa prav čuden duh, da mu ga ni para! Tako in jednako so se glasile strašne govorice, ki so se raznašale zadnja dva tedna po celem mestu tako hrupno, da so nazadnje našle pot tudi v angleške dnevnike. Ti so seveda pograbili priliko in strah še povečali. Prikazovali so ga v moški in ženski obliki, z oslovsko ali medvedjo glavo, in celo v podobi balona. In ljudje so dnevnike kupovali, in u-redniki so se smejali; čudni duh jim je zastonj delal reklamo. Od vseh strani so večer za večerom hiteli radovedneži obojega spola na lice mesta, kjer se je pojavljalo strašilo. In mnogi praznoverneži bi prisegli, da so duha res videli. Seveda so videli nekako ptičje strašilo v beli rjuhi zdaj tu zdaj tam, ampak strašilo so imeli “na špa-gi” navihanci, ki se jim je v teh pasjih dneh zmučeno občinstvo zasmililo in zato so mu prirejali vsakovečerne zabave na prostem in zastonj, seveda na hribu, kjer je zrak čistejši in svet modrejši, ali ne?
se le živi, ker je hrana bolj ceno. Velik promet na morju dela rečem nižjo ceno, ker ni treba toliko računati na vožne stroške. Kdor nima dela, ga tu lahko dobi, ako je priden in marljiv.
K sklepu pozdravljam vse rojake širom Amerike, tebi, dragi list, pa mnogo dobrik naročnikov.
Josip Oralen.
Copper Falls, Mich., 9. avg. — Le
malo se še ve za ta zapuščen kraj, a vendar je tu par slovenskih naseljencev.
Te dni smo imeli vesele čase pri rojaku g. J. Adlešiču. Prišli smo namreč iz Calumeta, eni na “medvedji lov”, a drugi pa jagode pobirat, katerih je prav mnogo po gozdih; spet drugi so se pa kratkočasili doma ter se krepčali z dobro tekočino. Pri g. Adlešiču smo bili na počitnicah cele 3 dni. Za izvrstno postrežbo se mu najiskrenejše zahvaljujemo, ravno tako njegovi soprogi. Pozdrav rojakom
J. Bahorich.
Koehler, New Mexico, 9. avg. — G. John Požar se je nahajal delj časa v bolnišnici, a sedaj je toliko bolji, da je zapustil hišo žalosti.
Pozdrav rojakom, posebno pa čita-teljem in naročnikom ‘A. S.’ J. H.
Seattle, Wash., 4. avg. — Dan otvoritve A. Y. P. razstave je bil zares velik in pomenljiv za ves pred 50 leti belokožcem skoraj še nepoznani se-verozapad. Bil je krasen in zanimiv prizor dne 1. jun. ravno opoldne, ko so se ob sviranju godb in pokanju topov začela vrteti razstavna kolesa, katerih gibanje je električnim potom povzročil predsednik Taft v Wash-ingtonu, D. C., oddaljeno 3 tisoč milj od tukaj.
Razstavni prostor, pred dvema letoma še poraščen z gojzdom, je spremenjen v pravi čarobni vrt, na katerem se ponosno dvigajo krasno izdelane palače; ves ostali prostor pa je posajen z najraznovrstne;širni cvetli cami in»drugimi rastlinami; okrog poslopja drž. Californije rastejo celo pomaranče, limone, fige in drugo žlahtno sadje. Sploh se razstava lahko kosa v lepoti predvsem naravni z vsako dosedanjo svetovno razstavo. Pač pa ni tako obsežna. Nisem zmožen, da bi vse popisal, kar se vidi na njej, in treba bi bilo tudi precej časa.
Izmed poslopij se vsaj meni zdi najbolj zanimiva gojzdna palača, ki je zgrajena iz samih velikanov dreves, ki rastejo tu v državi Wash. Poslopje ga gotovo nima para enake vrste. Tudi izložba razne lesovine in lesnih izdelkov je jako zanimiva. Med drugim se vidi drevo staro 787 let, ki je bilo staro ko je Kolumb odkril Ameriko 371 1. Izmed izložb ima gotovo najboljšo zvezna vlada, kf lastuje razun glavnega vladnega poslopja tudi fili pinsko, havajsko, alaskino poslopje. Svoja poslopja, imajo tudi sosedne dr žave. Predvsem obsežno izložbo imata Oregon in California. Izmed tujih držav imata svoja poslopja Canada, ki ima predvsem obsežno izložbo rud nin, in Japonija, ki ima v svojem po japonskem modelu zgrajenem poslop ju predvsem veliko izložbo svilenih iz delkov, krasno in umetno iz svile izde lanih slik, in sploh vsa izložba spri čuje napredek Japoncev. V poslopju za umetnine je od 5—6 sto dragocenih slik iz raznih krajev, nekaj tudi iz Avstrije; samo zavarovalnina teh slik proti nezgodam znaša 1,780,000 dolarjev. Na cesti imenovani Pay Streak so razne vasi tujih narodov in njih prebivalci, kjer obiskovalec lahko opazuje njih šege in navade. Med temi je Kitajska vas, ceste od Tokio, Japonsko, cesta od Kaire, Egipe,t, v kateri obiskovalec lahko za par grošev jezdi kamelo. V Eskimo-vasi je večje število sibirskih Eskimov, ki so oblečeni v gorke, iz kož sešite oprave, dočim so v Igoroty-vasi prebivalci severnega otoka Luzon, iz Filipinov, napol nagi; te ljudi imenujejo “head hunters” (lovce človeških glav), ki so obenem tudi psojedci. Za temi je še večje število raznih gledališč in za-bavališč. Razstava ima tudi zrakoplov, ki vsak dan po 3krat zleti v zrak, ako je ugodno vreme.
Prvi teden po otvoritvi smo šotorili na razstavi tudi vojaki vseh vrst Stric Samove armade, kakih 3. tisoč po številu. Zato se je prvi teden imenoval vojaški teden. Šotorišče smo imeli v
bila v prvi bitki dne 8. febr. 1904 po topljena v luki Chemulpo, Korea; po daljšem bivanju v dnu morja so jo Japonci dvignili, in tako je zopet prišla v Ameriko, pač pa pod drugo zastavo, kot jo je nekdaj zapustila, ko je bila prvič spuščena v morje.
Rekord za odstranjevanje zemlje gotovo dosega mesto Seattle. Kraj kakor tudi okolica, kj,er stoji Seattle, je zelo valovit in neraven. Zato so Seat-tlečani sklenili, vse nepotrebne griče in klance odstraniti, kar jih bode stalo okroglih 12 milijonov dol. Vse delo izvršuje voda, ki je napeljana po 24 palcev debelih, iz lesa delanih ceveh, ki z močnim pritiskom nele koplje zemljo, ampak tudi odnaša po odtokih v dolino in zasiplje 3400 akrov obsežna zemljišča, do sedaj brez vsake vrednosti, ker je nastopalo morje, a bode gotovo enkrat najživahnejši kup-čijski del hitro napredujočega mesta. Najvišji grič odstranjene zemlje je bil 126 čevljev visok, dočim je po največ krajih zemlja po 40 čevljev na debelo; kraj, kjer se ta zemlja zasiplje, pa je 10 do 30 čevljev globok. Zelo veliko stane to, ker morajo premufati drugam na stotine hiš, več večjih poslopij, cerkev in šol pa podreti.
Podnebje tu ob Tihem oceanu se mnogo razlikuje od podnebja na vzhodu. Dočim ljudje na vzhodu mrjejo od vročine, smo imeli tu dosedaj se vsaki dan sobe zakurjene; nasprotno pa so tudi zime mnogo milejše tu, malokdaj toplomer kaže pod ničlo. Hudih neviht in viharjev tu ni; groma in bliska ljudje sploh ne poznajo. Velika napaka za tukajšnji kraj je, ker v poletnem času prav malo dežuje, dočim je pozimi dež na dnevnem redu. Zelo neusmiljeno pikajo v sedanjem času tukajšnji komarji.
Vojaki 3. pešpolka smo dobili ¡3ove-lje za odhod na Filipine. Odjadramo že jutri 5. avg. s transportno ladijo Buford”. Naša nova postojanka bode v južnem delu Filipinov na otoku Mindanao. Bom že poročal, kako se nam bode godilo tam, ako se res ne potopi ladija “Buford”, kakor prerokuje nekdo, ki je prerokoval potres v San Franciscu; sedaj prerokuje, da se bode dne 26. avg. potopila ladija in z njo 3. pešpolk; mnoge lahkoverne vojake to res skrbi, mnogim pa je v zabavo Sem na Fort Lawton in Spokane pa pride 25. pešpolk, ki sestoji iz črncev (nigrov), ki so se pred leti v Prowns-ville, Texas, odlikovali skoraj na ta način kot ljubljanski “zimuncvancgar-ji”; zato so tukajšnji prebivalci vložili protest proti prihodu tega polka sem. Ako vojni minister res ne bode dobil prostora zanje, naj bi jih poslal v Lju-ljano, saj pravijo “gliha vkup štriha”.
Ob sklepu dopisa pošiljam čitate-Ijem Am. Slov. zadnji pozdrav iz Z. D. Z Bogom!
Jakob Cuznar, vojak.
nekatere poznal iz Springfielda. Pa so me lepo pohvalili s slabimi besedami, nazadnje so me pa še v novine dali, v Glas Naroda, ki je pisal, da mi Slovenci tukaj v Springfieldu bi radi cerkev imeli zato, da bi se hodili hladit noter zdaj poleti, ko je vroče. Pa ko bi nam oni kaj pomagali za .našo senco, pa bi se tudi lahko hodili hladit k nam.
Zdaj bo pa že zadosti za enkrat, pa drugikrat spet kaj.
H koncu lepo pozdravljam vse Slovence po širni Ameriki. Tebi, preljubi list, pa želim veliko naročnikov pa ne brezplačnikov. Jernej Mlaker,
Valley, Wash., 4. avg. — Dragi mi Amer. Slovenec, ti prvi slovenski list v Ameriki! Ker ti ravno pošiljam naročnino, zato upam, da mi odločiš malo prostora za natisk par vrstic, ker se iz našega kraja nihče ne oglasi, da bi naši rojaki že skoraj pozabili na nas, da še živimo.
Letina bo letos precej bogata, vse dobro kaže; sena bo obilo kakor tudi krompirja, in tudi vseh druzih pridelkov. Seno bomo imeli že kmalo spravljeno. Ravno sedaj je mnogo dela po farmah, da še delavcev primanjkuje. Plača je $2.50 s hrano vred. Pa to seveda ne traja dolgo. Andrew Uder-man se z mlatilnim strojem pripravlja za mlat, ker letos bo stroj z veseljem tulil, ko bo oves in pšenico iz klasja pulil. Janez Blenkuš ga bo kuril. Da bi le dež preveč ne nagajal, katerega imamo letos obilo.
Tudi na Valley dobro napreduje, zmeraj narede kako novo hišo. Električno razsvetljavo imajo že dalje ko eno leto. Tudi imajo malo tovarno za izdelovanje farbe, katere se mnogo nahaja na slovenskih farmah. Toda za delavce ni tukaj veliko dela.
Kakih 14 milj od tukaj pa je neka tovarna za izdelovanje ilovnatih reči, kjer dela kakih 150 ljudi, med njimi tudi 4 ali 5 Slovencev. Pa ptujec, ako nima kakega znanca, tam težko dobi delo; plača je pa od $2 do $2.50.
Kar pa se cerkve tiče, imamo pa še vse po navadi, le na sv. Telesa dan smo imeli prvikrat procesijo, ker smo takrat dobili krasno monštranco in nebo. Imeli smo dva gospoda in tudi ljudi je bilo veliko. Tudi streljalo se je. Le škoda, da smo morali zelo hiteti, ker se je bližal dež, kateri je koj po sv. opravilu nas začel poditi proti domu.
Dne 13. septembra bomo pa imeli volitev in boj s suhači. Upamo, da jih zmagamo, če pa ne, pa tudi ne bomo od žeje umirali, ker prva leta ni bilo salunov tukaj, ko smo se sem naselili, pa smo bili še večkrat dobre volje kakor sedaj, ko sta dva saluna
na Valley.
Morda da bi še kaj napisal, toda ni časa in tudi mislim, da za danes zadostuje.
Pozdrav vsem čitateljem tega edinega katoliškega lista, katerega bi ne smelo manjkati v nobeni slovenski katoliški hiši v Ameriki.
Andrew Salokar.
Wathena, Kans., 6. avg. — Že dolgo ni nihče nič pisal iz našega mesta v ta precenjeni list, za to se sem jaz namenil.
Tu nas je le pet kmetov. Dela imamo sedaj dovolj, da še jesti in spati ni časa že dva meseca. Nabiramo namreč jagode in takozvane ‘strawberries’. V tej reči je lepega denarja. Vsakdo rad sem pride, da nakupi raznega sadja, ki ga obilo pridelamo.
Jako smo veseli, ker nas “A. S.” vsak teden obišče in nam prinese poročila iz mnogih naselbin, da vemo tudi mi, v tej tujini, kako se naš narod obnaša po raznih krajih. Le tako naprej !
Ko bo več časa, bom že še pisal. Za sedaj pa pozdravljam vse rojake, ki so prave misli, a našemu listu pa želim da bi zahajal v vsako slovensko hišo.
Geo. Frankovich.
— Bujno raste imenik naročnikov "A. S.” Posebno letos se list vedno bolj širi, ker narod pozna svoj list. “A. S.” je edini slov. katoliški list v Ameriki. Le $1.00 na leto vnaprej.
Nečloveško.
Če vidite voznika, ki z udarci priganja svojega opešanega konja k hitrejšemu delu, ste gotovo ogorčeni in imenujete moža nečloveškega. Kaj porečete človeku, ki poskuša prisiliti svoj onemogli želodec k delu s tem, da vliva strupenega špirita vanj? Ve vseh slučajih onemoglosti želodca vsled čez mernega dela ali bolezni poskušaj piti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vince ti ozdravi vneto mre-nico želodca, vzpodbudi žleze k temeljitejšemu izločevanju in okrepi mišice tega organa. Uživaj to naravno zdravilo ve vseh slučajih obolenja, kadar obenem občutiš izgubo slasti in telesne moči. Uživaj ga, kadarkoli potrebuješ milega dražila in naravne tonike. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Najboljše družinsko milo.
Za občuvanje, očiščenje in olepšanje kože, lobanje, las in rok, kakor tudi za toaleto, kopel, umivanje in britje je Severovo Zdravilno milo za kožo neobhodno potrebno. Nima ga para v antiseptični čistosti in nežnosti za otroško kopel ter podeljuje koži prijeten vonj in voljnost, ki vsakomur u-gaja. Kos na poskušnjo pošljemo po prejemu znamke za 2c. Cena 25c za kos; pri vseh lekarnikih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2
Jamčenje!

Absolutno jamčimo za vse vrednostne stvari, ako so shranjene v našita predalih, kijih lahko najmete po
$3.00 UST-A. LETO.
Woodruff Safe Deposit Co.
Cor. Chicago and VanBuren Sts	JOLIET, ILL-
KADAR KUPUJEŠ ZDRAVILO, ZAHTEVAJ “SEVEROVO.” VPRAŠAJ SVOJEGA
LEKARNIKA. ON V.
Springfield, 111., 3. avg. — Naznanjam vsem Slovencem in Hrvatom, da ima naše slovensko cerkveno društvo' svoje zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu in sicer v slovenski dvorani. Zatorej vas vabim vse Slovence in Hrvate v Springfieldu in okolici na sejo «tega meseca dne 15. avg., kajti na tej seji se imamo zmeniti o važni stvari v našo korist, in obenem imamo izvoliti nekaj novih pobiralcev denarja za prostor, ki je odbran za našo cerkev.
Tudi naznanjam, da naše cerkveno društvo, katero smo ustanovili dne 11. majnika t. 1., dobro napreduje. Izvoljeni smo bili štirje kolektorji, pa smo se potrudili, da smo obiskali večjidel vse Slovence in Hrvate tukaj v Springfieldu in okolici. In naša blagajna je narastla dosti dobro v tako slabem času, ko se tukaj malo dela, in zato imamo zaupanje, da bo narastla še bolj, ko bo enkrat z delom šlo na bolje.
Dam vam tudi na znanje, da sem bil v Virdenu, 111., pred šestimi tedni, kjer sem obiskal tamošnje Slovence. Pa žalibog, opravil nisem mnogo. Slovencev sem našel več kot sem mislil, pa sem jih opominjal, pokaj sem prišel, pa bi si jih kmalu po glavi nabral. Samo 4 rojaki so mi darovali vsak po svoji moči vsaj nekoliko, kajti tudi tam so slabi časi kakor tukaj v Springfieldu. In tisti štirje so tudi stopili v naše društvo, za kar jim bodi lepa hvala, nam le pomagajo. A vsi drugi so se pa le meni smejali pa delali norca in zabavljali. Ko. bi se ne bil kmalu zgubil od tam proč, bi jih pa še kmalu dobil po hrbtu za mojo prošnjo. Tu je bila takrat ravno seja društva S. N. P. J., kamof jih večina spada. Opozarjal sem jih, pokaj sem prišel, dasi jih ne bi bil, ako jih ne bi
Očvrsti si spet telo.
Kadar se r starosti ali po kaki dolgotrajni bolezni počutiš slabega in popolnoma opešanega, skrbi za svoje zdr avje. Pomagaj naravi s tem, da uživaš
Severov želodčni grenčec

To je najboljše želodčno zdravilo, ki čvrsti, krepi in poživlja ves prebavni ustroj. To je mila čistilna tonika za vse one, ki se čutijo utrujene in za one, ki imajo svoj želodec v neredu. Donaša zdravo slast in priporočajo ga vsi, ki so ga poskusili. Cena 50 ce ntov in $1.00.
DTE STEKLENICI NAPRAVILI ČUDEŽ.
“Dlje časa sem bolehal na želodcu, da sem oslaboval in bil brez teka. Potem sem čital v Vašem almanahu o Se-verovem Želodčnem Grenčecu. Naročil sem ga in po nekaterih popitkih sem se počutil prav mnogo bolje, dan za dnem mi je jed bolj dišala in sedaj sem popolnoma ozdravljen, ko sem použil samo dve steklenici tega zdravila.”
ADAM CHILKA, Box 87, Freeman, W. Va.
NA PRODAJ V LEKARNIH.
ZAHTEVAJ ‘SEVEROVEGA ”
Ali se hitro razdražiš?
Če se počutiš popolnoma upehanega, če si prišedši domov z dela ves pobit in truden, če ti je spanje nemirno in duh nepokojen, potem povzročajo ne-priliko tvoji živci.
■WW
Severov nervoton
uživan v takih slučajih ti uteši živce, povrne duševni mir in poživljajoč počitek. To je najboljša živčna tonika. Cena $1.00.
Zakaj ga hočejo.
Zakaj hočejo ljudje dobrega mazila? Ker hočejo DOBRIH učinkov. In zakaj hočejo
Severovo olje sv. Gotharda
Ker je najboljše mazilo izmed vseh. Za vsa revmatična obolenja, za vsako-jako rabo pri oteklinah, otrplosti, hrbtni hromosti, kožnih boleznih itd., kjer koli lahko krajeven obkladek olajša bolečino. Cena 50c.
m«
Štev. 1005.
Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilih z dne 30. rožnika 1906.
ZDRAVNIŠKI NASVET ZASTONJ.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 19. julija 40 Slovencev in Hrvatov; 20. jul. 34 Hrvatov, 19 Črnogorcev in 30 Ma-cedoncev.
—	Bleški grad namerava baje kupiti “Deutscher Aerzteverein”. Žalostno!
—	Pivovarno v Lescah namerava baje kupiti neka slovenska družba.
—	Kranjska deželna vinarska zadruga je bila dne 22. jul. v Ljubljani ustanovljena. Oglasilo se je 60 članov z 253 deleži (po 20 K). Načelnikom zadruge je izvoljen poslanec dr. Hočevar, njegovim namestnikom grof Barbo.
—	O razstavi kranjskih vin v Pragi se izražajo češki listi jako pohvalno. “Venkov”, glasilo češke agr. stranke pravi, da so bili presenečeni po “znameniti kvaliteti in nizkih cenah” slovenskih vin, in poziva Čehe, naj podpirajo pri nakupu vin Slovence, ne pa Madžarov in Nemcev. “Če Slovenci” —pravi — “podpirajo izdatno našo ve-leobrt, našo sladkorno in pivovar, industrijo, je naša dolžnost, da podpiramo zopet Slovence, ki so po večini mali kmetje in vinogradniki in ne morejo svojih izbornih vin, katerih imajo nad-produkcijo (Kranjsko s l/2 milj. prebivalci pridela skoro 400,000 hi vina, Češko pa komaj 8—10 tisoč hi), prodati doma in so prisiljeni izvažati vina v severne slovanske dežele.”
—	Telefon z Gorenjsko. Telefonska zveza Ljubljane z gorenjskimi mesti bo kmalu gotova stvar. Radovljica in Bled sta dobila poročili, da se telefonska zveza takoj zgradi, ako prispevati 1300 K.
—	Savski most pri Kranju bo dograjen meseca septembra.
—	Sokolski dom si osnuje Sokol v Tržiču. V to svrho si priredi dne 15. avgusta ob priliki zleta gorenjske sokolske župe v Tržiču velika ljudska slavnost, katere čisti dobiček je namenjen zgradbi doma.
—	Novo podzemeljsko jezero so baje našli na Dolenjskem in sicer v Fin-kovi jami pod Stenami med Dobrepoljem in Velikimi Laščami.
—Kranjski avtomobilski klub je imel dne 22. jul. svoj ustanovni občni zbor v palači deželne vlade v Ljubljani. Glavne naloge tega kluba so: organizirati lastnike avtomobilov in motornih koles po Kranjskem ter pospeševanje in podpiranje tujega avtomobil-nega prometa skozi Kranjsko. Zraven imajo pa še to nalogo tudi, da pojasnijo ljudstvu pomen avtomobilizma in pouče posebno voznike, kako se najlažje obvarujejo nesreč. Za predsednika je izvoljen grajščak baron Friderik Born od Sv. Ane, za podpredsednika pa ljubljanski trgovec dmund Kavčič.
—Regulacija Vipave je gotova stvar, Proračunjena je na 1,152,000 kron. K temu pripomore država 50 odstotkov, torej polovico, 30 do 35 odstotkov prispeva dežela in na vipavske občine pride 15 do 20 odstotkov ali 172,800 K.
—	“Ljudski dom” v Ljubljani. Dne 23. julija je novoustanovljena zadruga ‘Ljudski dom’ za 47,000 kron kupila staro strelišče, ki postane v kratkem dom slovenske krščansko-socialne organizacije v Ljubljani. Staro strelišče bo potrebam primerno prezidano, organizacija dobi v njem prepotrebno svojo veliko dvorano z galerijami in modernim gledališkim odrom. Z ‘Ljudskim domom” bo pričetek nove dobe krščansko-socialni organizaciji v Ljubljani!
—	Potok izginil v podzemeljsko jamo. Prebivalstvo v okolici Zatičine na Dolenjskem je zelo razburjeno vsled nenavadne naravne prikazni. Potok, ki teče skozi Mrzlo polje proti Muljavi, je kar nenadoma izginil. V strugi se je odprla jama, v katero teče sedaj potok. Vsi mlini ob potoku stoje, ker nimajo gonilne vode. Pod zemljo je jako velika kraška jama, katero so začeli sedaj preiskovati. Vodo bodo sedaj morali na umeten način napeljati na mlinska kolesa.
-— Mesto Kamnik dobi električno razsvetljavo. Mestna občina kamniška namerava zgraditi električno napravo za razsvetljavo mesta in okolice. Vpo-rabili bodo vodno moč pri žagi meščanske korporacije ob reki Bistrici. Znašala bode pri srednjem stanju vode 132 do 150 konjskih sil.
—	V Ljubljani se bodo zgradili dve novi ljudski šoli in sicer ena deška in sna dekliška, ker so obstoječe ljudske sole prenapolnjene.
—- Salezijanska šola na Rakovniku Je dobila pravico javnosti.
—	Podružnico si je osnovalo ljubljansko slov. trg. društvo “Merkur“
in*- v Kranju, trgovskem središču Gorenjske. Vesel znak napredli trgovske organizacije na Sloven-
ljanski škofiji. Č. g. Frančišku Žvan,
— Duhovniške spremembe v ljub-kapelanu pri Sv. Jakobu v Ljubljani, je radi bolehnosti dovoljen daljši dopust Premeščeni so čč. gg. kapelani Frančišek Gaberšek iz Postojne za župnega upravitelja v Šmihel pri Žužemberku; Anton Gole iz Polja v Tržič; Valentin Jerše iz Škocijana pri Dobravi v Poljane nad Škofjo Loko; Janez Klavžar iz Starega trga pri Ložu v Škocijan pri Dobravi; Vinko Kavčič iz Trebelnega v Stari trg pri Ložu; Frančišek Zorko iz Smlednika v Košano; Josip Gostiša iz Radovljice v Smlednik; Martin Drolc iz Iga v Radovljico; Peter Natlačen iz Metlike na Ig; Friderik Rodič iz Črnomlja v Metliko; Frančišek Vovko iz Št. Vida nad Ljubljano na Vrhniko; Anton Tomelj z Bleda v Št. Vid nad Ljubljano; A-lojzij Jerič iz Radeč pri Zidanem mostu v Stari trg pri Poljanah; Janko Kmet iz Boštjana v Kranjsko goro; Josip Froehlich iz Kranjske gore v Bo-štanj; Valentin Zupančič iz Mokronoga na Dovje; Frančišek Majdič iz Polhovega gradca na Vače; Josip Bambič iz Poljan nad Škofjo Loko v Polhov gradeč; Alojzij Kurent iz Trebnjega v Krško; Janez Noč iz Št. Janža v Trebnje; Janez Jaklitsch iz Črmošnjic v Altlag; Janez Prijatelj iz Tržiča v Polje; Janez Kovač iz Altlaga in Tomaž Klinar iz Novega mesta za prefekta v zavod sv. Stanislava; Frančišek Kerhne iz Toplic k sv. Jakobu v Ljubljani; Anton Demšar iz Šmartina pri Kranju v Toplice; Matej Koželj iz Velikih Lašč v Šmartin pri Kranju. — Nameščeni so čč. gg. semeniški duhovniki: Frančišek Skvarča v Črmoš-njicah; Leopold Perme kot kapelan v Postojni; Frančišek Žitnik v Mokronog; Frančišek Golmajer v Trnovem pri Ilirski Bistrici; Jožef Anžič v Velikih Laščah; čč. gg. novomašniki: Janez Šešek na Trebelnem; Frančišek Zabret na Bled; Andrej Zupanc v Radečah pri Zidanem mostu; Anton Čer-nugelj v Št. Janžu; Anton Šifrar v Senožečah. Nemški vitežki red je premestil P. Gregorja Cerar iz Podzemlja v Metliko in P. Pavlina Bitnar iz Ljubljane v Podzemelj.
—	Petindvajsetletnico svojega maš-ništva je dne 19. julija slovesno obhajal p. n. g. prošt dr. Elbert v Novem mestu.
—	Novo mesto, 26. julija. Župnik črnomaljski, č. g. Stanko Peharc je danes v bolnici v Kandiji nenadoma umrl, zadet od kapi, v starosti 39 let.
—	Umrl je v Gradcu vpokojeni profesor gimnazije v Osjeku g. Peter Valjavec, rodom iz Preddvora na Kranjskem.
—	Umrla je v Črnomlju občepriljub-ljena gospa Ana Vardjan, soproga c. kr. sodnijskega oficijala, dne 24. julija tega leta.
—	Organist Jožef Rott umrl. Iz Zagorja ob Savi se piše: Dne 24. julija je pobrala smrt našega organista g. Jožefa Rotta, brata gosp. župnika Go-tarda Rotta in gg. učiteljic Leopoldine Kersnik-Rott in Antonije Rott. V nedeljo je bil še popolnoma zdrav, v ponedeljek se ga je lotila huda vročnica in v par dneh je bil mrtev. Bil je izvrsten organist in njegovo igranje na orgije je bilo nekaj krasnega, njegov cerkveni zbor je bil dostojen naše cerkve. Kakor cela rodbina, je bil muzikalično zelo nadarjen in dobro na-obražen. Bil je med prvimi, ki so prišli iz cecilijanske šole.
—• Samoumor vojaka. Dne 19. jul. zvečer ob četrt na 10. uro se je v domobranski vojašnici na straži ustrelil z erarično puško prostak 10. stotnije Franc Terdan.
—	Umrli so: Gdčna. Mici Sever, učiteljica otroškega vrtca v Spodnji Idriji. Anton Weber, c. kr. sodni oficijal v Mokronogu. Jožef Beniger, vpokojeni vodja zemljiške knjige v Ljubljani. Jožef Ješe, mesar in posestnik v Radovljici. Gospa Alojzija Žargi v Kamniku. Janez Pavlovič, star 84 let, v Bušeči vasi.
—	Alkohol. Mrtvega so našli na srenjskem pašniku tik Hudega jarka nad Lešami 461etnega Janeza Rozmana, čevljarskega pomočnika iz Dvorske vasi. Ob mrtvaškem odru mlinarja Jožefa Kleindiensta je zaužil toliko alkohola, da ga je bilo preveč.
—	Jurkavas. Nasledki alkohola. Janez Počervina, posestnik iz Jurke vasi, je šel na zadnji semenj v Bučko, nazaj grede je hotel prenočevati v Dobruški vasi, ker je bil pijan, je šel spat na ko-zolc, iz katerega je v pijanosti padel in si zlomil nogo, prepeljan v bolnico v Kandijo, je tam vsled teh poškodb tudi umrl. V treh letih, od kar je prišel iz Amerike, je zagospodaril baje čez 7000 kron, največ temu je krivo nezmerno pijančevanje.
—	K napadu na kočijaža Andreja Zupančiča. Na kočijažu Zupančiču pri Litiji se ni izvršil nikakršen roparski napad, marveč je bil Zupančič le po nesreči s kroglo zadet. Brata rudo-kopa Janez in France Vene sta prišla v Hribarjevo gostilno in vprašala krčmarico, če bi se morebiti dobil kak iz-vošček, ki bi ju peljal v Podboršt, kjer
biva žena Janeza Veneta. Slučajno je sedel v kuhinji Andrej Zupančič, s katerim sta se brata pogodila, da mu dasta 13 K, zakar je bil ta zadovoljen. Na poti v gozd sta začela od veselja iz revolverja streljati, in po nesrečnem slučaju je bil voznik zadet zadaj v pleče, kjer mu je krogla obtičala in mu jo do danes še niso mogli odstraniti. Razun prejetih 13 K za vožnjo ni imel Zupančič drugega denarja pri sebi in tega denarja se ni nihče dotaknil.
—	Nesreča na Triglavu. Dne 20. jul. je dunajska učitelja Viljema Lassa in Al. Plachingerja presenetil v triglavskem pogorju vihar. Lass se je hitro spuščal po vrvi navzdol, pri tem pa se je ta utrgala in Lapp je padel 25 metrov globoko; tam se je vrv nekje zadela in Lapp je obvisel med zemljo in nebom. V tem položaju je umrl.
—	Obešenca našel je Janez Levstik iz Turjaka v grmovju komaj 100 korakov od turjaške šole. Obešenca so sorodniki in domačini takoj spoznali za Jožefa Marinšeka, posestnika in kovača iz Mal. Lipljen, zadnji čas bivajočega v Turjaku. Pogrešali so ga že od 11. junija t. 1. Značilno je, da je došel mrtvaški list z Iga na župni urad o Marinšeku že pred 14 dnevi. Na Igu so namreč našli tudi nekega človeka obešenega. Na Igu so z vso silo trdili, da je Jože Marinšek, akoravno so poklicani Marinškovi otroci, žena in pomočnik z vso odločnostjo to zanikali. Marinšek je bil dober in priden kovač, pri ljudeh jako priljubljen. Prihranil si je v devetih letih od svojega zaslužka čez pet tisoč kron. Zapušča pet nedoraslih otrok in neprijazno ženo. Sedaj pa nastane vprašanje, kdo je bil obešenec na Igu?
—	Znani vlomilec Jan. Pogačar zopet aretiran. V Celovcu se je v nekem elegantnem hotelu nastanil tujec, ki je imel na sebi duhovsko obleko. Policiji se je zdelo po obnašanju tega moža neverjetno, da bi bil duhovnik. Ko je tujec obedoval, oglasil se je pri njem detektiv in ga aretiral. Na poti na policijo je neznanec vrgel med detektivove noge svoj površnik, da je detektiv padel. Aretiranec je pričel bežati. Detektiv je klical občinstvu, naj begunca prime, in res je neki trgovec zapodil beguncu bicikelj med nogi. Begunec je padel in bil prijet. Pri neznancu so na policiji dobili 1000 K. šest hranilnih knjižic, vlomilno orodje, več ključev, revolver s' strelivom in več drugih stvari. Pri sebi je imel delavsko knjižico, glasečo se na ime Janez Pogačar, rojen leta 1883. v Pože-neku, občina Cerklje, bivši dijak. P6-licija je tako dobila v roke glasovitega vlomilca, ki je tudi v Ljubljani že presedel kazen, dobljeno radi raznih vlomov v Ljubljani. Pred dnevi je bil Pogačar v Spitalu na Dravi, kjer je postal sumljiv, ker je prodajal dragocen briljantni prstan. V Spitalu je imel kratke hlače, v duhovniško obleko se je oblekel še-le med vožnjo v Celovec. Pogačarja so oddali v zapore deželnega sodišča v Celovcu. Brez dvoma je ta Pogačar izvršil pred leti tudi vlom v ljubljansko škofijo. Pokradel je v Ljubljani, Kranju, Solnogradu in drugod dragocenosti in denarja za 30 tisoč kron. Duhovsko obleko si je preskrbel na ta način, da je v odsotnosti č. g. J. Sitarja vlomil v njegovo stanovanje v Kranju ter si ondi prilastil razne stvari in tudi duhovniško obleko.
—	Strašna toča na Štajerskem. Mariborska “Straža” piše: Lepo so kazali vinogradi po Slovenskih goricah in Halozah. Vinogradniki so se že veselili obilne trgatve, a v malo trenutkih jim je naravna sila izpremenila veselje v silno žalost. V soboto 24. julija popoldne se je po dveh zelo vročih dnevih naenkrat zoblačilo, pričelo je bliskati in grometi, in vsula se je ploha in — debela toča, ki je razpršila vse nade poljedelcev in vinogradnikov. Toča je pobila v smeri od Zerkovc pri Sv. Petru niže Maribora črez Jerčovo, Meta-vo, Jablance, Sv. Rupert, Sv. Lenart, Sv. Trojico, ormožki, svetinjski in ljutomerski okraj in kakor čujemo, tudi Halozam ni prizanesla. Toča kakor pesti lOletnega otroka je potrla vse pridelke, ki so ostali na njivi. Kmetje obupavajo; ne vedo, kako bodo prehranili sebe in živino. Koruza, oves in del pšenice je uničeno, da ubogi kmet ne more dobiti niti erfega zrna. Različne živali, kakor zajce, perutnino i. dr. je poklala toča po polju. Hiše, ki so z opeko krite, so vse razkrite, ker vsa opeka je potrta popadala na tla. Sadja ni ostalo niti enega na drevesu. Gorica je za par let uničena; grozdje plava po potokih. Ta toča se je usipala brez vsakega dežja. Kaj takega tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. — Tudi v okolici Hartberga v bistriški dolini je istega dne toča pobila vse. — Dodatno se še poroča: Osebni vlak, ki prihaja iz Budimpešte, je toča dobila pri postaji Ormož. Toča je pobila na vlaku vsa okna. Potniki so se skrivali pod klopmi, da jih ni ranilo steklo. Škode je več milijonov. Abiturient Kolenc, ki se je takrat vozil na kolesu, je bil s tako silo zadet od toče, da je nezavesten padel s kolesa in se močno ranil. Mesto Ormož je kakor opu-stošeno. Vsa opeka na strehah je razbita, drevesa so gola, vse je uničeno. Človeku se zdi, kakor bi tu divjal ame-rikanski tornado.
—	Velik požar. Dne 20. jul. pop. je zgorelo v Merentincih bi. Ptuja 6 hiš
z gospodarskimi poslopji. Kako je o-genj nastal, se ne ve.
—	Zgorelo je 22. jul. gospodarsko poslopje in hišna streha posestniku Štelcarju v Brezju pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Zgorele so tudi vse svinje, in govejo živino so morali zaklati.
—	Samoumor. Dne 11. julija je zapustil mariborsko vojašnico pešec Andrej Cafnik. Ker ga več ni bilo nazaj, so, ga pričeli zasledovati. Dne 19. jul. zjutraj so ga pa mrtvega potegnili iz Drave blizu Kamnice.
—	Umrl je 16. jul. po kratki bolezni posestnik Franc Forte v Kleku pri Trbovljah.
—	Samomor pred poroko. Dekla Tilj v Vurbergu pri Ptuju je bila že drugič na oklicu z nekim tesarjem. Potem se je s svojim ženinom nekaj sprla. Zaradi tega prepira je skočila v Dravo in utonila.
—	Srbski prestolonaslednik^ princ Aleksander je prišel dne 18. jul. v Rogaško Slatino, kjer ostane pet tednov. Spremlja ga adjutant Černič. Princ ne občuje z nikomer, pač pa pridno čita razne slovanske, tudi slovenske liste.
—	Nemška kultura v Mariboru. Mariborski Nemci in nemčurji mažejo napise slovenskim tvrdkam. Tako so v zadnjem času pomazali napise trgovcu Šoštariču, krojaču Božiču, odvetniku Srncu itd. Polegtega psujejo Slovence po ulicah z “Windisches Schwein” in podobno.
—	Celovec. Umrl je dne 14. jul. tukajšnjim slovenskim krogom dobro znani brivec g. Franc Krušič. Svojo obrt je izvrševal že od 1. 1872. v Celovcu.
—	V slovensko posest je prišla Hor-nerjeva gostilna v Grebinju pri Velikovcu, katero je kupila “Hranilnica in posojilnica” v Velikovcu. Prostori so zelo pripravni za slov. narodno in gospodarsko organizacijo. Priredil se bo tudi prostor za trgovino.
—	Med “nemškimi brati”. Iz Beljaka so koroški Nemci in nemčurji pod vodstvom prof. Angererja priredili po novi železnici izlet v Monako-vo. Navdušeni so hodili med bratci v “rajhu”, posebno dobro so se imeli pri monakovskem pivu. Sedaj jih pa bole glave in—žepi. Med nje je namreč prišlo mnogo — dolgoprstnih “nemških bratov”, ki so izvršili na nemških bratih iz Koroške neštevilno žepnih tatvin. Enemu nemškemu Ko-
rošcu je bilo ukradenih 400 kron, drugim nekoliko manjše svote, drugim ure itd. — Je časih precej drag “Heil”!
— Frica pl. Kleinmayra našli mrtvega. V sredo 21. julija našel je neki orožnik v grmovju v bližini vile Theu-rer nad Majernikom ob Vrbskem jezeru gimnazijca pl. Kleinmayra, ki so ga pogrešali od 21. junija, mrtvega. Zdravniki so dognali, da je storil mladenič samomor v skrajni nervoznosti.
— V Mirni pri Gorici je umrl g. Ivan Lokar, tovarnar in podžupan, star 47 let.
—	Vlomilce v kopersko cerkev so aretirali. Vlomilci so: Karol Ployer, Jožef Brandolin, Janez Russich in Dominik Jenco. — Oni dragoceni kelih iz masivnega zlata v gotiškem slogu iz leta 1500. v vrednosti 40,000 kron, ki je bil med drugim ukraden v koperski sostolni cerkvi, so dobili nazaj. O tem se poroča: Uredništvo “Piccola” je na tajinstven način prišlo v posest dragocenega keliha, ki je bil poleg raznih drugih cerkvenih predmetov ukraden iz zaklada stolne cerkve v Kopru v noči od 16. na 17. julija. Kelih je k sreči še netaknjen in je bil v sredo 21. jul. izročen stolnemu proštu koperskemu mons. Franzi. Kakor “Piccolo” nadalje poroča, so tatovi ostalo cerkveno posodje že razkosali, da so je lažje prodali. Eden tatov je namreč ponudil neki osebi kelih za 300 K. Ta oseba je sporočila to uredništvu “Piccola” in dostavila, da ne sme izdati tatu, ker je sicer v nevarnosti za lastno življenje. Uredništvo “Piccola” je nato dalo omenjeni osebi 300 K, ki je kelih odkupila. “Piccolo” je pa izročil kelih koperskemu proštu, a ni zahteval ničesar za odkup.
—	Trst, 19. julija. Na kolesarski dirki Trst-Kormin je bilo več nezgod. Proga je bila vsa posuta z žeblji. Lahi dolže Slovence, žeblje pa so nasuli laški kmetje vsled sovraštva proti kolesarstvu.
—	V Ajdovščini so dne 25. jul. stav-kujoči delavci predilnice priredili pred stanovanjem ravnatelja Amanna demonstracijo. Ravnatelj in njegova soproga sta streljala na delavce in dva delavca težko, več delavcev lahko ranila. Delavstvo je razbilo šipe in nekatere stroje v tovarni.
—	Na goriškem Krasu so polovili do dne 17. jul. 75.000 litrov kobilic. Ostale so jih še množice.
—	Pogreb Don Carlosa, španskega pretendenta, se je vršil dne 24. jul. v
Trstu; truplo so položili v rodbinsko rakev rodbine Bourbon.
HRVATSKO.

—	Obrambno delo Hrvatov. Zagrebški “Obzor” je sprožil pred kratkim lepo idejo:-naj bi se našlo 1000 Hrvatov, ki bi vsako leto nabrali v svojem kraju, mestu ali okolici, v svoji rodbini ali med znanci 100 K za istrsko Ciril-Metodovo družbo. Ti rodoljubi bi tvorili narodno vojsko in naj bi jim družba poklonila tudi poseben znak. — Kakor poroča “Obzor”, se je temu pozivu odzvalo že mnogo Hrvatov.
—	Prodaja virovitiške gospoščine. Veleposestvo knezov Schaumburg-Lippe v Virovitici kupi nek konsorcij, ki mu načeluje knez Wrede. Kupnina znaša nad 40 milijonov kron.
—	Tudi veleizdajalec. Radovan Popovič od Gospiča je nekoč v pijanosti izrekel žaljive besede o cesarju Francu Jožefu I. in obenem klical: “Živio kralj/ Peter Karagjorgjevič!” Obsojen je na 1 leto dni zapora.
Bolečine»hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako sond par krat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, in bolečinam v prsih, proti j*. glavo- in zobobola.
V vseh lekarnah, 35 in Tr 60 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander Haras^?
rm Chicago telef. 2794 MJ te!ef.N62 7
> W-V.V-V.V.V-V-V.W.\W.SV.V. V. W.V.%W-*%V.V.V.%V.VAW\WVVAVS
FRANIC SAICSER CO.,
■: 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
i;	Podružnica
S 6104 ST. CL,AIR A VE. N. E., CLEVELAND, O. j£
flKo sl napito
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellif Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
Repiezien!
Imaleli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in polije svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
«I 4 %	^________
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev semdobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsak« denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v ro _	j# a	do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna
hranilnica. Nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljiye hranilnice ali poso* jilnice po 4 in 4]/2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti, Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteii speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
YAYAYAW.YA’.WAWi’/A WWAMAWYMWWMVAWWWftmWWNVmWM
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
!Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AI, TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
¡Tiskarne telefon Chicago in N. W. S09 Uredništva telefona Chi. 1541.
pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
IThe first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of ' the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the «LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
15.
16.
17.
18. 19.
20.
21.
avg.
Nedelja Vnebovzet. Mar. Pondeljek Rok spoz.
ni nevarnosti zbirali telesne ostanke sv. mučencev ter jih bolj cenili nego vse dragotine sveta, potem ni misliti, da bi bili mlačno v nemar pustili telesne ostanke ravno one, ki je več nego vsi mučenci, in ki so jo sami cenili in spoštovali mnogo nad vse mučence in mučenke. Samo nekaj oblačil in pohišja sv. Device so ohranili kot dragocene spominke; sveto telo je shranil Bog v nebesih. Grobnica, ki je v nji ležalo isto nekaj časa, je bila odtlej čuvana v visokih časteh; pozneje je bila zgrajena nad njo krasna, popolnoma v skalo vsekana cerkev.
Marijina slava. Vsakemu bode poplačano po njegovem trudu in trpljenju, po njegovih krepostih in dobrih delih; Bog pa je obilodaren plačnik in vsakdo, ki vztraja do konca, bo venčan. Kaj pa pomenjajo pozemelj-ski venci proti nebeškim vencem! Kako neizmerno veliko plačilo, koliko slavo je potemtakem pač prejela Mati Gospodova v nebesih! “Marija je bila vzeta v nebesa: angelji se radujejo in hvalijo GoGspoda,” tako prepeva cerkev v dnevnicah in pri sv. daritvi na ta praznik. Čujmo, kaj pravita sv. I Anzelm in sv. Bernhard o Marijinem : plačilu in veličastvu. Kažeta nam kr- j dela angeljev, ki plavajo navzdoli iz nebes, se globoko klanjajo pred Mari- | jo in jo potem s svetim spoštovanjem nosijo v svetlobnem oblaku proti nebesom. Kažeta nam nadaljnja krdela,' ki ji dohajajo nasproti iz nebes in strmeč nad čudovito lepoto vzklikajo besede visoke pesmi: “Kdo je ta, ki le-skeče liki jutrnja zarja, mila kakor luna, sijajna kakor solnce?” nakar dobivajo odgovor: “To je Devica, ki je rodila Boga, Mati Gospodova je, ki bode naša Kraljica. Zato se raduje-' mo in se veselimo; kajti danes je dan njenega zmagoslavja in njenega kronanja!” Kažeta nam .veličastni vhod Marijin v nebesa, kjer jo sprejema njen božji Sin, pozdravlja in vodi k prestolu večnega Očeta med vzkliki angeljev in svetnikov: “Hozana, slava in čast hčeri Davidovi! Blažena bodi, ki prihaja k nam kakor naša Kraljica v imenu Gospodovem!” Veliko je na zemlji veselje, če se pobožna mati in pobožen sin po dolgi ločitvi zopet vidita: kako veselje, kako radost je pač občutila Marija, ko je po približno pet-j najstletni ločitvi spet zagledala svojega Sina Jezusa v nebesih kot kralja nebes in zemlje v neizrečenem veličastvu! In nihče na zemlji ne more poj-MARIJINO VNEBOVZETJE. «liti m opisati, kaj je nebeški Oče svoji edinoljubljeni hčeri, božji Sin svoji (15. avgusta.)	edinoljubljeni Materi in Sv. Duh svoji
Najlepši vseh spominskih dni v čast edinoljubljeni nevesti pripravil v ne-Materi božji je praznik njenega besih. Kažeta nam naposled, kako je Vnebovzetja.	| bila Marija ob strani svojega Sina ve-
Sv. pismo nam nič izrečnega ne pri- dena k najkrasnejšemu prestolu, in ka-poveduje o poslednjih dneh življenja ko ji večni Oče polaga na glavo naj-sv. Device po vnebohodu Gospodovem j lepšo nebeško krono in naznanja cele-in poslatvi Sv. Duha. Po starem in mu nebeškemu dvoru, da je Kraljica zanesljivem ustnem izročilu, o kate- angeljev in ljudi, Deliteljica milosti,
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Libérât, muč. Helena, kraljica. Ludovik, Tol. Joahim, oče M. D. Ivana Frančiš.
AKAJ PRISTOPAJMO H K. S. K.
JEDNOTI?
Rojaki in rojakinje! Pristopajmo in priporočajmo našo slavno K. S. K. Jednoto vsem našim sorojakom, znancem in prijateljem, radi naslednjih
vzrokov:
1.	) Ker je to prva in najuglednejša zavarovalna in podporna družba slov. naroda. K. S. K. Jednota se je ustanovila, ko še ni bilo nobene druge slovenske Jednote. Naša slavna Jednota izplačuje usmrtnino v najkrajšem času, ako so vse listine v redu. Še ni bilo slišati, da se bi kdo pritožil, da ni Jednota plačala posmrtnine ob pravem času, ako je bilo vse drugo v redu.
2.	) Ker je to največja in najmogočnejša Jednota slov. naroda na svetu. Okoli njenega plašča se zbirajo zavedni rojaki in rojakinje, ki se zavedajo svojega narodnega in verskega prepričanja. K. S. K. Jednota je naj-mogočneja podporna družba slov. naroda. Ravno sedaj vidimo, da ima gotovega premoženja mnogokrat več kakor lastujejo vse druge slovenske jednote in zveze skupaj.
3.	) Ker je naše slavne Jednote vodstvo praktično v vsakem oziru. Gotov denar je varno izposojen in vložen na take načine, da nosi lepe obresti. Nje obstanek je gotov, ker nje temelj je zidan na dobri in močni skali — bratske ljubezni.
4.	) Ker je katoliška. Naš narod je katoliški. Saj si sploh misliti ni mogoče, da bi bil Slovenec kaj drugega kot katoličan. Slovenec, ki pravi, da mu je katol. vera deveta briga i. t. d., tak tudi nič drugega ne veruje. Največji učenjaki so verovali in še verujejo ter bodo verovali naše verske resnice. Tudi mi verujemo, ker smo verni katoličani.
Naša Jednota lepo skrbi, da spolnu-jejo nje člani in članice svojo dolžnost kot verni katoličani.
5.	) K. S. K. Jednota je čast i dika slovenskega naroda. Razni tuji narodi, ki vedo kaj o tej naši Jednoti, čislajo Slovence, ker to kaže, da so složni in delujejo skupno v družabnem življenju.
Pristopajmo torej, in priporočajmo našo slavno in mogočno Jednoto vsakemu sorojaku in sorojakinji. Vsak član oziroma članica Jednote, posebno pa uradniki podrejenih društev, naj gledajo, da privedejo v Jednoto nekaj novih članov med letom.
Pristopajmo in priporočajmo našo slavno Jednoto, ker le ona je pravo zavetje trpečih in osirotelih ob času burnih dni.
Jos. Klepec, št. 6752.
Letni pridelek vina v Združ. Državah znaša okoli 55,000,000 galonov.
rem nam sporočata v 5. stoletju Juve-aalis, jeruzalemski patriarh, in v 8. stoletju sv. Janez Damascenski in s katerim se ujemajo prikazni sv. Brigite, je še petnajst let ostala na zemlji in bila potem po srečni smrti zmagoslavno vzeta v nebesa s telesom in dušo.
Mati milosrčnosti. Komaj so to culi nebeščani, ko so v čast svoji Kraljici in v znak zvestobe zapeli najlepše pesmi. Te glorije je Marija deležna že nad osemnajststo let in je bo deležna na vekov veke. Tega se veselimo na ta praznik in slavimo skupaj z zma-
To veličastno dovršitev obhajati, je govalno Cerkvijo Jezusovo našo Ma-
namen tega praznika. Preudarimo na tančneje vse troje točke po izročilu in cerkvenem uku.
Marijina smrt. Daši brezmadežna Devica ni zakrivila smrti, ki je samo posledica in kazen greha, je bila vendar po božji volji podvržena istej, da je bila tudi v tem podobna svojemu božjemu Sinu. Ampak njena smrt je bila brez vsega, kar jo nareja grenko, brez privrženosti na imovino tega sveta, brez pekoče vesti, brez strahu in bojazni. Njena smrt ni tudi bila posledica bolezni, nego Marija je umrla za gorečim hrepenenjem po združitvi S svojim božjim Sinom. Malo preje, tako pravi ustno sporočilo, je poslal Izveličar arhangelja Gabriela, da razodene njegovi ljubi Materi dan in uro njene smrti. Marija je obvestila sv. Janeza o tem veselem naznanilu, ki je bilo kmalu znano po vsem Jeruzalemu in je vzbudilo med kristjani zaradi »zgube splošno osupnenje. Vsi so hiteli, da vzamejo od Matere milosti še blagovito slovo. Ob istem času so se bili vrnili še živeči apostoli po višjem navdihu iz raznih dežel svoje delavno-nosti v Jeruzalem, da so prisostvovali smrti Matere Gospodove. Ko se je ta trenotek bližal, so zadoneli nebeški spevi in nebeška bliščoba je napolnila sobo. V neizrečenem veselju se je ločila brezmadežna duša od njenega blaženega telesa. Apostoli so pokopali isto med petjem psalmov v dolini Jo-safat blizu vrta Getzemane in zatvorili grob s kamenom. V zraku so slišali doneče hvalospeve angeljev, tudi naslednja dva dni, ko so z verniki obiskali grobnico v sveti ljubezni in spoštljivosti.
Ma»‘ijino vstajenje. O tem poroča ustno izročilo tole: Tri dni po pogrebu sv. trupla je dospel tudi apostol Tomaž in ko je izvedel žalostno dogodbo, je solznih oči prosil svoje soapostole, odpreti grobnico, da tudi ®n vidi truplo preblažene. Grobnico so odprli, a kako so se vsi začudili, ko so našli v nji samo mrtvaške prte s priloženimi komaj uvelimi cveticami in , jim je puhtel nasproti blagodišeč vonj. Tudi niso več slišali angeljskega petja. Iz tega so sklepali, da je Vsemogočni, kakor je občuval deviško telo pred vsakim madežem greha, tako ohranil isto pred vsako gnilobo in je dvignil v nebesa.
Za to govori tudi dejstvo, da ni n o-b e nih ostankov Matere božje. Če premislimo, kako so prvi kristjani s tako ljubeznipolno skrbjo, celo v smrt-
ter, nebes in zemlje Kraljico. In v otroški ljubezni se obračajmo zaupno do njenega dobrotnega srca materinskega ve vseh naših potrebah in stiskah; kajti ona nam je dana kot Zdravje bolnikov, Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih in Pomočnica kristjanov, in “zato jo je Bog vzel s sveta, da ob Njegovem prestolu v nebesih prosi polna zaupanja za nas uboge grešnike,” vedno in posebno v naši smrtni uri.
RAZDELITEV PRISELJENCEV. Kako bi se to vprašanje dalo rešiti po
predlogu zveze “National Liberal Immigration League”.
S pozivom za brezplačno prevažanje priseljencev v one dele dežele, kjer se njihova služba nujno potrebuje, se o brača “The National Liberal Immigration League” na občinstvo. V pozivu je rečeno, da so velika mesta na vzhodu prenapolnjena brezposelnih delavcev, dočim v drugih delih dežele ni mogoče dobiti zadosti delavskih moči. “Bureau of Information” v Washing-tonu bi skoro vsacega brezposelnega lahko opremil z naslovi tvrdek in podjetnikov, ki iščejo delavcev. Brezposelnemu delavcu pa nedostaje denarja za potovanje v one kraje, kjer je njegova postrežnost toplo zaželena. Ako bi bil “Bureau of Information” vstanu, brezposelne delavce zastonj prevažati, potem bi bili namah tisočerniki rešeni iz bridke stiske, in dežela bi imela iz njihovega dela dobiček. Prav posebno važno bi bilo, pošiljati priseljence v one dele dežele, ki trpe vsled pomanj kanja delavskih moči.
Argentinska ljudovlada nudi priseljencem nele teden gostoljubnosti, temveč skrbi tudi za brezplačno železniško vožnjo v razne dele dežele. Slično hodijo na roko priseljencem druge južnoameriške ljudovlade. Kar lahko delajo te malo republike s svojimi o mejenimi sredstvi, to dovršiti bi morala biti vstanu tudi njihova mogočna soseda na severu s svojim neomejenim bogastvom. Breme, ki bi se s tem naložilo zavezni zakladnici, bi bilo obilno poplačano po blagoslovu, ki bi sle dil takošni napravi.
“The National Liberal Immigration League” prosi vse organizacije in državljane, ki so za predlagano napravo, obvestiti o tem svoje zastopnike v kongresu in v državnem postavodaj-stvu s sklepi (resolucijami) in pismi ter doposlati tudi ligi sporočilo o takem obveščenju.
Evropa ima 130 vseučilišč s prilično
400,000	vpisanimi slušatelji.
110	milijonov posojila dobi Srbija na Francoskem, in od teh porabi 70 milijonov za zgradbo železnic.
Amonij je najboljše čistilo za ovratnike na suknjah, ampak nikdar se ne sme rabiti v to svrho, ako se zelo ne pomeša z vodo.
Sedmi splošni shod avstrijskih kato ličanov se bo vršil od 5. do 8. septembra na Dunaju. Naš veleučeni rojak dr. Krek bo govoril na shodu o izseljeniškem vprašanju.
Nov japonski zrakoplov. Iz Tokia poročajo, da je neki mlad Japonec z imenom Joshinosike Takaoka iznašel nov zrakoplov, ki baje' daleč prekaša onega bratov Wright. Iznajditelj trdi, da bo s svojim šTrojem dosegel hitrost 80 km na uro.
Kuharica v parlamentu. Zanimivo zastopnico ima finski parlament. Pri zadnjih volitvah v finski parlament je bilo izvoljenih 25 žensk, med njimi kuharica Minna Sillaupa, ki zastopa poselsko gibanje in izdaja časopis za kuharice. Radi svoje izborne kuhinje 80 milj na uro.
Velika poneverjenja. Postajenačel-nik v Zeneserku na Ogrskem Leopold Rapoz-Rosenberg je poneveril 123,000 K in pobegnil. Istotako je pobegnil Karol Lueckner, upravitelj nekega zavoda na Dunaju, potem ko je poneveril zavodu 100,000 kron.
Udobnost za noge.
Severov Prašek za noge je najboljša udobnost za bolestne, pekoče, nervozne noge. Olajšava utrujene, srbeče in potne noge. Poskusi ga danes. Na prodaj .pri vseh lekarnikih, 25c. Nikar ne prejemati nadomesti. Zavoji na poskušnjo zastonj. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2
NAPRODAJ HIŠA S 4 SOBAMI na Cora St. in lepa lota obrastena z drevjem in trto. Prav poceni. A. Dre nehl, 408 Exchange St. Tel. 771.
Pridite k metli na obisk ko se mudite v Lockportu.
Sveže pivo in druge pi jače so vedno na razpolago.
Anton Dowiak,
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino oč 35c do 45c gaL staro vino po 50e gal., Riesling trino po 55c galon. Sladki mošt, 24 steklenic za $5 Fino muškate! 'vino po 40c gal Na zahtevanj* pošljem uzorce. Vsa naročila pošlji!»
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., Califorai»
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tie A. W. Flexer Dm Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street*. JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
SlovensKo-angleške slovnice, Slovensko-anglešlega tolmača in Angleško-angieskega slovarja,
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA & CO.,
9 Albany St	New York, N. Y.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me-»o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati naa v našej novi mesnici na voga-Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Ant. Kirinčič
Cor. Columbii in Chicago Sts
Točim izvrstno' pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom sc toplo priporoča»
priporočan
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
..Phoenix * Buffet
i j er se toči vedno sveže pivo, žganji’ ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SisLoff,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St,	Joliet
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bande» in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet» kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Kot nova izgleda obleka ko smo ¡A mi očistili in pogladili, neglede ako i« iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se »*. znanijo z našim delom. Prenovim« obleke, boljše ic hitreje kot se doma naredi za Kar zahtevamo le malo pl»* čilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
630-623 Cass St.	JOLIET, ILL,
Chi. Tel. 4-89.	N. W. Tel.
John Steianic
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, UL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
TeL Chi. 2932.....N. W. S.
Stan. tel. Chi. 3541.
M. PHILBIN
KONTRAKTOR.
in zidar hiš iz cementovih blokov. Narejam tudi hodnike (sidewalks) is cementa..
Dela jamčim, da bo dobro in trpežno Krijem tudi strehe. .
M. PHILBIN,
515 Cass St	314 Campbell St
JOLIET, ILL.
Tom. Stefancich
N. W. Phone 577.
1014 N. Chicago Street Joliet, UL
Gostilničar
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
DOBRODOŠLI!
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naša posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, Ills.
Ant. H. Munich
1013 X. Broadway Joliet, 111.
Kadar vam kdo dolguje kaj denarja, ali če imate kako stvar pri sodniji, oglasite se pri meni. Jaz vso stvar uredim za vas, hitro, ceno in zanesljivo.
9th Stroet-
Lockport, 111.
R- PILCHES, predsednik.
FRED BENNITT, podpredsednik. GEORGE ERB, kasir.
F. IV. WOODRUFF, ass't kasir.
[liai
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3 %
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
V.V.'.V.V.'.V.V.'.V.VVAVAWV.V.V.V.'.W.'.V.V.'.VAWAN
| POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri« poroči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
VVAWWSWVV.NWWW.WV.V.V.V.WV.W.V.'AWAWÁ
Joliet, mu
FI1T0 PIVO V STEKLEUICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.	Both Phones 26.
AMERlKAtmci SLOVENEC, 13. AVGGUGSTA 1909.
G.
PODROBEN PREGLED DOHODKOV OD
1. JAN. 1909 DO 30. JUN. 1909
SKUPEN PREGLED DOHODKOV OD 1. JAN. 1909 DO 30. JUN. 1909.
Naloženega društvom—
Za asesment ...............$47,751.51
za pristop ................... 418.00
za rezervni sklad ........... 1479.00
za vrhovnega zdravnika.. .	206.50
za znake ..................... 220.15
za certifikate in charter...	206.50
za poškodovane ................. 1.25
za izvanredne stroške .......... 4.00
zaostali dolg.............. 1734.35
Preveč plačali .............. 8.95
$52,030.21
Plačanega od dru-
štev, skupno.................$51,241.00
Kredit društev'.................. 126.61
Dolg društev .................... 662.60
$52,030.21
SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV OD 1. JAN. 1909
DO 30. JUN. 1909.
Posmrtnina za: —	,
Jakob Matešič (del) ......
Josip Godec ..............
Ivan Vrbajs'(del) ........
Matija Plut (del 2).......
Marija Žagar .............
Anton Oven ...............
Josip Plos ...............
Franc Ravšelj ............
Marija Tomec..............
Ignac Kavčič (del. a in b) Anton Godnjavec (del)
Anton Brula ..............
Marija Verlenič ..........
Filip Lukač...............
Andrej Perko .............
Martin Matekovič (del b)\
Josip Bah (del b).........
Franc Arko ...............
Eva Brozovič..............
Ana Marentič ...............
Marija Simonič ...........
Franc Krušnik (del) ......
Franc Žnidaršič .. .......
Ignac Bačnik .............
Elizabeta Kremesec........
Mihael Tomac .............
Pavel Cerar ..............
Ivan Spitzmueller ........
Mihael Brozovich..........
Neža Penca (del) .........
Alojzij Čebule (del)......
Franc Čampa ..............
Josip Colarič (del) ......
John Mravlja (del) .......
Franc Barlič (del) .......
Johana Palear ............
Barbara Hmelič ...........
Nikolaj Cerjanec .........
$1000.00
1000.00
100.00
800.00
500.00
1000.00
1000.00
900.00
. 1000.00
650.00 . 62.00
1000.00
1000.00
500.00
1000.00
500.00
100.00
1000.00
1000.00
500.00
708.00
50.00
1000.00
1000.00
500.00
485.00
1000.00
1000.00
1000.00
500.00
100.00
1000.00
120.00
900.00
450.00
500.00
1000.00
1000.00	$26,925.00
Povrnitev stroškov in zamude časa uradnikom ob času nastopa uradov, ter sodelovanju sestave pravil: Franc Opeka $20.28; Leo Kukar $67.78; Marko Ostronich $51.48; John N. Gosar $53.98; Josip Zalar $39.15; Blaž Chulik $14.00; Dr. Martin Ivec $21.00; Josip Sitar $16.00: skupaj..................................$ 283.67
URADNIKOM IN NADZORNIKOM ZA PREGLED RAČUNOV IN POVRNITEV STROŠKOV KONCEM LETA 190>.i.
John R. Sterbenc $48.45, Pavel Schneller $44.50, Geo.
Stonich $8.00, John Grahek $8.00............$ 108.95
Atn. Slovencu za glasilo od 1. jul. 1908 do 31. dec. 1908 $75.00, naročnina glasila za 108 društev $108.00, za tiskovino od 1. okt. 1908 do 23 febr. 1909, ter 6000 kovert s 2c znamkami za 15 gl. uradnikov $717.50, za 15,000 pravil $775.00, 1 računska knjiga za gl. tajnika $87.50, 4 gl. knjige (imenik članov(ic) $239.70,
tiskovina od 20. marca do 30. apr. 1909 $70.50...... 2073.20
Monroe Bratje za Jednotino zemljišče loto 6, block 15,
Cassiday Addition, Joliet, 111....................... 3200.00
Frank Medosh-u, pot v Joliet in nazaj v zadevi Kozjak $1.60, telephone 60c, pot v Milwaukee, Wis. in nazaj radi proizvedbe postav države Wis. $3.70, zamudo časa $4.00; (to je še iz leta 1908), pot v Joliet in nazaj
$1.60, zamudo časa $4.00 ob času izročitve urada....	20.00
1000 moških in 500 ženskih znakov....................... 625.00
Ulogo letnega računa za 1908 na državni Insurance Dept.,
Springfield, 111...................................... 5.00
Amberg File & Index Co., za “Letter Files”............. 58.45
Donahoe, McNaughton in McKeown, v pravdni zadevi Simonič proti Jednoti, kos............................. 75.00
Jos. Dunda za zavarovalnino Jednotinega imetja za 1 leto 18.40 Dr. M. J. Ivec-u za pregled zdravniško-preiskovalnih listov od 1. jul. 1908 do 31. dec. 1908.................. 102.30 .
O’Connor Attorney (pravnik) plačilo za delo v tožbi Dora
Tomac proti Jednoti $100.00, tožbeni stroški $44.00..	144.00
Josip Dunda za izdelek načrta računske knjige gl. tajnika, finančno poročilo zavarovalninskemu oddelku države 111. za leto 1908, ter izdelek 6 poroštev za gl. uradnike 118.00 B. J. Chulik zamudo časa 1(4 dni pri sejah gl. odbora $6.00, vožnja v Cleveland in nazaj po Jed. opravkih s
stroški $31.83 ..................................... 37.83
Anton Nemanich-u 4 mesečno plačo kot preds. Jednote $66.64, pot v Milwaukee, Wis. in nazaj v Joliet $4.88, zamudo časa $4.00, vožnjo v De Kalb, 111. $2.12, zamudo časa $4.00, za “Copy of the Charter” $2.00, zamudo časa ob času umeščenja novega odbora 4 dni $16.00, vožnja v Chicago ter nazaj s stroški, znamke in 3 telefoni v So. Chicago, 111., skupaj $9.70, telegram 25c, vožnja v Cleveland, O. in nazaj s stroški
$31.83 ......................................... 141.42
Plača glavnemu tajniku od 1. jan. do 30. jun. 1909 . 600.00
Najemnino gl. urada za 6 mesecev................... 90.00
Josip Zalar-ju vožnjo v Chicago in nazaj po Jednotinih opravkih z zamudo časa in stroški $5.44, vožnjo v Milwaukee, Wis. in nazaj $4.88, zamudo časa $4.00, vožnjo v De Kalb, 111. in nazaj $2.12, zamudo časa $4.00, vožnja v Cleveland in nazaj s zamudo časa $31.83,
strošek od knjig $2.00 ............................. 54.27
Plača blagajniku od 1. jan. do 30. jun. 1909............ 150.00
John Grahek-u vožnja v Milwaukee, Wis. in nazaj $4.88,
zamudo časa $4.00, plačal vožnjo za za odvetnike $4.88	13.76
John Škoff za vstanovitev nove postaje ................. 5.00
Frank Opeka, 2 poti v Joliet in nazaj $5.84, zamudo časa časa $8.00, vožnjo v Cleveland, O. in nazaj s zamudo
časa $31.19........................................... 45.03
Josip Rems-u plačo kot II. tajniku od 1. jan. do 30. jun.
1909 $100.00,vožnjo iz New Yorka v Joliet in nazaj k sodnijski obravnavi in delu v gl. uradu $38.48, 16 dnevno delo v glavnem uradu in zamudo časa $64.00..	202.48
John G. Wilhelmu stavbnemu pogodbeniku na račun zidanje Jednotinega urada ................................... 458.15
R. G. Hoen, arhitektu, na račun, za izdelanje obrisa za
Jednotino poslopje in delo pri zidanju istega....... 50.00
Za eno visoko pisalno mizo in eno malo mizo za gl. urad..	38.00
Linoleum in 6 stolov za gl. urad........................ 36.54
Povrnitev stroška za poroštvo vrh. zdravnika............ 6.00
Poštnino $39.53, express 67,28 ........................... 106.81
Razni drugi mali stroški ............................... 31.34	$ 8,89Š.60
$35,823.60
Preostanek 1. jan. 1909... .$107,390.28 Plačanega od
društev ......$51,241.00
Plač. od posojil. 1,000.00 Nakup (aro) za odprodajo Jed.
zemljišče ....... 100.00
Povrnjeno od preveč plačane posmrtnine v
letu 1908 ........ 10.00
Plačano za obresti od posojil.. 1352.50 $ 53,703.50
Izplačana posmrtnina. .....$ 26,925.00 Izplačano za razne stroške.	8,898.60
Povrnjeno od posojil.....	1000.00
Preostanek 30. jun. 1909... 124,270.18
$161,093.78
$161
093.78
PREGLED PREOSTANKA DENARNEGA PREMOŽENJA K. S. K. J. DNE 30. JUNIJA 1909.
Na posojilu pri cerkvi sv. Jožefa, Joliet, 111..................$ 10,000.00
Na posojilu pri cerkvi sv. Jurija, So. Chicago, 111............. 19,700.00
Posojenega na posestvo Matija in Marije Samida, Laurium, Mich.. 3,000.00
Posojenega na posestvo Matija in Pavline Kambič, Joliet, 111...... 2,800.00
Posojenega na posestvo Henrika in Ane Hiller, Calumet, Mich......	2,500.00
Posojenega na (Trust Deed S>1 lot No. 8, block 14, Casseday,
Joliet, 111.................................................. 2,500.00
15 obveznic Comc’l Nat’l Safe Deposit Co., Chicago, 111......... 15,000.00
10 obveznic of Joliet, 111. Street Improvement, po $1000.00..... 10,000.00
Uloženega na obresti na Joliet Nat’l Banke, Joliet, 111.......... 30,000.00
Uloženega na obresti na Will County Nat’l Bank, Joliet, 111....... 8,204.50
Gotovine na roki pri blagajniku................................. 20,565.68
$124,270.18
Nadzornikom K. S. IC. Jednote na polletni seji 29. in 30. julija 1909, brat-ski predlozeno V potrdilo.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
GEO. STONICH,
JOSIP SITAR,
FRANK OPEKA, nadzorniki.
STATE OF ILLINOIS )
Will County	f
The Trustees of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of U. S. of A., convened at their semi-annual meeting July 31st, 1909, in the City of Joliet, State and County aforesaid, have declared upon oath the above statement to be true and correct to the best of their knowledge and belief, to which they have also affixed their signatures in my presence, this 31st day of July, 1909.
(Seal.)	JOSEPH KLEPEC, Notary Public.
(Nadaljevanje na 5. strani.) polis, Ind. Predsednik: Ivan Hribernik, 711 Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 740 Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan,
III.	Predsednik: Franc Barle, 1424 McAlister Ave.; tajnik: Peter Srnovrš-nik, 1426 McAlister Ave.; delegat: Fr. Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Karol Zgonc, Box 313; tajnik: Frank Firšt, Box 147; delegat: Martin Zallar, Box 541. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Ivan Bolden; tajnik in delegat: M. Krašovec, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: John Keržan, 701 Elem St.; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut St.; delegat: John Skalla, 636 Elem St. Mesečna seja vsakega
28.	v mesecu.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., N. Y.; tajnik: J. Zupan, 135 Montrose Ave.; delegat: Pet. Vogrič, 799 Flushing Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar; tajnik: Frank Demšar, Box 66; delegat: Anton Rozina. Vsi v Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Martin Šukle, Box 626; tajnik: Jakob Osbolt, Box N; delegat: Ant. Račul, Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Ivan Hartel, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan, 2 Bridge St.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Mart. Žlogar, 523 Crescent St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Alojzij Sile; tajnik: John Jerina; delegat: Frank Drašler, Box 90. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: A. Marinčič, 8100 Aetna Roard, S. E.; tajnik: John Šušteršič, 7713 Astell Place; delegat: And. Slak, 7713 Astell Place, S. E. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R. R. St.; tajnik in delegat: John Škof, 571 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Franc Kolenc, 725 St. Paul Ave.; tajnik: Josip Vindišman, 391 Grove St.; delegat: Blaž Hren, 238 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Jos. Zupančič, 3236(4 Hamaten St.; tajnik: Egidi Verhovc, 2560 E. 75th St.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Afer Ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: John Žlogar, 234 Frederick St.; tajnik: Ivan Boben, 523 So. Front St.; delegat: Miko Matjašič, 558 S. 3rd St. Mesečna seja vsak tretji ponedeljek.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Jos. Klažter, Box 88,
Adamsburg, Pa.; tajnik: John Ferbots, Box 276, Monroe, Pa.; delegat: Frank Pervinšek, Box 90, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Mat. Urili, Box 441; tajnik John Ramuta, Box 605; delegat: Jac. Stariha, 1711 6th Ave. N. Mesečna seja vsako tretjo soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Ivan Lu-kežič, 2855 Lyon St.; tajnik: Rob. Kun stel, 2118 N. llth St.; delegat: Anton Bukovec, 3400 Cosciusco St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pad., Goff, Pa. Predsednik: Aleš Demšar, Box 94, Crabtree, Pa.; tajnik: John Tome, Box 94; delegat: Franc Ogrin, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely,
Minn. Predsednik:	Ivan Zupančič;
tajnik: Jos. Palčar, Box 385; delegat: Jurij L. Brozich. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, III. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Štefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih prostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik:	Štefan Lah,
1913 Grand Ave.; tajnik: A. Kužnik, 1201 S. 19th St.; delegat: J. F. Kren, 912 S. 16th St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Franc Mal-ly, 1216 — 3rd St.; tajnik: Jos. Barbarič, 28 La Harpe St.; delegat: Anton Mežnarič, 659 Sterling St. Seja vsako tretjo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. Predsednik: Franc Končar, N. Main St.; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga, tajnica: Kat. Koenig, 75 W. 23rd PL; delegatinja: Ana Ulašič, 580 W. 21st St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Anton Turk, 1426 McAlister Ave.; tajnik: Matija Jereb, 834 — 10th St.; delegat: Ivan Gregorka, 818 — 10th St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
80.	Društvo Marije Čist. Spoč., So. Chicago, 111. Predsednica: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Terezija Podlipec, 9384 Kreiter Ave.; zastopnica: Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M. Sejo tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Fr. Medosha.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Neža Gorišek, 907 S. Canal St.; tajnica. Jožefa Fortun, 4822 Piv,in Alley; delegatinja: Marija Flajnik, 4636 Hatfield St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Avgust Končar, R. R. No. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: Frank Špehar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žajosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Pet. Šikonja, Box 215; tajnik: Math Grgu-rič, Box 173; delegat: Anton Tintar. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
■ 85. Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 478—15th Ave.; delegatinja: Neža Ambrožič, 562 llth Ave. Mesečna seja vsapo prvo nedeljo.
1 .J'	‘.-1*.11—ii—M,i »  — - l|i, im i
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Šubic, Box 227; tajnica: Johana Putc, Box 233; delegatinja: Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik:	Math Judnič,
1101 Bluff St.; tajnik: Math Laurich, 1010 N. Broadway; delegat: Math Vidmar, 203 Bridge St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al-lonez, Mich.; tajnik in delegat: Ferdinand Požek, Box 225. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 46 Railroad St.; tajnik: Ivan Kulišič, 34 Railroad St.; delegat: Nikolaj Erdeljac, 25 Ganster St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik: Martin Derganc, 18th V St. No. 547; tajnik: Anton Ostronič, 1408 So. 12th St.; delegat: Jožef Švajger. Društvene seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Ivan Halo-vanič, 13 Orchard Alley; tajnik: Nikolaj Žarkovič, 119—3rd Ave.; delegat: Math. Kozan, 332 — 3rd Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Mil. Car, 46th St.; tajnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley; zastopnica: Helena Okovic, 4931 Harrison St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa.
93.	Društvo riderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant. Bevc, Box43; tajnik Štefan Zgonc, Box 43; delegat: John Kochevar, Box 123. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: rank Klančar, Box 161; tajnik in delegat: Ivan Pagon. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Anton Petrovčič, Box 71; tajnik: Ant. Demšar, Box 135; delegat: Jakob Oblak, Box 213. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 60. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount
Olive, 111. Predsednik:	Fr. Mack;
tajnik: Ivan Plesnik, Box 696; delegat: Ivan M. Knez. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: Fr. Bolte, 510 Moen Ave.; tajnik: Ivan Zalar, 506 Ottis Ave.; delegat: Alojzij Piškur, 107 Central Ave. Mesečne seje vsako prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Težak, Box 35; tajnik: Anton Modic, Box 35; delegat: Jakob Lončarič, Box 8. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: Ivan Piškur, 2435 So. Broadway; tajnik: John Juha, 562 — llth Ave.; delegat: Jos. Svete, 960 — 10th Ave. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Predsednik: Stefan Ivanc, 44 Stone St.; tajnik: Franc Intehar, 285 Norfolk St. Redne seje vsako drugo soboto v mesecu.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Gazvoda, 293 Grove St.; tajnik: Jurij Sagadin, 664 — 62th Ave.; delegat: Ivan Kastelic, 535 National Ave. Mesečna seja prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja,
Pueblo, Colo. Predsednica:	Jožefa
Merhar, 1210 Bohmen Ave.; tajnica: Katarina Luksetič, 1220 Eiler Ave.; delegatinja: Marjeta Terdina, 1209 Mahren Ave. Mesečna seja vsa-ceka 15. dne v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern, 424 E. 9th St.; tajnica: Marija Kokalj, 59 Union Ave.; delegatinja: Fany Pirnat, 124 — 1st Ave. Mesečne seje vsako 1 nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Predsednik: Pavel Korenčan, Box 92; tajnik: Franc Strmijan, Box 238; delegat: Franc Gašpari, Box
122.	Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet,
111.	Predsednica: Iv. Ogulin, 604 Hickory St.; tajnica: Marija Dunda, 1002
N.	Chicago St.; delegatinja: Marija Stanfel. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Jos. Žagar, Box 207; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: Jakob Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: Ivan Rataj, 643(4 Newell St.; tajnik: Ivan Gabrovšek, 520 Van St.; delegat: A. Kranjc, 167 Cornell St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, Ohio. Predsednica: Ivana Žgajnar, 643 Newell St.; tajnica: Antonija Rataj, 643(4 Newell St.; delegatinja: Neža Kranjc, 167 Chisnell St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Math Stonich; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Frank Jerič, vsi v Ely, Minn. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
113.	Društvo sv. Roka, Denver,
Colo. Predsednik: Al. Andoljšek, 615 Elgin St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St.; delegat: Štefan Prelesnik, 4466 Penn St. Mesečna seja vsak 13. dan v mesecu.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Mesečna seja vsako tretjo soboti v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Neža Žagar, 33 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Ana Rit-manič, 441 Ferry St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
117.	Društvo Srca Jezus., Murray, Utah. Predsednik: Ant. Truden, Box 315; tajnik: Fr. Truden, Box 315; zastopnik: Vinc. Padar, Box 428. Vsi v Murray, Utah. Seje vsacega 10. v nesecu v hiši g. delegata.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: John Grdin, Da-nabe’ St.; tajnik: Ivan Bajc, 12 Seely St.; delegat: Leopold Susman, 541 Jefferson St. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, III. Predsednica: Mary Koste-lec; tajnica: Marija Zalar, 506 Ottis Ave.; delegatinja: Ana Marentič. Mesečne seje četrto nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Ana Gerčman; tajnica: Mary Spec, Box 611; delegatinja: Terezija Tomšič. Hesečne seje vsako tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Ana Rožič, 4 Seeley St.; tajnica: Jerica Gruden, 22 Danube St.; delegatinja: Marija Žehel, 624 E. Mili St. Mesečne seje vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Ferlič, Box 399; tajnik: Frank Gosar, Box 523; delegat: Maks Keržišnik, Box 383. Mesečne seje vsako drugo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Tajnik: Rudolf Maraž, 492 Washington Str.	|
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Mary Perko, Box R. F. D. 2 No. 11(4; delegatinja: Uršula Kovačič, Box 101. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
1Ž6. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Ivan Jakše, Pittsburg, Bradley B. R. 1, Kans., tajnik: Ignac Sluge, E. Mineral, Box 47, Kan.; delegat: Ivan Bernik, E. Mineral, Kan., Box 85. Društvene seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan,
111. Predsednica: Marija Brunet, 10th St. & McAlister Ave.; tajnica: Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road; delegatinja: Marija Kirn 1416 Wadsworth St. Mesečne seje vsako-----nedeljo.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa.
Predsednica:	Ana Novak, Wisman
house; tajnica: Johana Škof, 571 Butler St.; zastopnica: Ana Stanešič, 15 Ganster St.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr. Predsednica: Jožefa Derganc, 457 So. 18th W. S.; tajnica: Katarina Švajgar, 385 So. 23 St.; zastopnica: Ana Žitnik, 1108 So. 22nd St. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKalb, 111. Predsednik: Fr. Beanke; tajnik: Vinko Klešnik; zastopnik: Math. Košir, vsi na 1409 State St. Seja vsako prvo nedeljo.
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev m
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom, JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO„ 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PR1-poroča slovenskemu-, občinstvu v Jolietu. Velika zalpga. Nizke cene. 104 Jefferson Si., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicag*. st., blizo slov. cerkve. Prodajaln* moških in ženskih pi>:ek.
DENAR NA POS(JJU-0. POSO jujemo denar na zemljišča puo u godnimi pogoji Muiirut t)ru>
tAOLh IH L, 400-4lli .v.	uu.,.
St. Prodajalna poništva m mu», oblek.
FINK MATH, 500 Francis St Sta, benik (contractor).
GOLOB JOHN, 008 N Broadw*-Izdelovalec kranjskih harmonik
GRAHEK IN FERKU, 2U/ um,.,
St. Mesnica.
J. P. KING, LKSN1 1'KGuVt Des Plaines m Clinton M» um telefona 8. Joliet, 111.
LOPARTZ GEORGE, 402 Uhio si Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indian. St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Grcenbay Ave. Salun in prodaja šifkart. , CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C.. 5170 Butler St., ameriški hotel
DINAN C. M., 5151 Butler St Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 BtUler St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. DvSiin, last., 5438 Butler St.
s.
Finančno poročilo K. S, K. J, za prvo polletje 1909 od 1. januarja do 1. junija 1909.
Ime, številka in kraj društva.
>
O u
c a a n
^ S
O-Š c 'S .2 § >(J •*-!
° S >
o
a
g|
I §
S S
c
o,
3
AS
(/)
O
Pri

rt
AS
'S
>
rt
u.
N
rt
bo
a>
C
>
O
X!
N
AS
rt
C
N
rt
A3
rt
AS
<T3
C
-O
O
AS
>to
O
AS
>c/)
O
C
•o
o
»H
C
rt
>
rt
Jifi
O
T3
gg
S CK
•g c
O *3
a o a CK
ü§
to
o
-o
p*
1.
I 2.
3.
4.
5.
7.
8.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
?5.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 117. 11&
119.
120. 121. K2.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130.
Sv. Štefana, Chicago, 1111..................
Sv. Jožefa, Joliet, 111....................
Vitezi sv. Jurija, Jofiet, 111.............
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn..........
Sv. Družine, La Salle, 111.................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo...................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111..........
Sv. Roka, Clinton, Iowa....................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111..........
Sv. Jožefa, Forest City, Pa...............
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn........
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont..........
Sv. Roka, Allegheny, Pa....................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn.................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark.........
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich........
Sv. Jožefa, Federal, Pa....................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio.............
Sv. Barbare, Blocton, Ala..................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio............
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111............
Sv. Petra, Calumet, Mich..................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash.........
Matere Božje, Pittsburg, Pa...............
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.....
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa....................
Sv. ISarbare, Hibbing, Minn................
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa..................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa.................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont.................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.....
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont...
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y....
Sv. Alojzija, Chicago, 111.................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa..........
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa........
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich..
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111.................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn...............
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo...........
Sv. Jožefa, Leadville, Colo...............
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y................
Sv. Jožefa, Haser, Pa.....................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn.......
Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111..........
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O.........
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111..........
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio.............
Sv. Jurija, Etna, Pa...................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss........
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio............
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa................
Sv. Barbare, Irwin, Pa....................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont.............
Srce Jezusa, St. Louis, Mo................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa.................
Sv. Antona Pad., Ely, Minn................
Sv. Jurija, Toluca, 111...................
Sv. Barbare, Springfield, 111.............
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111.........
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa........
Marije Pomagaj, Chicago, 111..............
Marije Pomagaj, Waukegan, 111.............
Matere Božje, So. Chicaga, 111............
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa.......
Sv. Alojzija, Fleming, Kans...............
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo........
Sv. Antona Pad., Joliet, 111..............
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich................
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa..............
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr-----
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa..........
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn...........
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo.
Sv. Alojzija, Broughton, Pa..................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa......................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111................
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111..............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.......
Novi Dom, Newark, N. J.......................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis...................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo........
Sv. Ane, New York, N. Y......................
Sv. Ane, Chicago, 111.......................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa....................
Sv. Genovefe, Joliet, 111....................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa...................
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio..................
Sv. >rca Marijinega, Barberton, Ohio.........
Sv. Jožefa, Ely, Minn..,.....................
Sv. Roka, Denver, Colo.......................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa...........
Sv. Veronike, Kansas City, Kans.............
Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah...........
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y...............
Marije Pomagaj, Rockdale, 111...............
Sv. Ane, Forest City, Pa....................
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y..........
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo...............
Sv. Ane, Bridgeport, Ohio...................
Sv. Jakoba, Gary, Ind..............«........
Sv. Martina, Mineral, Kans..................
Sv. Ane, Waukegan, 111......................
Sv. Barbare, Etna, Pa.......................
Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb..............
Sv. Pavla, De Kalb, 111.................
131. M'arija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn _________Skupaj ................................
1541	169$	755.45 $	7.00$	25.00|$	3.50 $
355	358	1729.10	7.00	22.00	2.80
150	154	706.10	5.50	14.00	2.55 .
112	116	549.10	2.50	8.00	1.75 .
165	161	831.60	4.00	15.00	1.70 .
490	480	'2152.90	8.50	35.00	3.65 .
118	125	610.20	5.00	12.00	2.40 .
14	14	72 60			...:.. .
40	41	194.70	.50	2.00	,25| .
343	341	1659.90	4.00	20.00	2.00j .
72	72	349.20	1.00	6.00	.50| .
197	203	1062.051	8.00)	35.00	4.15| .
144	142	677.20|	3.50|	15.00|	1.80)
277	275	1316.751	5.00|	20.00	2.30) .
42)	43	229.50|	1.00|	3.00	,40| .
56|	63	270.45|	4.00|	10.00	2.00|
152	150	695.251	4.00)	13.00	l.SUj .
451	46	250.30|	.50	3.00	,25|
181	18	101.351	2.00	5.00	1.00
4301	412	1701.05	2.00	11.00	1.30
272	285	1362.80	5.50	18.00	2.90
476	481	2312.10	9.00	39.00	4.25
71	74	388.50	1.50	4.00	.75
142	148	644.95	7.50	22.00	3.35
67	63	339.05	1.00	10.00	.50
25	24	120.60			
140	138	723.70	6.00	19.00	3.05
89	89	437.85	1.00	4.00	.50
101	98	470.65	2.50	9.00	1.05
67	72	399.50	3.50	14.00	1.75
220	232	1106.10	7.50	29.00	3.65
46	47	232.50	1.50	9.00	.65
42	48	187.10	3.00	6.00	1.50
68	61	289.50	1.50	9.00	.80
45l	44	209 10	1.50	4.00	1:00
157	157	739.50	5.00	21.00	2.20
37	37	18120	1.00	4.00	.50
110	122	415.15	7.00	22.00	3.75
283	284	1338.80	7.00	19.00	3.25
121	116	560.85	4.00	15.00	1.90
59	71	345.60	8.50	31.00	4.30
163	149	753.50	.50	3.00	.25
119	115	431.15	4.00	22.00	1.50
122	119	568.20	2.50	14.00	1.25
271	301	1372.70	18.50	49.00	9.25
67	69	333.00	1.00	5.00	.50
70	66	356.30	2.50	12.00	1.25
19	20	86.85	1.00	2.00	.50
147	157	625.85	5.50	30.00	2.65
56	61	228.90	6.50	14.00	3.25
149	132	637.30	4.50	15.00	2.10
41	40	173.75	1.00	4.00	.50
44	43	232.00	1.50	5.00	.75
113	120	623.40	4.50	11.00	2.05
24	23	125.40						
80	86	372.90	4.00	16.00	1.90
40	43	217.20	3.00	7.00	1.50
87	92	430.70	5.00	13.00	2.40
36	39	170.40	2.00	4.00	1.00
. 61	72	333.85	5.00	13.00	2.50
. 71	66	344.30	2.00	13.00	1.05
. 145	144	701.40	6.50	23.00	2.85
. 91	116	480.05| 3.50		21.00	2.15
. 107	108	524.951 3.00		9.00	1.90
. 69	73	376.20	4.50	17.00	1.95
74	78	410.85	6.00	17.00	2.80
103	112	583.40	4.50	14.00	2.50
. 89	106	475.75	11.00	30.00	5.50
. 26	28	139.60	1.00	2.00	.75
19	25	108.90	3.00	8.00	1.50
. 84	85	412.60	2.00	9.00	1.00
. 42	50	236.25	7.00	20.00	3.20
. 49	50	212.70	1.50	5.00	.75
5	5	29.40					
. 68	81	349.40	9.00	26.00	4.30
. 28	27	152.55			3.00	.25
. 66	78	381.35	9.50	26.00	4.25
. 37	40	209.00	4.50	11.00	2.25
84	79	412.80		7.00	
. 44	42	215.15	4.00	20.00	1.40
. 61	46	288.55	3.50	12.00	1.55
. 3č	46	233.25	5.50	19.00	3.00
. 37	41	191.95	3.50	18.00	1.90
. 3C	33	164.60	2.5C	10.00	1.25
. U	21	94.90	3.0C	9.0C	1.50
. 46	4£	232.35	3.0C	8.0C	1.50
. 42	4C	240.6C	4.5C	15.0C	1.85
. 22	31	86.5C	4.5C	9.0C	2.25
2.		15.4Í			1.0C		
1	L	70.8(	,5(	3.0(	.25
. 2'	1 3(	100.61	2.5(	6.0C	2.50
. L	11	72.6C	.51	1.0C	.25
	1(	46.0£	1.0C	2.0(	.50
. L	L	63.51	.5(	2.0(	.25
. H.	11	547.81			5.0C		
. 4	4¿	235.31	2.1X	5.0Í	1.00
. 1	5 1<	3 93.81	.51	1.0(	.25
. 4	) 5'	1 255.01	4.01	3 14.0(	3 1.80
	5	29.41			. i		......
.. 1	5 1	7 83.71	1.51	3 3.0	3 .75
.. 1	5 1	5 83.21	3 .51	3 1.0!	3 .25
.. 2	7 2	8 103.5	3 		10.0	3 	
.. 2	1 3	1 93.1	3 5.0	3 31.0	0 2.50
.. 2	2 3	2 155.61	3 4.5	0 29.0	0 2.25
.. 3	0 3	2 113.5	0 2.0	0 11.0	0 .80
.. 1	7 1	3 89.7	5 3.0	0 18.0	0 1.50
	7 2	8 112.4	0 5.0	0 27.0	0 3.20
9	6 4	6 174 8	5 8.5	0 43 0	0 4 75
	1	3 55.2	0 7.0	0 15.0	0 3 50
	1	2 34.8	1 6.0	0 12.0	0 300
	1	2 27.7	5 6.0	0 12.0	0 3 00
	2	5 22.0	0 12.5	0 25.0	0 6.25
.. 9826[l013		6$ 47,725.51 $418.00 $ 1479.0			0 $206.50
3.90
10.40
12.00
6.00
3.00
5.00
7.80
12.50
15.00
13.80
15.90
7.80
6.00
4.00
1.00 1.00
.50
5.00
5.00 .50
1.50 .50
4.00
.50
4.00
2.00 .50
1.50
3.50
3.00 .50
2.00
.50
1.50
1.00
5.50
1.00
.50
2.50
3.00
5.00
2.50
.50
.50
.50
1.00
2.00
7.00
3.00
2.00 2.00 1.50
.50
.50
.50
2.00
.50
1.00
3.00 .50
2.00
1.50
1.00
1.50
5.00 .50
5.50 .50
1.00
.50
11.70
15.60
7.50
.25
.50
1.00
25.00	$ 4.00	$		$		$ 		$ 		
17.70	9.50				
	1.00				
	2.00			61.45	
	5.00				10.30
	7.50				
	1.00				
	.50			11.00	
	3.50				.10
	3.00				
	1.50				10.55
11.70	2.00				
	6.00			207.55	
	1.00			33.25	
6.00					
	2.00				
1.95	.50				
3.90				1.00	
	5.50		.50		1.65
	2.00	.50			.10
	4.50			330.60	
	1.00		.50		
	4.00					
	1.50				
71.05
48.05
.55
200.75
45.55
328.65
59.55
7.50
56.60
35.20
3.10
.65
23.90
.50
.50
3.40
1.00
.65
18.85
.35
10.00
12.20
2.15
1.35
.80
.50
.20
14.80
.60
4.45
4.45
2.70
.50
.50
2.00
.50
1.50
.50
5.00 6.50
5.00
5.00
1.00
22.95
9.90
1.75
1.10
32.25
34.50
3.80
70.10
17.00
.50
.30
9.95
.90
8.75
.55
2.95
1.00
2.35 15.65 - .21
819.95$.. . 1788.10
729.15
624.20 847.00
2207.60
630.60
84.10 197.45
1689.30
359.70
1100.15
592.50 1327.35
268.15 292.45J 716.05
256.50
115.25
1719.70
1391.60
2699.45
396.25 681.80
351.65 120.60
' 754.75 443.70
555.25
423.20 1151.75
248.65
198.10
350.35
216.10
772.25
190.60
448.40 1572.80
583.65 435.85
1085.90
441.30
589.10
1443.45 340.00
433.60
90.85
671.60
240.10
666.25
207.35
274.95 643.45
125.40
397.80
239.80
454.25
177.60
354.85
361.35
735.75
512.35
542.05
405.05
445.95
605.90
429.70
143.85
136.90
425.10
281.55
220.05
33.85
404.70
155.80
436.10
245.95 424.50
249.85
292.30
252.65
219.35
207.75
113.90
245.05 253.00 102.25
16.90
74.55
112.10
74.85
49.55 67.35
543.90
275.55
96.05
310.80 28.60
78.30 76.70
129.65
135.15
214.10
126.30 116.50
152.10
226.80
65.05 55.60 56.30 46.10
$..
.60
.05
118.70
230.25
$ 1.25|$ 4.00|$ 1734.35[$ 1266l|$ 21,241.00
1.00
.40
.10
10.00
1.40
13.35
2.00
29.50
28.70
3.95
93.75
.50
.70
2.80
4.40
.05
10.00
.80
14.50
52.35
28.3Í?
1.00
2.95
.40
19.65
$ 662.60
.05
$ 8.95
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO - SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Max Omerzelj, 237 Grand Ave.; tajnik: Math Grili, 787 W. 22d St.; delegat: Martin Lavrič, 825 W. 22d St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 Hickory St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St.; delegat: Ant. Glavan, 1119 Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: John N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik Jos. Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Geo. Ne-manich, Box 1230; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Janez Tekavc, Box 1230. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vrši četrto nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: Jos. Debevec, 327 So. Harpe St.; tajnik: Chas. Okleščan,
1058 — 2d St.; delegat: Ivan Klemenčič, 1016 Main St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and Palem St.; tajnik: Math Novak, 300 Spring St.; delegat: Jurij Thomas, 904 E. B St. Mesečna seja vsakega 14 dne v mesecu.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; delegat: Mart. Kambič, 1204 Cora St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John Štefanič, 608 Pearl St.; tajnik in delegat: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Mart. Zelenšek, Box 262; tajnik: Andrej Žakelj, 356 S. River St.; delegat: Alfons Kessler, 231 Middle Ave. Mesečne seje vsako prvo soboto ob 8. uri zvečer.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-quehana St.; tajnik: Chas. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box
11. Mesečna seja vsako drugo ne deljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi wabik, Minn. Predsednik: Mat Tomec, Box 150; tajnik: Jos. Grahek, Box 77; delegat: Anton Unh, Box 106. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Nik. Požek, 268 E. Park St.; tajnik: J. Malerich, 1260 Talbot St.; delegat: Peter Osterman, 119 So. Grant St. Seje se vrše prvi in tretji četrtek v mesecu.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625
Hatfield St., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 1 Peach Alley, Allegheny, Pa.; delegat: Ivan Arch, 79 High St.
Seja vsako tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-šek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 8. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Peter Mu-kavec, 207 East Bundy St.; tajnik: Jos. P. Movrin, 132 Luxmore St.; delegat: Paul Mukavec, 207 E. Bundy St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Frank Petrovčič, Box 267; tajnik: John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Frank Spen-dal Box 235; tajnik: Mih. Hočevar, R.
F. D. 2 No. 11delegat: And. Hočevar, R. F. D. 2 No. 78^2. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton,
Ala. Predsednik: Frank Dremelj, Box 382; tajnik in delegat: Frank Keržič, Box 33, Piper, Ala. Seja vsako drugo nedeljo.	t
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Delegat: John Grdina, 6011 St. Clair Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Peter Rožič, 512 Lime St.; tajnik: Mihael Wardjan, 903 N. Scott St.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsed.: Ivan Gazboda, Lau-rium, Mich.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Bernard Šmalc; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No. L Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Nikolaj Satov-šek, 5121 Dresden Alley; tajnik: Anton Mišica, 5129 Dresden Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5129 Dresden Alley. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kan sas City, Kans. Predsednik: Ivan Kr-stinc, 613 Sundusky Ave.; tajnik: M. Majerle, 413 5th St.; delegat: Peter Majerle, 319 Barnet Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Jakob Butala, Delmar Junction R. R. No. 2; tajnik: Jos. Lu-kežič, Browns, Iowa; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Tomaž Vever, 305 3th Ave; tajnik: Ant. Kramar, 216 3rd Ave.; delegat: Peter Stark, Rebrod St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri.
41.	Društvo sv Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Bojane, 571 Butler St.; tajnik: Franc Gregorič, 634 Eutler St.; tajnik: Franc Gregorič, 3393 Webster St.; delegat: Frank Boštjančič, 201—57 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark. Kofalt, 848 S. 2nd St.; tajnik: Anton Hren, 229 So. Front St.; delegat: Anton Papič, 159 Main St. Mesečna seja vsaki tretji četrtek.
43.	Društvo šv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622 E. 3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael J. Kraker, 503 E. 3rd St. Mesečna seja vsako prvo in tretjo nedeljo.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Matija Pirnat, 168 — 95th St.; tajnik: Math Černetič, 9384 Kreiter Ave.; delegat: Anton Skala, 9627 Ave. M. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik: Jos. Lozar, Box 32; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: Nick Veržuh. Seja vsakega 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319 — 90th St.; tajnik: Mihael Zobec, 416 E. 9th St.; delegat: Jos. Stern, 424 E. 9th St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Franc Kozjek, 127 W. 23rd St.; tajnik: John Vukšinič, 1379 Trumbull Ave.; delegat: Martin Nemanich, 813 W. 22d St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir,
Pittsburg, Pa. Predsednik:	Nikolaj
Klepec, 4834 Plum Alley; tajnik in zastopnik: Geo. Veselič, 5206 Natrona Al ley^ Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Mih. Hu-šič, 12 Elbow St.; tajnik: Frank Mra-vinc, 120—46th Hartfield St., Pittsburg Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
51.	Društto «v. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith St.; tajnik: M. Badovinac, 6 Evine; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indiana-(Nadaljevanje na 6. strani.)
AIvX^RlKAN^Xi SLvJ v'E^EC, 13. AvGUSTA IS09.
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
_____ ____________	GLAVNI ODBOR:
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:... .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec..............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, III.
Joseph Kompare, 8908 Greenba y Ave., So. Chicago, IH.
Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
pristopili Člani.
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 15155 Josip Verbič, roj 1879, 15156 Mihael Verbič, roj 1877. spr. 9. avg. 1909.	Dr. št lil članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 15157 Ivan Bukovatz, roj 1872, spr. 9. avg. 1909.	Dr. št. 146 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 15158 Anton Strniša, roj 1886, spr. 1.
avg. 1909.	Dr. št.	299	članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 15159 Franc Vukmanič, roj 1890, 15160 Josip Starčevič, roj 1880, 15161 Fr. Balkovec, roj 1879, spr. 8. avg. 1909.	Dr. št 133 članov!
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 15162 Marko Selako-vič, roj 1890, 15163 Ivan Galian, roj 1877, spr. 5. avg. 1909. Dr. št 32 čl. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 15164 Alojzij Sašek, roj 1890, 15165 Franc Železnik, roj 1885, 15166 Angel Čičigoi, roj 1878, spr. 8. avg. 1909.	Dr. št.	100	članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 15167 Mihael	Šebanj, roj
1887, spr. 5. avg. 1909.	Dr. št. 95 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 15168 Tomaž Gerčič, roj 1878, spr. 10. avg.
1909.	Dr. št.	54	članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 15169 Ivan Okoren, roj 1879, 15170 Ivan Perič, roj 1878, spr. 6. avg. 1909.	Dr. št. 110 članov.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 15171 Gabrijel Tassotti, roj 1882, spr. 1. avg. 1909.	Dr. št. 9 članov.
K društvu Marija sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15172 Anton Ceglar, roj 1891, 15173 Ivan Kostelic, roj 1891, 15174 Ivan Malenšek, roj 1891, 15175 Franc Pavlovič, roj 1888, 15176 Ivan Brank, roj 1882, 15177 Franc Keržič, roj 1884, 15178 Ign. Žnidaršič, roj 1884, 15179 Jernej Brank, roj 187o, 15180 Martin Kohek, roj 1876, 15181 Ivan Ravnikar, roj 1875, 15182 Ivan Stefančič, roj 1872, 15183 Josip Kozjan, roj 1866, spr. 6. avg. 1909.
Dr. št. 38 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., k društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 6529 Franc Marinšek, 4. avg. 1909.	I. dr. št. 306 članov.
II. dr. št. 105 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4620 Ivan Pajk, 3. avg. 1909.	I. dr. št. 202 člana.
II. dr. št. 307 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 260 Ivan Metež, 9. avg. 1909.
Dr. št. 109 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 4694 Luka Skratsky, 9. avg. 1909.
< Dr. št. 53 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 13575 Jožef Zabukovec, 5. avg.
1909.	,	•	Dr. št. 85 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4956 Andrej Tominec, 9436 Ivan Germ, 3322 Ign. Kaserman, 11467 Jakob Berkuč, 11206 Franc Legan, 3890 Josip Horvat, 9360 Ign. Bartel, 11580 Jernej Brecelj, 9612 Anton Kocjančič, 2. avg. 1909.	Dr. št. 298 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 11900 Martin Rihar, 2. avg. 1909.	Dr. št. 97 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 13920 Franc Novak, 6. avg. 1909, 8942 Josip Komačar, 9. avg. 1909.	Dr. št. 153 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 12051 Vincenc Rose, 10114 Blaž Mavhar, 11733 Ivan Repež, 13131 Nikolaj Vukovich, 2. avg. 1909.	Dr. št. 94 članov.
ZNIŽAL POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 11237 Ivan Lauše, 10. avg. 1909, znižal zavarovalnino s $1000 na $500.00.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu Marija Čist. Spočetja 80, So. Chicago, 111., 4147 Angela Sifrar, roj 1884, spr. 18. jul. 1909.	Dr. št. 76 članic.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 4168 Karolina Strgar, roj 1888, spr. 8. avg. 1909.	Dr. št. 31 članic.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 4169 Doroteja Škoff, roj 1886, spr. 10. avg.
1909.	Dr.	št. 7	članic.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 4170 Ana Stervašnik, roj 1869, spr. 6.
avg. 1909.	Dr. št. 13 članic.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 4171 Marija Mushich, roj 1892, spr. 25.
jul. 1909.	Dr.	št. 34	članic.
K društvu sv.	Veronike	115,	Kansas	City,	Kans.,	4172 Marija	Jerman, roj
1873, 4173 Polona	Truden,	roj	1876, spr. 13. jul.	1909.	Dr.	št. 54	članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., Marija Metež, 9. avg. 1909.
Dr. št. 47 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3396 Uršula Legan, 2051 Roza Kocjančič, 2. avg. 1909.	Dr. št. 93 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3172 Johana Ferlič, 3595 Antonija Svegel, 2. avg. 1909.	Dr. št. 52 članic.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Prvo polletje Jednotinega poslovanja je za nami. V prvih mesecih je pristopilo k Jednoti 836 članov(ic). Blagajna se je vkljub ogromnim stroškom lepo pomnožila. Za ta lepi napredek se je treba zahvaliti v prvi vrsti cenj. uradnikom (icam) krajevnih društev, kakor tudi posameznim članom (icam), kajti njih trud in požrtvovalnost za napredek, povzdigo in naraščaj naše sl. K. S. K. J. je neprecenljiv.
Kakor nam je bila prva polovica Jednotinega poslovanja v zadovoljstvo, tako kaže tudi začetek druge polovice. Uverjen sem, da če nas ne dohiti kaka Posebna nesreča, bode Jednotino premoženje koncem leta 1909 štelo $150,000. (Eden sto in petdeset tisoč dolarjev).
Radi tega rojak in rojakinja, ki še nisi, toda si sposoben, potrudi se ter Pristopi k najmogočneji in najbogatejši slovenski Jednoti širom sveta. Po trudi se, in ne odlašaj na jutri! Prej ko pristopiš, toliko bolje za tebe.
Naj bode od strani gl. urada izrečena vsem onim, ki so pripomogli, da je Jednota zadnjih 6 mesecev tako lepo napredovala, najprisrčnejša zahvala ter *elim, da bi tudi v bodoče stali v boju za napredek in procvit naše slav. K. K. Jednote.
Bratski pozdrav vsem
JOSIP ZALAR, gL tajnik K. S. K. Jednote.
VSEM ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. JEDNOTE. V PRESOJO IN
PRIMISLEK.
Takoj po zaključku desetega gl. zborovanja naše slavne Jednote se je začelo na več straneh delovati na različne načine zoper Jednoto. Hujskalo se je in ruvalo, kolikor največ mogoče, proti nekterim posameznim članom, izvoljenim v odbor. Na drugi strani zopet delovalo se je na to, da se Jednota ugonobi, in sicer s pomočjo prepira med krajevnimi društvi in gl. odborom Jednote. Vse to je bilo določeno že takoj po zadnjem gl. zborovanju v Pitts-burgu. Vzrok temu je bila osebna čast, ker gotove osebe niso bile izvoljene v gl. odbor. Da smemo tako reči, je dokaz, ker se je jeden izmed gg. sam izrazil rekoč: “Če bi jaz ne dobil odbora, potem bi takoj pričela na --—, cveteti
druga cvetlica.” To je pomenilo novo Jednoto. Toraj je neoporekljivo dejstvo, da prepiri, ki so dandanes na dnevnem redu, niso druzega, kakor samo osebnost in sovraštvo, ker ti si dobil krono na zborovanju in jaz ne, on je bil izvoljen in jaz ne. Ravno radi tega hočem pa sedaj nasprotovati, kar najbolj mogoče, da zapiram pot Jednoti k napredku! Ravno radi tega hočem delovati na to, da odvračam člane in članice od K. S. K. J. in jih vodim in priporočam k drugim! Ravno radi tega, ker nisem dobil odbora, bodem deloval na to, da nasprotujem naraščaju Jednote! Samo, da sedanji odbor ne bode zamogel pokazati, da je Jednota pod njegovim vodstvom napredovala. Vpora-biti hočem vse svoje moči, pridobiti še kaj več hujskačev, ki bodo trobili v moj rog ter mi pomagali pri mojem načrtu, pa magari, če delujemo toliko časa, da Jednota popolnoma propade.
To je jedino maščevanje, ki ga hočejo nekteri člani vporabiti. To je oni srd, ki ga hočejo razliti radi male osebne časti, ker ni bil izvoljen ali imenovan v glavni odbor Jednote.
Že ob nastopu sedanjega gl. odbora so pričela leteti v gl. urad Jednote različna pisma z žaljivo vsebino, zakaj ne izda novi odbor zapisnika in pravil. Toraj že takoj prve dni, ko je novi odbor nastopil, začelo se ga je napadati, vkljub temu, da ni bila dolžnost novega odbora, izdati zapisnik zadnjega gl. zborovanja. Zborovanje se je vršilo oktobra meseca m. 1. Toraj od oktobra pa do novega leta je bilo dovelj časa, da bi se izdal zapisnik zadnjega zborovanja v posebnih brošuricah, to je bila dolžnost starega odbora. Tako se je vedno in vselej popreje delalo. Toda bivši odbor tega ni hotel storiti. Zakaj ne, ne znamo, vendar si pa lahko mislimo, zakaj ne, če pogledamo zapisnik pisan na zadnjem gl. zborovanju. Staremu odboru, katerega dolžnost je bila izdati zapisnik, kakor se je tudi prejšna leta zgodilo, se ni videlo vredno izdati ga. In gotovo radi tega ne, ker je v njem več brzojavk in dopisnic vpisanih kakor pa kake druge tvarine. Toraj, če ni bivši odbor izdal posameznih brošur z zapisnikom zadnjega gl. zborovanja, je torej njegova krivda in ne sedanjega odbora. Potemtakem je bilo treba še lansko leto povpraševati po njem, ne pa tebi nič meni nič pričeti skakati in napadati novi odbor. Ravno takole s pravili. Vsem gg. delegatom, ki so bili na desetem gl. zborovanju v Pittsburgu, Pa., je znano, da je bivši gl. predsednik jednemu izmed navzočih gg. izročil pravila v oskrb. Pooblastil ga je, da napravi vse potrebno k pravilom in iste vredi za v tisk. Toraj, nova pravila bi morala biti ob času nastopa novega odbora že tiskana. Morala bi bi ti novemu odboru vročena. Toda tega ni bilo. Vzrok temu, kolikor je nam znan, so bile nektere točke odobrene na zadnjem gl. zborovanju v Pittsburgu, Pa., ktere so bile v protislovju s postavami zavarovalninskega oddelka v Springfieldu, 111. Gotove točke bile so o-dobrene pa gg. delegatih, ki nasprotujejo zakonom zavarovalninskega oddelka. Nasprotujejo postavam države. Radi tega tudi ni bilo mogoče pravil preje izdati.
Pravila so bila vročena pravnemu odboru leta 1909, ob času umeščenja novega odbora. Pravni odbor s pomočjo nekterih gl. odbornikov je nektere točke, ki so nasprotovale zakonom, kakor že preje omenjeno, črtal in napravil, kar bi bilo najbolje v napredek in korist Jednote. Ko so bila pravila razposlana, bil je zopet ogenj v strehi. Več o tem pod posebnim naznanilom.
Hujskanje in nasprotje je raslo vedno in vedno. Napadalo se je posamezne člane gl. odbora na vse pretege. Pisarilo se je, kako na slabi podlagi stoji naša slavna Jednota. Vporabila so se vsa mogoča sredstva, da bi se bolj ko mogoče začrnilo gl. odbornike pri podrejenih društvih. Imenovalo se jih je vse, kar je sploh kateremu prišlo na misel. Pa si bodi to že primerno zverini ali človeku, to je bilo gotovim faktorjem vse jedno. Časopisi so bili polni psovk naperjenih napram gl. uradnikom, samo da bi se jih bolj začrnilo, ter pripravilo ne le samo člane in članice, temveč tudi vse one, ki so imeli namen pristopiti k Jednoti, do nezaupanja. Pisalo se je, kakor da bi bili gl. uradniki Jednote sami lopovi, goljufi in nasprotniki Jednote. Pisalo se je in se še dandanašnji piše, da misli sedanji odbor Jednoto vničiti. Z jedno besedo rečeno, vporabljena so bila vsa sredstva in moči, da bi se škodovalo napredku Jednote. Ampak rojaki in rojakinje se niso ozirali na taka neslana in na neopravičena napadanja in pisanja, temveč zaupali v odredbo onih gg. delegatov, ki so na zadnjem zborovanju odločili uradnike Jednote za dobo treh let. Zaupali so v odbor, zaupali so v dobro in zdravo podlago, na kateri stoji naša slavna Jednota. Da je to istina, nam svedoči dokaz, da je samo v šestih viharnih mesecih pristopilo novih 836 članov in članic. Lep dokaz, da nesramno zaničevanje in pisanje na gl. uradnike kakor tudi organizacije same, ni strašilo kandidatov in kandidatinj k ustopu v Jednoto in ni jih sram, da so pristopili k najmočnejši in največji slov. podporni organizaciji na svetu. V čast si štejejo, da so člani(ice) Jednote, ki šteje čez 10 tisoč članov in članic ter premore čez 124,000.00 (jeden sto štiri in dvajset tisoč) denarja, ne da bi všteli še Jednotino zemljišče in ostale Jednotine vrednote.
Pregovor pravi: “Vrč le toliko časa hodi k studencu, da se ubije”. In ravno tako je bilo z nekterimi nasprotniki Jednote. Jezilo jih je, da raste vkljub vsem njihovim naporom, da bi Jednoto vničili, da bi zastavili jej pot do napredka. Videč, kako malo se brigajo rojaki in rojakinje za njih kričanje; videč, da bolj ko kričijo, obrekujejo uradnike, pišejo to in ono, Jednota vedno bolj narašča; da člani in članice pristopajo, blagajna se množi: tem bolj jih boli srce in hrepenenje po maščevanju nastaja večje in večje. Sklenilo se je, maščevati se nad sedanjim gl. odborom, ne glede koliko stroškov bode po nepotrebnem; neglede na škodo denarja, ki se ga po nepotrebnem zapravlja. Nikakor ne! Odvetniki in sodniki morajo tudi živeti, naša dolžnost je podpirati jih, če tudi Jednota skozi to propade. In res, 8. junija t. 1. bila je vložena tožba pri okrožnem sodišču v Joliet, 111., napram glavnim uradnikom Jednote. V zatožbi je bilo navedeno, da misli gl. odbor Jednote zidati hišo za Jednotin urad in za to stavbo potrošiti $15,000.00 beri: Petnajst tisoč dolarjev. Kar je laž. Dokazano je bilo pri razpravi, da je to poročilo lažnjivo. Dokazano je bilo, da gl. odbor ni imel namena imenovane svote potrošiti za stavbo. Dokazano je bilo, da je to poročilo za skoro polovico one svote, kakor jo je odbor določil porabiti za Jednotino stavbo, previsoko. Kajti odbor ni imel namena porabiti za hišo z zemljiščem vred več kakor okrog devet tisoč dolarjev. Ravno tako gl. odbor ni imel namena denar v to svrho rabiti iz osmrtninskega, po-škodninskega ali rezervnega sklada, marveč iz sklada izvanrednih stroškov, iz tega sklada, ki se množi vsako leto s preostankom izplačanih raznih stroškov. Naj bode povedano jedenkrat za vselej vsem članom in članicam naše slavne Jednote sledeče:	Naj piše kdo kar hoče, in kolikor hoče, da misli Jednotin
odbor rabiti denar vplačan za posmrtnino, poškodnino ali rezervni za kak drugi namen, kakor samo za ono za kar je bil plačan—niti jednemu ni potreba verovati, ki Vam kaj tacega pripoveduje. Kajti to je lažnjivo. Denar, ki je vplačan za posmrtnino, se rabi samo za posmrtninske stroške. Denar vplačan za poškodovane, se rabi samo za poškodovane. Rezervni sklad je pa pripravljen za porabo izvanredne sile. To je v slučaju kake posebne nesreče, ki bi povzročila več smrtnih slučajev. Toraj rezervni sklad je rabiti samo v skraj-nej sili. Nikakor pa se ne sme rabiti ne jednega izmed imenovanih skladov za kake druge namene. To je faktum in če kateri temu ne veruje, naj se obrne na superintendenta zavarovalninskega zavoda. Da pa ne bode potreba ktere-mu pisati in povpraševati po istinitosti preje navedenega, naj vsakteremu zadostuje razsodba okrožnega sodnika DeBell v Joliet, 111., ki je v tožbi napravljeni po članih društva sv. Štefana št. 1, K. S. K. J., Chicago, 111., Jakob Stonič, Matevž Brunsky, Matija Grili, Janez Zvižič in Maks Omrzel napram glavnim uradnikom Jednote, določil in izrekel sledeče: Glavni odbor K. S. K. J. ima popolnoma pravico, zidati Jednotin urad, toda ne sme rabiti v ta namen denarja iz posmrtninskega, poškodninskega in ne iz rezervnega sklada, temveč iz splošnega stroškinega sklada. Hiša z zemljiščem ne sme presezati svote $9000.00 (devet tisoč). Torej to je vsakteremu dokaz, da so preje imenovane vrstice popolnoma resnične. Mnogo je članov in članic, ki mislijo, da gl. odbor ima oblast in dela kakor se njemu poljubi. Toda ni tako! Jednotini odbor mora delati popolnoma po'določilu postav. Jednota ima veliko protekcijo za seboj. Vsacega člana varuje postava. Jednotin urad mora poslati vsako leto natančno poročilo o vsem delovanju, natančno popisano vse, na zavaroval-ninski zavod. Če bi toraj bilo kaj nepravilnega, so gospodje postavljeni od države, da na to točno pazijo. Nikakor ni rečeno, da je gl. odbor sam gospodar Jednote. Ni! Za njim je še višja instanca, ki varuje tako gl. uradnike vsake organizacije, kakor tudi vsacega posameznega člana.
Razvidno je iz razsodbe sodnika Dibell, da je gl. odbor Jednote ravnal popolnoma pravilno; da mu postava dovoljuje delati hišo za Jednotin urad, koliko naj približno stane, kak denar naj se rabi v pokritje stroškov. Vendar pa nekteri člani vkljub temu ne morejo mirovati, temveč rujejo še vedno naprej in iščejo novih spletk, s katerimi bodo še nadalje nasprotovali Jednoti. Ni dovelj, da jih rojaki in rojakinje prezirajo, se ne ozirajo na njih poročila, na njih hinavska zavijanja in nasprotstva. Ni jim dovolj, da jim je bilo pred svetom javno dokazano, da so na nepravilnej poti. Da napačno sodijo in obrekujejo
j	(Nadaljevanje na 10. strani.)
Hr Ivpr ozdravlja
Ul • IT vt MOŠKE in ZNESKE
za ženske in otroške bolezni in operacije, On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehudo utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlico, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, ogluše-nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu in mehurju, appendicitis, bolezni na očeh,itd. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite Vašo bolezen v svojem materinem jezi-ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstna zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET,	"	JOLIET, ILLINOIS.
Katekizem
ZA SLOVENSKE KATOLIŠKE ŠOLE
v Združenih Državah.
Sestavil in založil REV. F. S. ŠUŠTERŠIČ Joliet, 111.
Cena 25c. Za naročila po 50 kosov ali več primeren popust. Se dobiva pri založnika.
Oompagnije ^ Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA proga.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 23,ooo H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicagc Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e., So. Chicago, lil. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South I7t» St., St. Louis, Mo., L. Stem & Son, agents, Joliet, Illinois.
JOHN N GOSAR CO.
5312 Butler St. Bell P ?<ine, Fisfe 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društv om za naročila ZASTAV, znakov (Re-gahj), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer.
l.Jt’NWá
USTANOVLJENO
^ookuwj.^
KRASNI MOLITVENIKI PO ZEL O NIZKI CENI
Iz glavnega urada Fairchild & Northeastern Železnice.
Prebudite se Slovenci, ne tratite časa po tovarnah in rudnikih! Preskrbite si pravi dom, da ne bodete stradali na vaše stare dni. Ne kupujte lot ali hiš po mesta, ker kadar tovarna ali rudnik preneha z delom se ne morete živeti z vašo hišo. Ravno tako kadar bodete stari, vas bodo odslovili od dela. Ne bodo vas poznali več, da ste vaše mlade dni izgubili pri njihovem delu, a zaslužili pa nič. Zatoraj Slovenci, kupite si na lahka letna splačila 40 ali več akrov rodovitne zemlje. Ta zemlja, katero mi lastujemo, je vsa poleg železnice. Obraščena je z lepim visokim vrednostnos'tnim drevjem. Drevje vam plača zemljo. Zemlja vam pride potem zastonj. Zemlja leži v lepem kraju in ni močvirnata in poleg slovenskih naselbin. Tu je 41 slovenskih družin naseljenih ob naši železnici. Vsi ti Slovenci so izvrstni delavci. V teku enega leta so prodali na stotine klafter lesa, a sedaj, kjer je lane drevje rastlo, se razprostirajo lepi različni nasadi. Takih delavcev si želimo še na stotine. Zatorej mi ne prodavamo zemljo za naš dobiček, mi prodamo zemljo samo da se narod naseli ob naši železnici. Ne kupujte pa zemljo od nobenih agentov in od nobenih “land” kompanij, ker taki kupujejo od železničnih korporacij zemljo in potem pa jo morate drago plačati. Za vsa pojasnila pišite našemu pomočniku. Naredite naslov: IGNAC ČESNIK, P. O. Willard, Wisconsin, Clark County. On je naš zemljiški čuvaj in lastuje svojo farmo.
Fairchild Northeastern Railway
N. E. Foster, predsednik.	Willard Foster, general supertendent
Skrivnostna ugrabitev.
(Angleški napisal Conan Doyle.)
Čeprav smo videli v svojem pripro-stem stanovanju v bakerski ulici že marsikaterega obiskovalca priti in zopet oditi na prav dramatičen način, vendar se ne morem spominjati bolj nepričakovanega in čudnega nastopa kakor je bil nastop gospoda dr. Thor-neycrosta Huxtable, ki nas je prvič obiskal. Najpreje je prišla njegova vizitka, ki je bila premajhna, da bi obsegala vse njegove akademične stopinje in časti, nekaj sekund potem je vstopil on sam — tako odločno, sijajno in dostojanstveno, kakor bi bil poosebljena moč in samovzgoja. In vendar je bilo njegovo prvo delo, ko je komaj vrata za seboj zaprl, to, da se je začel proti mizi opotekati, nakar je potem padel. In tako je ležala njegova majestetična postava kakor dolga in široka nepremično na naši preprogi.
Poskočili smo in prvi trenotek sme vsled začudenja gledali kakor nemi na to razdrtino, ki je ležala, kakor bi bila žrtva nepričakovanega, nenadnega viharja tam daleč zunaj v oceanu življenja. . . Na to je Holmes hitro prinesel blazino, katero mu je dal pod glavo, jaz sem pa šel po žganja, da pomočim njegove ustnice. Smrtnobledi obraz je kazal sledove težkih skrbi, debele gube pod zaprtimi očmi so bile črnomodre kakor svinec in okoli ust je imel bolestne poteze. Ni bil niti raziran niti počesan. Zavratnik in srajca sta pričala, da je mož, ki je pred nama ležal, napravil dolgo pot.
“Kaj je, Watson?” me je vprašal Holmes.
“Popolna onemoglost — morda tudi le lakota in utrujenost”, sem mu odgovoril, dočim sem tipal žilo, ki je le slabo utripala.
“Povratni vozni listek ima od Mac-kletona na Severnem Angleškem”, je dejal Holmes ter mu ga iz telovnika vzel. “Še ni prav dvanajst ura. Moral je zelo zgodaj oditi.”
Gubančaste trepalnice so se začele premikati in kmalu sva zagledala par odprtih, sivih oči. V sledečem tre-notku je bil mož že na nogah in močna rdečica na njegovem obrazu je pričala o njegovi sramežljivosti.
“Odpustite mi to slabost, gospod Holmes, bil sem preutrujen. — Hvala Vam. Če bi dobil kozarec mleka in pa košček suhorja, bi bil kmalu zopet dober. Prišel sem osebno, da Vas do tega pripravim, da se z menoj nazaj peljete. Bal sem se, da bi Vas brzojavka o nujnosti tega slučaja nezadostno prepričala.”
“Če se boste popolnoma zopet o-krepčali —”
“Popolnoma dobrega se že čutim. Le tega ne razumem, kako sem mogel biti tako slab. Prosim Vas, gospod Holmes, peljite se s prvim vlakom z (nenoj v Mackleton.”
Moj prijatelj je zmajal z glavo.
1 “Mo.j tovariš dr. Watson mi bo potrdil, da imamo ravno zdaj zelo mnogo dela. Delo imam še z Ferrerjevi-mi dokumeti, razventega se bo pa v najkrajšem času začelo razpravljati o abergavennayskem umoru. Vsled tega bi me le kaka izvanredno važna zade-\a pripravila na to pot.
“Važna!” je zavpil naš obiskovalec in sklenil roke nad glavo. “Ali niste še ničesar slišali o ugrabitvi edinega sina vojvode holderneškega?”
“Kaj! Nekdanjega ministrskega pred sednika?”
“Gotovo. Poskušali smo, da bi se to popolnoma zamolčalo, toda “Globe” je v včerajšnji večerni številki nekaj namignil. Mislil sem, da ste morali o tem že nekaj slišati.”
Holmes je stegnil svojo dolgo suho
r.oko ter vzel s police zvezek “H” svoje enciklopedije.
“Holdernesse, šesti vojvoda, dr. juris, dr. philosophiae i. t. d., profesor, državni svetnik, baron Beverley, grof carstonski” — za božjo voljo! — kakšna vrsta naslovov! — “Lord Hallam-shire od 1900. Oženjen z Editho, hčerjo barona pl. Appledore 1888. Dedič in edini otrok lord Saltire. Posestva približno dvestoinpetdesettisoč o-ralov. Rudnike v Lancashiru in Wa-lesu. Naslovi: Carlton House Terrace; Holdernesse Hatl, Hallamshire; Carston Castle, Bangor, Wales, Lord admiralitete, 1872; državni tajnik — To zadošča, mož je gotovo eden najodličnejših občanov.”
“Najodličnejši in morda tudi najbogatejši. Dobro vem, gospod Holmes, da Vi ne delate radi denarj-a, temveč radi stvari same, toda vendar Vam hočem povedati, da mi je Njegova Visokost že namignila, da hoče izplačati onemu, ki izve bivališče njegovega sina, pettisoč funtov, onemu pa, ki mu označi roparje njegovega otroka, tisoč funtov.”
“To je knežja ponudba,” je rekel Holmes. “Jaz mislim,-Watson, midva spremiva gospoda ravnatelja Huxtabla proti severu nazaj. In tako, gospod doktor, mi morete, če boste izpili svoje mleko, dobrohotno povedati, kdaj in kako se je stvar zgodila, konečno pa tudi, v kakšni zyezi je dr. Huxtable Iz zasebne šole v Mackletonu s celo zadevo, in zakaj pride šele po treh dneh — toliko časa se namreč že niste razirali — k meni ter hoče moje pomoči.”
Ko je naš obiskovalec zavžil mleko, dobil je zopet svetle oči in rdeča lica. Ko se je na sedežu komodno stegnil, začel je opisovati dogodek.
“Najpreje Vam moram povedati, go-
spodje, da je šola pripravljalnica, katero sem jaz ustanovil in katere predstojnik sem zdaj. “Huxtablov komentar za Horaca” morda že od prej poznate. Ta samostanska šola je najboljši in najodličnejši pripravljalni zavod na Angleškem. Lord Leverstoke, grof blackvvaterski, baron Soames so mi zaupali svoje sinove. Toda ko mi je pred tremi tedni vojvoda holderne-ški poslal svojega tajnika gospoda Jamesa Wilderja, da se pogaja z menoj radi sprejema mladega desetletnega lorda Saltira, njegovega edinega sina in dediča, tedaj sem mislil, da je moja šola na višku slave. Nisem pričakoval in niti dozdevalo se mi ni, da to predigra za mojo največjo nesrečo.
“Prvega maja, ko se začne poletni semester, je prišel deček. Bil je dražesten mladič in hitro se je privadil. Nočem Vam zamolčati — mislim, da ne bom vsled tega indiskreten, in če ni zaupanja v takih slučajih, je to napačno — da se doma ni prav dobro počutil. Glavna skrivnost je, da vojvoda s svojo, soprogo ni srečno živel in da je bil zakon po obojestranski privolitvi ločen. Na to se je vojvodinja podala na južno Francosko. Ni še dolgo od tega, odkar sta se ločila, in deček je bil zelo navezan na svojo mater. Ko je odpotovala, postal je zelo melanholičen in sanjav, in vsled tega je vojvoda želel, da sprejmem jaz dečka v svoje varstvo. Po štirinajstih dneh se je počutil deček pri nas že tudi kakor doma in navidezno je bil po-popolnoma zadovoljen.
“Zadnjikrat smo ga videli v noči k trinajstemu maju — torej v pretekli pondeljkovi noči. Njegova soba je bila v prvem nadstropju poleg druge večje sobe, kjer sta spala dva druga dečka. Ta dva pa nista ničesar ne slišala ne videla. Iz tega sledi, da mladi Saltire ni prišel po pravem potu mimo one sobe. V njegovi sobi je bilo pa okno odprto in pod tem raste močan bršljan. Četudi nismo našli na tleh nikakih sledov, vendar je popolnoma jasno, da je mogel le po tem potu priti na prosto.
“Njegovo odsotnost smo zapazili v torek zjutraj ob sedmi uri. V postelji je moral biti, ker je bila zmečkana. Pred odhodom se je popolnoma oblekel in sicer vzel je svojo navadno šolsko obleko, modro jopico in temnosive hlače. V sobi nismo našli sledu kake druge osebe, razventega bi pa vpitje, kakor sploh vsak večji ropot slišali v sosedni sobi, kajti starejši od obeh dečkov, ki v tej sobi spita, spi zelo lahno.
“Ko so mi povedali, da je mladi lord izginil, zbral sem takoj vse učence, učitelje in sluge, da se posvetujemo o stvari. Prišli smo pri tem do zaključka, da lord Saltire ni sam ubežal. Gospoda Heideggerja, ki je poučaval nemščino, smo namreč tudi pogrešali. Njegova soba je namreč tudi v taistem nadstropju, na koncu hiše, in ima izhod v taisto vežo. Bil je tudi v postelji, odšel je pa le za silo oblečen, ker so njegova srajca in pa njegove nogavice ležale na tleh. Brezdvomno se je spustil po bršljanu navzdol, ker smo videli na trati njegov sled. Tudi njegovo kolo, katerega je imel spravljenega v bližnji kolnici, je izginilo.
"Dve leti jfe bil pri meni v službi in prišel je z najboljšimi priporočili. Toda bil je mrmrav in malobeseden. Priljubljen ni bil niti pri svojih kolegih, niti pri svojih učencih. Po ubežnikih nismo našli nikakršnega sledu, in danes v četrtek zjutraj vemo ravno toliko kot v torek. V Holderness Hallu smo takoj povprašali. Oddaljen je le par milj od Mackletona, in mislili smo, da se je dečka naenkrat polastila do-motožnost in je vsled tega ušel k svojemu očetu. Toda nihče ni tam o njem ničesar slišal ne videl. Vojvoda je zelo razburjen — in kar se mene tiče, ste bili sami priča mojega stanja in ste videli, kako nervozen in slab sem vsled razburjenja in velike odgovornosti. Če kdaj vso svojo moč vporabite, tedaj Vas prosim, storite to zdaj, kajti bolj hvaležnega slučaja ne boste lahko v svojem življenju dobili.
Holmes je poslušal poročilo nesrečnega šolnika z veliko napetostjo. Globoke gube na njegovem čelu so pričale, da ni bilo trebil še posebnega prigovarjanja, da je koncentroval vse svoje misli na problem, ki je — ne glede na veliko materielno korist — prav zelo odgovarjal njegovi posebni ljubezni za vse zamotano in izvanredno. Vzel je iz žepa svoj zapisnik ter si napravil par notic.
“Velika napaka je bila, da niste prej k meni prišli,” je rekel ostro. “Razjasnitev bo vsled tega mnogo težja. Prav čudno je moralo na primer biti, če ne nudijo niti bršljan, niti trata pred oknom izvedenemu opazovalcu nikakor-šne opore.”
“Mene ne zadene krivda, gospod Holmes. Njegova Visokost je želela, da se vsak javen škandal zabrani. Bal se je, da bi s tem ne prišle njegove žalostne rodbinske razmere na dan. In tega se zelo boji.”
“Toda oficijelno so vendar začeli preiskovati?”
“Vsekako. Toda ta preiskava je bila brez uspeha. Takoj smo našli neko sled. Kmalu se nam je namreč sporočilo, da so videli na neki bližnji železniški postaji dečka in mlajšega gospoda, ki sta se odpeljala z jutranjim vlakom. In preteklo noč so nas obvestili, da so oba videli v Liverpoolu—
da pa z našo zadevo nista v zvezi. Po prečuti noči sem se v svojem obupu in v svoji stiski s prvim vlakom kar naravnost k Vam odpeljal.”
“Dozdeva se mi, da ste napačno sled zasledovali, pri tem pa zanemarili pre- 1 iskati kraj?”
“Da, to se je popolnoma opustilo.” “Na ta način ste tri dni izgubili. Vso stvar ste popolnoma napačno poprijeli.”
“To čutim tudi jaz in priznam odkrito.”
“In vendar se more problem rešiti. Veselim se, da bom imel kmalu priliko, da si bolj natanko ogledam stvar. Ali ste mogli konštatovati kako zvezo med izgubljenim učencem in nemškim učiteljem?”
“Absolutno ne.”
“Ali je bil deček v razredu tega učitelja?”
“Ne! Kakor jaz vem, niti govorila nista nikdar.”
“To je vsekako čudno. Ali je imel deček kolo?”
“Ne.”
“Ali je manjkalo še kakšno drugo kolo?”
“Ne.”
“Ali veste to natanko?”
“Da.”
“No, vi vendar resno ne mislite, da se je nemški učitelj v temni noči odpeljal ter držal dečka v naročju?” “Gotovo ne.”
“Kako si pa predstavljate vso stvar?’ “Morda je kolo le navidezno s seboj vzel, potem ga je pa kje skril in šel z dečkom peš naprej.”
“To ni mogoče. Vendar bi bil to prav čuden način varanja — ali ne?” Ali je bilo še več koles v kolnici?” “Mnogo.”
“Ali ne bi potem rajše dveh koles skril, če je že hotel delati, kakor da bi na kolesu ušel?”
“Vsaj mislilo naj bi se tako.” “Gotovo bi to storil. Teorija, da je hotel s tem varati, torej ni prava. Razventega pa kolo ni stvar, ki se lahko skrije ali pa uniči. Zdaj pa še eno vprašanje. Ali je kdo dečka tistega dne, predno je izginil, obiskal?”
“Ne.”
“Ali ni dobil nobenega pisma?”
“Da, eno.”
“Od koga?”
“Od svojega očeta.”
“Ali imate navado pisma svojih gojencev odpirati?”
“Ne.”
“Kako pa potem veste, da je bilo pismo od njegovega očeta?”
“Ker je bil na zavitku grb vojvode, in ker je adreso — kakor sem spoznal iz pisave — vojvoda sam pisal.”
“Koliko časa pred tem ni dobil nikakih pisem?”
svetlomodrimi očmi in resnim izrazom v obrazu. On je tudi začel takoj govoriti; njegov glas je bil oster in določen.
; “Prišel sem že danes zjutraj k Vam, gospod ravnatelj, žalibog prepozno, da bi še zabranil Vašo pot v London. Slišal sem, da je bil namen Vašega pota gospodu Sherlock Holmesu stvar izročiti. Njegova Visokost je nevoljen, ker ste storili ta korak, ne da bi ga preje vprašali.”
“Ko sem slišal, da zasleduje policija napačno sled —”
“Njegova Visokost pa ni tega mnenja, da je sled policije napačna.” "Toda gotovo, gospod Wilder —” “Vi veste prav dobro, gospod ravnatelj, da se hoče Njegova Visokost predvsem izogniti vsakemu javnemu škandalu. On želi, da bi stvar vedelo kolikor mogoče malo ljudi.”
“Stvar prav lahko zopet popravimo,” je odgovoril boječe gospod Huxtable; “gospod Holmes se lahko takoj jutri s prvim vlakom zopet vrne v London.
"To bom težko napravil, gospod ravnatelj,” je odgovoril Holmes popolnoma mirno. “Severni gorski zrak je zelo krepčilen in prijeten, in vsled tega nameravam ostati nekaj dni na močvirju in si po svoji volji čas krajšati. Če bom pri Vas stanoval ali pa v gostilni — to seveda Vi odločujete.” Zapazil sem, da je bil nesrečni ravnatelj v največji zadregi. K sreči mu je sam vojvoda pomagal. Z globokim, močnim glasom je rekel:
“Pritrditi moram gospodu Wilderju, da bi bilo boljše, gospod ravnatelj Huxtable, če bi me preje vprašali. Ker je pa gospodu Holmesu že cela zadeva znana, bi bilo nespametno, če bi se ne poslužili njegovega sodelovanja. Ni Vam treba iti v gostilno, temveč veselilo bi me, če me spremite v Holdernesse Hall in ste tam moj gost.” “Zahvaljujem se Vaši Visokosti. V interesu svojih zasledovanj je pa po mojem mnenju boljše, da ostanem tukaj, kjer se je stvar zgodila.”
“Kakor želite, gospod Holmes. Gospod Wilder in jaz sva vedno pripravljena dati Vam vsako zaželjeno pojasnilo.”
“Skoraj gotovo Vas bom moral pozneje v gradu obiskati,” je odgovoril Holmes, “zdaj bi Vas le vprašal, ali ste si morda sami že napravili sodbo, na kakšen način je Vaš sin izginil?” “Ne, še nobene.”
“Oprostite, če se moram dotakniti stvari, ki je za vas mučna. Toda ne morem drugače. Ali mislite, da ima vojvodinja pri tem svojo roko?” Minister se je nekoliko obotavljal.
(Nadaljevanje na 9. strani)
POZOR, ROJAKI! urejeno
Moderno g’ostilnu
National Buffet
r katerej bodem točil najboljše poi terjevo pivo, izvrstno žganje, domači vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
IM. B. Schuster
Young Building.
FRANK MEDOSH
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar staro domovino vestno in zanesljivo.
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
Poštena Postrežba vsakemu.
123, South Chicago.
Anton Nemanich & Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205-7 OhiojSt.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA
Chicago Phone 2273	N. W. 416
Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.-
IPiite “Ells. Brand" TDj/sro Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
“Več dni ne.”
“Ali je kdaj dobil pismo iz Franco skega?”
“Ne, nikdar.”
“Spoznali boste na mojih vprašanjih, kam hočem. Ali so dečka s silo odpeljali — ali je šel pa radovoljno. V zadnjem slučaju so morali od zunaj na njega vplivati, kajti deček desetih let ne napravi takega samobsebi. C ga torej ni nihče obiskal, tedaj se je moralo pismeno na njega vplivati Vsled tega povprašujem po njegovem dopisovanju.”
“Bojim se, da Vam bom premalo o tem povedal. Kolikor je meni znano. mu je le oče pisal.”
“Ali je bilo razmerje med očetom in sinom srčno?”
“Njegova Visokost ni napram nikomur posebno prijazna! On vse svoje moči in ves svoj čas posveča velikim političnim vprašanjem in mu ničesar ne preostaja za navadna človeška čuv-stva. Toda kot tak je bil dečku ved no naklonjen.”
“In zbog tega so bile dečkove sim patije na materini strani?”
“Da!”
“Ali je to sam dejal?”
“Ne.”
“Vojvoda vendar ne?”
“Bog obvari, nikakor ne.”
“Od kod pa to veste?”
“Imel sem par zaupnih pogovorov z vojvodovim tajnikom, gospodom Wil-derjem, in pri teh sem spoznal srčno nagnjenje lordovo.”
“Razumem. Sicer pa, ali ste našli zadnje pismo vojvode potem, ko je dečko izginil?”
“Ne, vzel ga je s seboj. — Mislim, gospod Holmes, da je čas, da odrine mo.”
“Naročiti hočem voz. V četrt ure smo Vam na razpolago. Če domu br zojavite, gospod ravnatelj, tedaj napravite to tako, kakor bi še zasledovali sled v Liverpoolu. Med tem časom bom jaz popolnoma tiho v Vaši bližini deloval, in morda se posreči nama, dr. Watsonu in meni, da dobiva sled Vaših dveh ubežnikov.”
Proti večeru smo dospeli v dom go spoda Huxtabla. Temno je že bilo, ko smo stopili v slavni zavod. Na mizi v veži je ležala vizitka, in sluga je svojemu gospodu nekaj zašepetal v uho, na kar nama je ta zelo razburjen povedal, da čakata vojvoda in njegov tajnik, gospod Wilder, v govorilnici.
“Pojta z menoj, gospoda,” je nadaljeval, “takoj Vaju predstavim.”
Poznal sem sicer slike slavnega državnika prav dobro, toda v resnici je bil čisto drugačen. Bil je vitek, po staven mož z dolgim, aristokratskim obrazom in nenavadno zakrivljenim in dolgim nosom. Oblečen je bil zelo skrbno. Njegovo, kakor kreda belo obličje je vsled dolge, svetlordeče brade še bolj v oči bodlo. Ostro nas je pogledal. Poleg njega je stal njegov privatni tajnik, popolnoma mlad človek, majhen in gibčen, s pametnimi
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabfl počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so	j
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
Daie zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce i 11 mišice, čisti kri,
tla j e zdravo Barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
asoitTsns»
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdr avnik vam ga pošlje brezplačno.
ïrERWi**
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
(Nadaljevanje s 8. strani.)
“Po mojem mnenju — ne,” je rekel konečno.
“Druga jasna razlaga bi bila, da so otroka ugrabili in odpeljali, da izsilijo odkupnino. Ali še niste dobili tozadevnega poziva?”
“Ne.”
“Se eno vprašanje, Vaša Visokost. Kakor sem razumel, ste Vi Svojemu sinu dan pred ono nesrečno nočjo pisali pismo.”
“Ne, en dan preje.”
“Da, toda pismo je ta dan prišlo.” “Da.”
“Ali je bilo morda kaj takega v pismu, kar bi dečka privedlo do tega koraka?”
“Ne, nikdar ne.”
“Ali ste oddali pismo osebno na pošto?”
Namesto vojvode je odgovoril njegov tajnik, ki se je razburjen vmešal v govor.
“Njegova Visokost sploh ne oddaja osebno svojih pisem na pošto. Pismo je ležalo z drugimi vred na njegovi pisalni mizi in jaz sem jih oddal.”
“Ali gotovo veste, da je bilo to pismo vmes?”
“Da; zapazil sem ga.”
“Koliko pisem je Vaša Visokost o-nega dne pisala?”
“Dvajset do trideset; imam zelo obširno korespondenco. Toda, ali ni to postranska stvar?”
“Ne popolnoma,” je dejal Holmes. “Jaz sem iz svojega nagiba,” je nadaljeval vojvoda, “svetoval policiji, naj svojo pozornost obrne na južno Francosko, Omenil sem že, da ne verjamemo sicer, da je vojvodinja to stvar podpirala — toda deček je imel naj-čudnejše ideje in tako ni popolnoma izključeno, da je deček po nasvetu in s pomočjo tega Nemca ušel. Zdaj pa mislim, gospod ravnatelj, da se moremo vrniti v grad.”
Videl sem, da bi Holmes rad še več vprašal, toda vojvoda je na ta nepričakovan način naenkrat pretrgal govor. Zdelo se mi je popolnoma razumljivo, da je njegovi tako zelo ari-stokratični naravi to razlaganje njegovih najintimnejših družinskih razmer napram tujcu zelo neprijetno, in da se je bal, da ne prinese vsako novo vprašanje nove luči v temne sence njegovih skrbno varovanih osebnih zadev.
Ko sta se vojvoda in njegov tajnik odpeljala, je začel moj prijatelj takoj delati in sicer z marljivostjo, ki je bila le njemu lastna.
Najpreje je temeljito preiskal dečkovo spalnico. Toda prišli nismo do drugega zaključka, kakor do prepričanja, da je mogel le skozi okno uiti. Tudi ogledujoč sobo nemškega učitelja nismo dobili novih opor. Tudi on je splezal po močnem bršljanu doli, kajti videli smo vejo, ki se je zlomila pod njegovo težo, in ko sva s svetilko preiskovala tla, našla sva vtis na trati, kamor je učitelj skočil. To je bil pa tudi edini sled tega čudovitega nočnega bega.
Holmes je potem sam odšel in se je šele ob enajstih Vrnil. Priskrbel si je natančen štaben zemljevid cele okolice in ga prinesel s seboj v mojo sobo, kjer ga je na moji postelji razprostrl. Ko je potem svetilko bližje postavil, pripognil se je s pipo čez zemljevid ter mi zaznamoval s kadečim se jantarjevim koncem interesantne točke.
“Poglej tukaj-le. Ta črni štirikot je privatna šola. Označiti hočem to s šivanko. Ta črta tu zaznamuje glavno cesto. Pelje, kakor vidiš, od zahoda proti vzhodu in šola leži na njeni levi strani. Celo miljo od tod ni nikake stranske poti ali steze. Ce sta ta dva človeka sploh po cesti bežala, tedaj sta morala edinole po tej.”
“Vsekako.”
“Vsled ugodnih slučajev so nam pa dogodki na tem delu ceste v oni zagonetni noči precej dobro znani. Na mestu, katero kažem s pipo, je stal od dvanajstih pa do šestih orožnik na straži. To je, kakor vidiš, prvi križpot proti vzhodu. Ta mož trdi torej, da svojega mesta ni niti za trenotek zapustil in da popolnoma dobro ve, da ni prišel mimo niti kak deček, niti kak mož; moral bi ju brezpogojno videti. Govoril sem danes zvečer z njim, mož napravlja name popolnoma dober vtis. Mogla sta se torej proti zahodu obrniti. Na tem delu ceste stoji gostilna “pri rdečem volu”, gostilničarka je pa bolna in leži v postelji. Ta je poslala v Mackleton po zdravnika, ki je pa šel nekega drugega bolnika na deželi obiskat m je vsled tega šele zjutraj prišel. Družina je celo noč bdela in čakala. Eden je vedno pri oknu stal ter gledal na cesto. In tudi ti ljudje trdijo, da niso nikogar videli. Če je njihova izpoved resnična, je tudi beg na to stran izključen in konštatirati moremo, da ubežnika sploh nista bežala Po cesti.”
“Toda imela sta vendar kolo, ’ sem Pripomnil.
“Da, takoj prideva tudi k temu. Nadaljujva torej v svojih mislih. Če sta se oba ogibala deželne ceste, morala sta iti proti severu ali proti jugu. To je gotovo. Te dve možnosti hočeva zdaj preiskovati. Južno od tukaj je raprostrta obdelana ravnina. Ta polja So z zidovi drugo od drugega ločena, ki onemogočujejo, da bi se kdo s kolesom čez peljal. To misel torej tudi lahko opustiva. Preostaja nam torej edino še smer proti severu. Na tej strani leži majhen gaj, in za tem se razprostira veliko barje, takozvani Lower Gillsko barje. Tukaj, na eni strani te pustinje, leži Holdernesse Kali, p0 cesti deset milj oddaljen, toda eez barje le šest. To barje je zelo nerodovitno, in le majhno število kme-
tov živi tukaj od reje ovac in goveje živine. Tja do chesterfieldske ceste tvorijo ti maloštevilni sesalci in večja števila perutnine vse prebivalstvo te pustinje. Tam je tudi par hišic, gostilna in pa cerkev, Mi moramo torej brezdvomno v tej smeri preiskovati, torej proti severu.”
‘Toda kolo?” sem zopet pripomnil. “No,” je rekel Holmes nekako pikamo, "dober kolesar ne rabi absolutno glavne ceste. Na močvirju je mnogo stez, in razven tega je bila polna luna. Stoj! Kaj naj to pomeni?” Nekdo je krepko na vrata trkal, in takoj nato je stal ravnatelj Huxtable v naši sobi. Držal je modro čepico v roki.
“Vendar imamo sledi” je kričal. “Hvala Bogu! vendar smo našli njegov sled! To je njegova čepica!”
"Kje ste jo našli?”
“V nekem ciganskem vozu. Cigani so prišli v torek tod skozi in so kampirali na močvirju. Policija jih je izsledila, preiskala karavano ter našla to čepico,”
“Kako so se izkazali, kje da so jo dobili?”
“Izgovarjali so se in lagali — trdili so, da so jo našli v torek zjutraj v močvirju. Ti lumpje vedo, kje da je! Dobro je, da že sede pod ključem. Strah pred kaznijo ali pa denar vojvode bo že toliko vplival nanje, da bodo povedali, kar vedo.”
Ko je Huxtable odšel, je rekel Holmes: “Ta okoliščina vsaj dokazuje, da je bila najina teorija prava in da moramo le v smeri Lower Gillskega barja pričakovati uspehov. Policija ni drugega storila, kakor da je aretirala cigane. Glej, Watson 1 Tu drži jarek čez barje, začrtan je tu na karti. Na nekaterih krajih se razprostre v večja močvirja, najbolj med Holdernesse Hallom in pa šolo. Pri tem vremenu je sicer brezuspešno iskati sledove, toda tam jih bodeva prav gotovo našla. Jutri te bodem precej zgodaj zbudil, in potem bova z združenimi močmi skušala to skrivnostno stvar nekoliko razjasniti.”	,
Ravno se je začel delati dan, ko sem zagledal dolgo, suho postavo svojega prijatelja ob moji postelji. Bil je že popolnoma oblečen in skoraj gotovo je bil že zunaj.
“Ogledal sem si že trato in kolnico, in napravil sem tudi že sprehod skozi oni mali gaj. V sosedni sobi je pripravljena za te tasa kakao, Watson. Prosim te, da se malo požuriš, ker ima va danes mnogo dela.”
Njegova lica so bila rdeča in njegove oči so se svetile od veselja, katero občuti mojster, ki ve, da je kos svoji nalogi.
Ta delavni, krepki mož, je bil popolnoma nekaj drugega nego oni zamišljeni sanjač v bakerski ulici. Ko sem občudoval njegovo gibčno postavo, živahnost in energijo njegovega izraza, sem čutil, da naju v istini čaka težko delo.
In vendar se je najino delo začelo takoj zelo nesrečno. V najlepših upih sva šla čez umazanorjavo barje v neštetimi stezami, dokler nisva prišla na rob širokega, svitlozelenega močvirja, ki je ležalo med nami in Holdernesse Hallom. Če se je deček domov podal, moral je tod skozi in zapustiti sledove za seboj. Midva pa nisva mogla najti najmanjšega sledu ne za njim niti za nemškim učiteljem. Ozlovo-ljen je šel moj prijatelj ob robu močvirja in je pazno ogledoval vsak vtis na tleh, ki so bila z mahom poraščena. Toda le nekaj ovac in goveje živine je tu svoja kopita vtisnilo, o človeških sledovih pa nisva ničesar zapazila.
“To je prvo razočaranje,” je rekel Holmes ter nevoljen gledal čez daljno barje. “Tam na oni strani je še drugo barje. Hallo! Kaj je to?”
Prišla sva na ozko, črno stezo, na kateri sva razločno videla sled kolesa.
Toda Holmes je zmajal z glavo in napravil bolj začuden nego vesel obraz.
“Kolo gotovo, toda ne ono kolo,” je rekel. “Poznam dvainštirideset različnih sledov koles. To je od Dunlop-obroča, ki je na dveh mestih zakrpan. Heidegger je imel pa Palmer-pnevma-tiko, ki pušča za seboj paralelne žlebove. Torej ne more biti sled za Heideggerjem.”
“Morda je pa sled za dečkom?”
“To bi ne bilo nemogoče. Toda midva do zdaj še nisva mogla dokazati, da je vzel deček kolo s seboj. Vsekako vodi ta sled, kakor bodeš videl, od šole sem.
“Meni se bolj zdi, da proti šoli.” “Ne, ne, moj ljubi Watson. Najglo-bočji vtis napravi vedno zadnje kolo, na katerem sloni teža vozačeva. Na različnih mestih, kjer je zadnje kolo prekrižalo sled prednjega kolesa, moreva opazovati, da je eden sled glo-bočji, nego drugi. Kolesar je brezdvomno prišel v smeri od šole sem. Naj bo že to v zvezi z najinim zasledovanjem ali ne, na vsak način hočeva temu sledu slediti nazaj, predno greva naprej.”
Ko sva šla par sto metrov nazaj, je postala cesta suha in najin sled je seveda prenehal. Toda vendar sva šla po tej stezi še nekoliko dalje in sva prišla na vlažno mesto, čez katero je tekla voda. Tu sva našla zopet stari sled, čeprav skoraj popolnoma shojen od brezštevilnih sledov kravjih kopit. Steza je vodila direktno v oni mali gaj poleg šole. Kolo je moralo brezdvomno od tam priti. Holmes je sedel na kamen in se je globoko zamislil, glavo ob roke uprto. Pokadil sem dve cigareti, predno se je prebudil iz svojega premišljevanja. Potem je rekel: “Vsekakor more prebrisanec sled
svojega kolesa spremeniti, da vara policijo. Da imam s takim hudodelcem opravila, bi bil ponosen. Toda tega ne bova dalje premišljevala, temveč se hočeva vrniti na najino močvirje, kajti tam imava še mnogo opravila.”
Svoje sistematično preiskovanje sva nadaljevala, in najina vztrajnost je bi la kmalu poplačana. Na desni strani, čez višje ležeči del barja je vodila vlažna steza. Ko sva prišla v njeno obli žje, je Holmes veselo vskliknil. Po sredi te steze se je videl sled Palmer-obroča.
Tu je vozil gospod Heidegger!” je rekel veselo. “Moja kalkulacija bo vendar prava, Watson.”
Čestitam.”
Toda dolgo še nismo pri cilju. Le zasledujva to sled. Bojim se, da ne bo daleč vodila.”
Ta del barja je pa imel mnogo majhnih, vlažnih udrtin, tako, da sva sled, katerega sva čestokrat izgubila, vendar vedno zopet našla.
Ali vidiš,” je rekel Holmes, “da je mož brezdvomno tukaj svoj tempo pospešil. To je gotovo. Opazuj tale vtis, kjer se lahko razločujeta obe kolesi. Obe sta enako globoko zarezali. To je le tedaj, če se kdo močno na krmilo nagne, kakor se to dogaja pri hitri vožnji. Za Boga! moral je pasti.”
Videla sva širok, nepravilen sled, par stopinj, in potem sva videla zopet stari kolovoz.
“Najbrže je zdrčnil,” sem rekel. Holmes mi je pokazal odlomljeno vejico robidovja. Utrašil sem se, ko sem zapazil, da so posamezni listi krvavi. In tudi na stezi so bili črni madeži krvi.
“Slabo!” je vskliknil Holmes. “Slabo! Počakaj, Watson! Nobenega nepremišljenega koraka! Kaj moram iz tega sklepati? Bil je ranjen ter je padel s kolesa, potem je zopet vstal, sedel na kolo ter se peljal dalje. Toda od drugih ljudij nimamo nikakoršnega sledu, le nekaj živinskih stopinj poleg steze. Morda ga vendar ni kak bik zabodel? Ne, to je nemogoče! Toda da ni nikakršnih človeških sledov, tega si ne morem razlagati. Morava dalje, Watson. Ker imava dva sledova, se pač ne moreva zmotiti.”
Nisva dolgo iskala. Kolovoz postajal je kmalu prav čudno kriv. Naenkrat, ko sem pred se gledal, sem zagledal ob stezi v grmičevju nekaj svetlega. Kolo je bilo, eden pedal je bil skrivljen in spredaj je bil cel stroj grozovito s krvjo pomazan. Ob kolesu je ležal nesrečni kolesar. Bil je velike postave s polno brado in očali, pri katerih je manjkalo jedno steklo. Moral je dobiti grozen udarec na glavo, vsled česar je bila črepinja deloma razbita. Da se je mogel s tako rano še dalje voziti, je kazalo pač o njegovi moči in vztrajnosti. Imel je čevlje, toda bil je brez nogavic, in izpod odprte suknje se je videla nočna srajca. Brezdvomno je bil nemški učitelj. Holmes je mrtveca oprezno obrnil ter ga pazno preiskavah Potem je sedel poleg njega in je nekaj časa napeto mislil. Jaz sem na gubah njegovega čela spoznal, da to strašno odkritje po njegovem mnenju ne koristi prav mnogo najinemu raziskovanju.
V resnici je težko reči, kaj naj zdaj storiva, Watson,” je rekel konečno. “Jaz za svojo osebo menim, da naj dalje iščeva, kajti izgubila sva že toliko časa, da morava vsako uro izrabiti. Na drugi strani sva dolžna, da obvestiva policijo o mrtvecu in da skrbiva za to, da se zavzame za tega nesrečnega moža.”
“To jaz lahko poskrbim.”
“Toda jaz potrebujem tvoje spremstvo in tvojo pomoč. Počakaj nekoliko. Na oni strani reže nekdo šoto. Pojdi po njega, on lahko potem obvesti policijo.”
Šel sem po kmeta in Holmes mu je izročil sporočilo za ravnatelja IIux-tabla.
“Torej, Watson,” je potem nadaljeval Holmes, “danes zjutraj sva našla dva sledova; enega od Palmer, drugega od Dunlop-pnevmatike. Prvi za naju ima več pomena, in, predno drugo dalje zasledujeva, hočeva najpreje poskusiti razjasniti si, kaj pravzaprav veva, in bistveno od postranskega ločiti.”
“V prvi vrsti moram povedati, da je deček radovoljno šel. Ušel je skozi okno, sam ali pa v spremstvu kake druge osebe. O tem ne moreva dvomiti.”
Jaz sem mu potrdil.
“Dobro, zdaj hočeva premišljevati o usodi nesrečnega učitelja. Deček je bil popolnoma oblečen, ko je ušel. On je torej v naprej vedel, kaj da hoče. Učitelj je pa brez nogavic odhitel, .torej ni imel mnogo časa in se je hitro odločil k temu.”
“Brezdvomno.”
“Zakaj pa je šel? Ker je videl iz svoje spalne sobe, da hoče učenec uiti, in ker ga je hotel doiti in nazaj prinesti. Vzel je svoje kolo, sledil je do sem dečku in pri tem zasledovanju našel smrt.
“Tako bode skoraj gotovo.”
“Zdaj pridem k najbistvenejši točki. Najnaravnejše bi bilo, da mož, ki zasleduje malega dečka, za tem teče, ker ve, da ga bo na ta način kmalu dohi-
tel.	Ta mož pa tega ni napravil; vzel je kolo. Zvedel sem, da je bil izvrsten kolesar. GotoVo bi se tega sredstva ne posluževal, če bi ne vedel, da ima tudi deček na svojem begu hitra sredstva na razpolago.”
“Drugo kolo.”
“Pusti naju najpreje še dalje sklepati. Mrlič leži pet milj od šole — umrl ni, dobro si zapomni,, morda
vsled kroglje, s katero bi ga tudi deček lahko ustrelil, temveč ubit je bil z močno moško roko. Deček je moral imeti torej spremljevalca na svojem begu. Ta beg je moral biti zelo nagel, kajti dober kolesar je potreboval pet milj, predno je dohitel ubežnike. Preiščiva okolico kraja, kjer se je umor zgodil. Kaj najdeva? Le par stopinj goveje, živine, sicer pa ničesar. Preiskal sem vso okolico daleč naokoli, toda petdeset metrov naokoli nisem našel nobenega pota. Kak drug kolesar ni mogel imeti interesa na tem umoru. Sicer pa tudi ni nikakoršnih človeških sledov.”
“Holmes,” sem zaklical, “tako je nemogoče!”
“Čudovito!” je odgovoril. “Zelo dobra opazka. Nemogoče je, kakor jaz to razlagam, tedaj mora biti moje dokazovanje v tem oziru napačno. Torej premišljuj sam nekoliko o stvari. Ali mi moreš kje kaj napačnega navesti?”
“Ali ni morda padel in se pri tem poškodoval?”
“Na mehkih močvirnatih tleh, Wat-son?”
“Potem tudi jaz ne vem.”
“Le ne izgubi takoj poguma! Rešila sva že težje probleme. Imava vsaj dosti materiala, samo vporabiti ga morava dobro. Pojdi zdaj, ker je sled Palmer-pnevmatike za naju zdaj brez pomena, hočeva si ogledati ono drugo, kolesa Dunlop in videti, do kakšnih rezultatov bova prišla.”
Zasledovala sva drugi sled. Toda po kratkem času sva prišla do jarka in na drugi strani jarka se je barje polagoma dvigalo ter se spreminjalo v golja-vo, kjer pa nisva našla nikakega sledu več. Od mesta, kjer sva nazadnje videla sled zakrpane Dunlop-pnevmatike, bi ta sled vodila ravnotako lahko proti Holderness Hallu, katerega mogočne stolpe sva videla nekoliko milj proti levi strani, kakor tudi proti mali vasi ob Chesterfieldski cesti.
(Dalje prih.)
'F'
^OST & KRETZ
— izdelovalci —
'VANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” lOc. in “Meerschaum” Sc,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street.
Joliet, 1U.
Rojaki) Pijte [99
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. joiiet, Illinois,
Kako zamorete dolgo Sivetr)
Kako ohraniti trdno zdravje; 6 Kako zadobiti zdravje, ako abolitte
ZASTONJ!
Posilite takoj za 15 centov postnih znamk | mi Vam takoj odpsljemo v popolnoma gladkem zavitku brez našega naslova
ZASTONJ 1
CLOVER NJEGOVO
ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE
Dr. E. C. COLLINS»OVO
imenitno podu-cno knjigo
suje celokupno sestavo človeškega telesa. V njej najdete natanko opisane vzroke in posledice vsake bolezni in kako najhitreje • iz-gubljer'0 zdravje nazaj zadobi.
D’Eccollins
ustanovitelj
CoUinr.Ny.httdicWndiMa'l
Pr»Q‘rnoj)fr<jiUji;- ■ ViKaiertSforzMbh
Stoje mjvecje tag*
s{>/o~ZTanoZdrdVJ&
he odkíajiz z-1 zdravljenjem, imui &KoíeCiü!>¡iizdrAyJ { tnfrecni.iediiseircz
Odlool obrnrlgi I fepodefeZaoi MtZazeltenoi
Jjenopcmoc
tiskano v Slo-venskem jeciku in bogato okrašeno z lepimi podučnimi slikami, katera je delo slavnega me dicinskega zdrav nika Dr. E. C. Collins-a in katera natanko opi-
Collins N. Y. Medical Institute, 140 W. 34th St., New York
NAJBOLJŠI ZDItAVUIK HA SVETU
in zdravnik, na kterega se bodete obrnili vi v slučaju da ste bolni sami, ali kateri vaše družine, ako kočote hitro dobite sigurno pomoč, je gotevo oni, kateri vam zamere
■' r	garantirati, da vas hode ozdravil.
Slavni profesorji COLLINS N. Y. MEDICAL INsTITA so v zadnjih 12. letih na tisoče na. ših rojakov ozdravili in sicer v ta&ih slučijih kser nobeden drugi zdravnik ni mogel več poma. gati. Ako torej potrebujete zdravniške pomoči pišite takoj in edino le na
COLLINS H. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St., NEW YORK, N. Y. kjer bodete najhitreje in najsigurneje zadobili izgubljeno zdravje in zadovoljnost.
Uradne ure: od 10 do 1, od 2 do 5.	Ob nedejah in praznikih od 1(1 do 1.	V torek in petek tudi od 7 do 8 zveiei;
DR. J. J. McOLADE, DR. J. F. COYLE, zdravniška ravnatelja.
W.V.%V.-.V.-.V.V.V.V.V.V.V.VW.V.%V.V.V.V.V.V.-.V.V.V.V.V.V.-.W.V.V.W,%WANWi 5
J Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 1 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
78,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: _ Zemljeknjižno zavarovane
m

■

tit? ..i.-LW,- '• ’.s...,.’: V
...	, ’	'	, y
' ' ‘I. ■ .	■	■ \\	•	...

, ■.V.V.ViV.V.V.V.V.V.'.'AV.V.V.V.V.V.V.V.V.’,
terjatve .........K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ......... 2,392.039
Menice .............. 568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ......... 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
wMwwywAwwwvwM
(Nadaljevanje s 7. strani.)
gl. uradnike Jednote. Ni jim še dosti te blamaže! še vedno silijo z novimi nasprotstvi Jednote na dan.
Tako so toraj zopet razposlali sledeči člani dr. sv. Štefana 1. Chicago, 111.. Matija Grili, Franc Banič, Matevž Brunsky, Ant. Gregorič, Ivan Zvižič in Max Omrzel na vsa krajevna društva K. S. K. J. okrožnice oziroma poziv-nice, da naj bi društva glasovala za izvanredno konvencijo. Navajajo, da se mora charter spremeniti, radi različnih zadev. Radi tega naj bode vsem slav-
Prevod razsodbe.
■ 88.
DRŽAVA ILLINOIS )
Okraj Will	j
Jakob Stonich in dr. proti
Antonu Nemanich in dr.
Zatrdilno povelje z dne 18. junija 1909, in sicer ko gorenja stvar prihaja
V okrožnem sodišču okraja Will
Razglas v zatrdilo.
nim društvom, kakor tudi vsacemu posameznemu članu(ici) K. S. K. J. razlo- pre(j sodišče vsled prošnje tožiteljev za zatrditev, in ko je sodišče spoznalo ženo vse, kar preje imenovani gg. v razposlanih okrožnicah omenjajo, takole: gv0jo Sodnost za pravomočno glede tožbene reči in tožbenih strank, in ko je Na 5. gl. zborovanju v Pueblo, Colo., se je določilo dvoletno zborovanje. Leta zasii§al0 dokaze in domneve pravnega zastopnika, in ko je tudi preudarilo
1900 je bilo 6. glavno zborovanje v Chicago, 111. Na tem zborovanju je bilo določeno, da se posmrtnina za moške člane razdeli v dva razreda, in sicer na $500 in $1000. Charter je govoril le za $800.00 posmrtnine. Ravno tako je bilo na tem zborovanju določeno, da se člane po starosti razdeli v razrede. Določilo se je tudi, koliko ima vsaki razred plačati. Na 8. gl. zborovanju v
razglas in zaprisežene izjave, doslej podane; je odredilo, uredilo in odločilo, da je tožencem v gorenji pravdi, posamno in skupaj, s tem začasno prepovedano rabiti, obremeniti, izdati ali zmanjšati denarje, premoženje ali obveznice, doslej hranjene ali vbodoče pridobljene v ali za posmrtnino, poškodnino ali rezervne sklade omenjene tožene jednote, v ali za gradnjo kacega poslopja,
izplačati samo iz potrošnega sklada.
Odrejeno je, da to začasno zatrdilo izide brez poroštva, in toženci ne zahtevajo izdaje in izročbe formalno spisanega zatrdila.
C. D. DIBELL, sodnik.
Jolietu, 111., se je za ženske članice povišala posmrtnina iz $300 na $500 in ura(ja ai; stavbe; in nadalje, da če bi kako tako poslopje gradili ali dovršili $1000. Tudi članice se je razdelilo v razrede, kakor člane. Asesment je bil omenjeni toženci za omenjeno jednoto, potem skupni znesek stroškov ali povišan za vse razrede 5c in 10c pri vsacem razredu. Na 10. gl. zborovanju se zadolženost za omenjeno poslopje, vštevši stavbišče, na katerem se ima poje asesment zopet 5c in 10c povišal. Ravno tako tudi zborovanje se je določilo | s;0pje zgraditi, ne sme presegati svote devettisoč dolarjev ($9000) in se mora na vsaka 3 leta. To so bile toraj spremembe, ki so bile pri gl. zborovanjih napravljene. Toraj od leta 1900, skoraj 9 let, je že spremenjena zavarovalnina. Ravno tako tudi asesment je bil spremenjen več let nazaj. Toda vse je “bilo v redu do sedaj. Ravno po 31. dec. 1908. zavozili smo jo tako daleč, da je strah. Celo vrsto let je bil dober charter, bilo je dobro vse, kar je odbor Jednote sklenil. Vse je bilo v redu, dokler ni nastopil sedanji gl. odbor. Radi tega vprašamo one može, ki vedno rujejo proti Jednoti in skušajo na vsak način jo razkopati: Zakaj ne pridete na dan z Vašim namenom?! Zakaj ne poveste javnosti Vaše nakane? Zakaj prinašate vse drugo na dan, samo ono ne kar želite? Zakaj ne pojasnite članom in članicam resnice? Povejte jim, da Vi niste prijatelji napredstva! Vam ni ležeče na napredku Jednote! Povejte odkrito, da Vaše zvijače obstojijo na tem, kako bi Jednoto vpropastili, kako njenim članom(icam) škodovali! Povejte odkrito, da Vaš pravi namen je deveta briga kaj govori charter, kaj govorijo pravila, kaj vam veleva postava.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo va» lej postregli z najnižjimi tržnimi c» nami...Mi imamo v zalogi vsakovnt nega lesa»
Za stavbo hiš in poslopij mehki is
Temveč vaš pravi istiniti namen je, sedanji gl .odbor razkropiti, može ki Vam lin trdi les, late, cederne stebre, desk« stopajo na prste vničiti! Glavni in najpodlejši vaš namen pa je, Jednotin se-|ia šinglne vsake vrste.
dež premakniti v Chicago, 111., da bi se potem vam laglje posrečilo, Jednoto razkopati. Dokaz nam je N. S. P. J., ktere sedež je v Veliki Chicagi. Koliko sc je delalo na to, da se jo vniči. Toda ni se gotovim faktorjem posrečilo. Vi torej želite, in hrepenite sedaj z jednakimi sredstvi, s podlimi izmišljotinami, obrekovanjem in napadanjem propad naši Jednoti?! Ne silite v kaj tace-ga, kar se Vam nikedar ne bode posrečilo. Dosti trezno mislečih članov se nahaja danes pod zastavo K. S. K. J., kateri poznajo ptičke že po perju. Gosp. Brunsky, vprašamo Vas kot starega člana Jednote, kako je to, da je bil ta, rečemo ravno ta Charter, ki ga imamo danes, pravomočen in dober toliko časa? Zakaj se niste že preje oglasili? Vprašamo vas, gosp. Gregorčič, zakaj je bil ta Charter dober in pravilen lansko leto, ko ste bili kot delegat na 10. gl. zborovanju? Zakaj se niste oglasili, če je nepravilen?
Nu prostor je na Dcsplainea allc blizu novega kanala,-
Predno kupiš LUMBER, oglasi »> pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi t« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogh DES PLAINES IN CLINTON STI
— Kdor redoma plačuje svoje postavne dolgove, je med narodom znan kot možak. Kdor pa tega ne stori izgubi ugled. Plačaj toraj tudi naročnino redoma. Le $1.00 na leto vnaprej za “A. S.”
\WWAWVVWVAVWWWWV
Gospod Banič, kot šest letni član in bivši tajnik društva sv. Štefana, zakaj	J{jUjj| UStlOIlfll Bdlllii
niste vi že pred leti prinesli nepravilnosti Jednotinega poslovanja na dan? Ste li vse to še le z nastopom sedanjega odbora pronašli? Ostale tri gg. pa sploh ne moremo nič vprašati, ker so neizkušeni v Jednotinih zadevah, od teh treh se tudi ne more zahtevati, ker so še mladi Jednotini člani (kajti jeden izmed njih je pristopil k Jednoti 1. 1906, drugi 1. 1907 in tretji 1. 1908.) Zakaj toraj niste prinašali nevarnosti, ki nam, preti po vašem mnenju, pred zasedanjem zadnjega gl. zborovanja? Takrat je bil čas, da se popravi ono kar je napačnega. Toraj gg., ni to podlost? Ni li to sramotno in nečastno ravnanje? Morete li še tajiti, da vam je kaj druzega na mislih kakor Jednoto oškodovati? Morete li tajiti, da vam je ležeče na tem, da se skliče izvanredno zborovanje, ter na to škoduje društvom, oziroma članom in članicam? Morete li tajiti, da ne delate tega iz osebnega sovraštva do gl. odbornikov? Bodete li še tajili, da Vam ni na druzem, kakor da bi se sedež Jednote prenesel v Chicago? Je-li to ljubezen do svojih sobratov? Je-li to vaše postopanje v čast in napredek narodu? Je-li to vaše početje Jednoti v korist, hasek in napredek? Ne! in stokrat ne!!
Razposlali ste okrožnice na društva za izvanredno zborovanje. Določili ste čas in prostor. Po vašem delovanju glavni odbor Jednote je le samo na popirju, nikakor pa nima nobene pravice ne v teh in ne onih zadevah. Znate li, da je gl. odbor Jednote že na delu spremenitve vseh onih točk, ki ste jih vi sedaj prinesli na dan? Vam je li znano, da gl. odbor Jednote deluje na to, da se zboljša stanje Jednote v kolikor najbolj mogoče? Naznaniti Vam moramo, da gl. odbor je za to postavljen, da one točke, odobrene na zborovanjih, popravi, kot n. pr. koliko Jednota plačeva posmrtnine, poškodnine; s kako starostjo se sprejemajo člani in članice v Jednoto; koliko plačuje vsak-teri za svojo zavarovalnino, čas zasedanja gl. zborovanja, itd. Ni li bilo to nekaj mesecev nazaj odobreno na zborovanju? Ni li potem dosti, da je redno gl. zborovanje sklenilo, da se asesment poviša? Je-li potreba poleg tega še izvanredno zborovanje v svrho, da se te spremembe, odobrene na gl. zborovanjih v kolikor določuje zakon, tudi spremene v Charter-ju? Je-li potreba zopet denar zapravljati po nepotrebnem? Zakaj pa je sploh glavni odbor? Zakaj so potem volitve? Zakaj redna zborovanja? Ni-li sveta dolžnost gl. uradnikov vsake organizacije, gledati na to/ da se ono, kar potreba v korist članom in članicam, tudi vpelje in uredi tako, da so protektdvani v slučaju nesreče od strani Jednotine kakor tudi od strani države? Če tega ni bivši od bor storil, se mi kot sedanji uradniki nikakor ne moremo pokoriti za grehe onih. Nikakor ne moremo biti odgovorni za ono, kar so ali niso storili. Povedati pa Vam moramo, da so potrebni koraki od strani sedanjih gl. urad-
Na voglu Chicago in Clinton ulic. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
K#A PITAL
$ i o o
o O o.Ob
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
V NAJEM LEPA HIŠA NA HRIBU s 6 sobami. Cena $8.00 na mesec. Vprašaj pri “Amer. Slovencu”, ufn
HRVATSKO DRUŠTVO ZRINSKI Frankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobr'1' 920 N. Chicago St.; blagajnik:)	o Tušek, 205
Ruby St.; bolniška	čelnika: za
vzhodno stran mesti	om. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant Ms	ič, 1316 N.
Hickory St. Seja p nedeljo v
Mn & Stepta
Sobe 201 in 302 Barb*r fcldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
o«
Kupuje in prodaja zemljišč«
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše ia pohištva proti ognju, nevihti ali dragi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja.
■» Govori nemško in angleiko.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trži» najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612.
tora N. Broadway....JOLIET, ILT
bu. Jako poceni, ker se je lastnik preselil in jih želi prodati. Kdor želi kupiti eno teh hiš, naj vpraša pri Amer. Slovencu.	ufn.
mesecu v cerkveni dvorani.
nikov že storjeni, da se izpopolnijo vse one točke, tudi v Charter-ju, ki bi | NAPRODAJ DVE HIŠI NA HRI-imele biti že zdavnaj popravljene. To je storil gl. odbor sam, ker je uvidel, da prejšnji uradniki niso tega storili temveč gledali, kako bi premaknili Jednotin, sedež. Da pa vzame vsaka stvarca nekaj časa, prej ko je gotova, tako je tudi pri tem. Toraj to bode napravljeno brez vsake izvanredne konvencije.
Radi tega pa izjavljamo, da izvanredne konvencije ni popolnoma nič po treba, kar se tiče premenitve Charterja oziroma nekterih točk. Kajti če bi naš? Jednota ne poslovala pravilnim potom, nam bi se naznanilo iz zavaroval-ninskega urada takoj, kakor hitro bi ne bilo vse v pravem redu
Upamo, da je dovolj podatkov, iz katerih naj blagovolijo cenjeni člani in članice sami soditi. Povdarjamo še jedenkrat, da radi točk, objavljenih na poslanih okrožnicah na vsa društva K. S. K. J. po preje imenovanih članih društva sv. Štefana, ni nikakor potrebno sklicavanje izvanredne konvencije.
Če pa člani in članice hočejo imeti izvanredno zborovanje, v namen, da se Jednota oškoduje, ter če se člani in članice K. S. K. J. strinjajo z nakano nekaterih članov, da se prenese sedež Jednote iz Joliet-a v Chicago, 111., potem pa svetujemo tudi vsem članom in članicam K. S. K. J., ki bodo glasovali v ta namen, da tudi zahtevajo od onih mož, ki so podpisani na okrožnicah, toliko poroštvo, da ko bodo gg. delegati, zbrani na izvanredni konvenciji, sprevideli, kako se je slepilo Vse člane in članice Jednote, kako so bili po nepotrebnem^ nahujskani, da so se vdeležili popolnoma nepotrebnega zborovanja, da bodo lahko imeli kje prijeti za povrnitev nepotrebnih stroškov. Kakor hitro ime novana šestorica položi varno poroštvo, v ta namen, če ni bila izvanredna konvencija neobhodno potrebna, smo pripravljeni jednoglasno glasovati Za izvanredno zborovanje,
Upamo, da bode vsakteri član ali članica dobro prečital to izjavo in poročilo, katero smo bili radi vednih napadov in hujskanja napram Jednoti, primorani objaviti, da se tako ohrani čast in dobro ime naše slavne K. S. K.
Jednote.
Z bratskim pozdravom ostajamo Vam vedno udani sobrati
GLAVNI URADNIKI K. S. K. K. JEDNOTE.
Ustanovljena il?i.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne nlogt ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
KJE JE ANDREJ DOLENC, DOMA iz Dravelj pri Št. Vidu nad Ljubljano? Njegova mati-vdova mu želi nekaj sporočiti glede dedščine. An drej Dolenc je bil nekdaj, in morda je še danes v Clevelandu:	Kdor iz-
med rojakov ve, za njegov naslov ali kdor ve, kam je iz Clevelanda odpotoval, naj, prosim, naznani!; Rev. Anton Sojar, 53 W. 22 Pl., Čhicago, 111.	2t
NA PRODAJ POHIŠTVO ZA manjšo družino. Pohištvo je staro okoli tri leta in se proda zaradi odhoda iz mesta. Martin Simonič, 1101 Center St., Joliet, 111.
IŠČE SE DOBRA GOSPODINJA na dobro mesto. Več pove: Matt Fink, 500 Frances st., Joliet, 111.
NAPRODAJ KRASNA FARMA OB-stoječa iz 9 akrov rodovitne zemlje; lepa nova hiša in poslopja. Le par milj od Jolieta. Lepa prilika za pravega moža. Proda se poceni. Več pove uprav. Amer. Slov.	2t.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, UL
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
Dobite gotovo kar želite, v ■prodajalni
ELMER E. HENRY
121 N. Chicago St.
kjer je velika bankerotna razprodaja ki se začne v pondeljek 12. avg. v 8 uri zj. ter se nadaljnje dokler se vse blago na razproda.
Joliet Trnst and Savings Bank upravlja to prodajo v Eimer E. Henry 5 in 10c prodajalni.
Vse blago se proda za le 40c na dolarju.
Ne opustite te prilike.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog j«: 35 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljnaska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vratc po vtem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica urn,
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh uleg jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana s vsem ■vejim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, ža ulaga tel ji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri po znava dišava s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-lrtnMi otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jiinica, pupUarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah	CD A	Q A 1/CED
je že več let naš rojak	rnAllIV OAIVOOX
82 COURTLAND STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE» N. E. CLEVELAND, O.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
Dobesedna razsodba okrožnega sodnika Dibell-a s slovenskem prevodom.
STATE OF ILLINOIS tgg>
Will County
r_
Jacob Stonich et al
In the Circuit Court of Will County
vs-	i	Bill for Injunction.
Anton Nemanich et al )
Injunctional order of June, 18th, 1909, and now the above entitled cause coming before the Court upon the motion of the_complainants for an injunction, and the Court finding that it has jurisdiction of the subject matter and of the parties to the suit, and having heard the arguments and suggestions of counsel, and having also considered the bill and affidavits heretofore filed; it has ordered, adjusted and decreed that the defendants to the above cause, and each and all of them, are hereby temporarily enjoined from useing, incumbering, disbursing or diminishing the moneys, assets or securities heretofore held, or to be acquired in future, in or for the mortuary, disability or reserve funds of the said defending Society, in or for the erection of any building, office or structure; and further, that shofild any such building be erected or completed by the said defendants for said Society, the total amount to be expended, or intedbtedness to be incurred for said building, including the ground upon which building is to be erected, shall not exceed the sum of Nine Thousand ($9000) Dollars, and shall be paid for only out of the expense fund.
It is ordered that this temporary injunction issue without bond, and defendants waive the issue and service of a formal Writ of injunction.
C. D. DIBELL, Judge.
Cenjenim rojakom na znanje I
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko AngL tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana stanezamo
$1.00.
Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na
V. J. KUBELKA & CO.
9 Albany St.,	New York, N. Y.
Chi. Pbone 521	N. W. Phone 669
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODRUG E. MEERS
Soba 318—321 Barber Bldj;.	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
LEP DOBITEK.
VARNEJŠE KOT BANKA.
The Grand Arizona Copper Co.
vam nudi priliko, da naredite lep dobiček, ako kupite delnice na lahke obroke, po 50 centov.
NE OPUSTITE TE PRILIKE!
Za nadaljna pojasnila, podobe in slike, ter zapriseženo izjavo o zemljišču, rudniku in poslovanju istega, se o-glasite, ali pa pišite na:
O. E. PETTERSON & CO.,
i
DULUTH, MINNESOTA.
fiscal agents, 213-14 First National Bank Building,
DOBRIH ZASTOPNIKOV RABIMO.
Kupujemo in prodajamo razne rudniške delnice in dokumente.
Pišite nam!
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge im knjižice in na tekoči	l Qi
račun ter* je obrestuje po čistili	^ m tl /0
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.