OYíce. Izhajtijo 1. in 16. vsaceg^a meseca. Cena jim je za ii^dor Želi kako oznanilo t „Doleajske KoTice" na^ celo I gld., za pol leta 50 kr, — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-Tiato 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa oredniBtTo. la enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Okrajna razsitara goyeje živino v Novem mestu. V poiideljek, dné 16. oktobra t. 1. bode v NoTem mestu razst&va goveje živine, in siçer za oelo okrajno glavarstvo novomeško. " Ta razstava se priredi tedaj za živinorejca novomeškega, trebanjskega in žužemberškega sodnega okraja, s tem namenom, da se gospodarji teh okrajev pouče ita razstavljeni živini, v koliito je živinoreja v zadnjem času napredovala, v katerem pogleda se je izboljšala, in kaki vapehi se dadó doneči z dobro rejo ij) dobrimi plemenimi živalimi. Ker je nameu tej razstavi občekoristen in posebno važen za daljni napredek naše živinoreje, po-xivljemo in vabimo vse živinorejce iz imenovanih Bodnili okrajev, da se udeleíé te razstave, in da pripeljejo kolikor mogoče živine v razstavo. Pokazati nam treba, da smo tudi v novomeškem političnem okraju od zadnje razstave napredovali in dajse tudi pri uas dobi lepa in dobra živina. Pokazati moramo z obilno udeležbo pa tudi to, da se prav zelo zanimamo za razvoj naše živinoreje. * Za lepo živino se bode razdelilo pri razstavi več premij. Takisto se bodo kupovali lepi biki, akj> jih bo kaj na prodaj. Natančaeje o premijab ta o razstayi sami prijavilo se bode po posebnih lepakih. I Za danes opozoriti hočemo naše gospodaige po' vseh občinah našega glavarstva na to, da se pripuščajo v razstavo le biki, breje telice in krave, kakor tudi na to, da naj skrbé pravočasno za potrebne potne liste. Razstava se bo priredila na živinskem trgu in mora biti vsa živina do 10. ure dopoludne na mestu razstave. —n. Ne obrokuj! (Konec.) Po ozkib, umazanih ulicah je dospela Ljudmila v borno stanovanje perice Katre, V majhni izbici je ležala bleda žena, katerej se je videlo, da ji ne manjka veliko do osodepolnega trenutka, do ločitve iz Bveta; zraven nje pa je Uíal deèek kakih treh ali Štirih let, ki se je mraza tresel. Neprijetna slutnja spreleti Ljudmilo. Trepetajoča Btopi k postelji, prime bolnico za roko in jo tolaži, a jezik se ji je zapletal; zdelo se ji je, kakor da bi ona bila kriva vse te revžčine. „Jaz ne potrebujem nič več", odgovori s slabim glasom bolnica; „čutim, da se mi bliia zadnja ura." „Vi ne smete umreti I" seže ji Ljudmila v besedo, „storila bom,^ kolikor je v moji moči, za vas." „Hvala za vai trud, zdaj je vse prepozno. Ob ves «aslužek so me pripravili in ob dobro ime. Gospod, odpusti jim, veaj ae vedó, kaj so storili; sedaj je prepozno." Kakor bo bile te besede vdane in pomirjajoče, so bile za Ljudmilo globoko v srce segajoče pusice, ker sedaj je sprevidela, koliko je tej ženi krivice storila. Zdelo se ji je, da se ji zemlja pod nogami odpira, in da plamen Božjega maščevanja sfga po njej. Pa vsaj je mučenica, nevedoča koga ima pred seboj, ji vse odpustila. Pred posteljo se zgrudi na kolena in ihté poljubuje koščeno roko bolnice. Ko se Čez nekaj Časa zopet zavé, vstane, dá svoji služabnici desetak z naroČilom, da naj vse potrebno oskrbi, in odide domov Ďasi se je odtegnila žalostnemu prizoru, vendar se ni mogla ni za trenutek upokojiti, č» je koga po stopnicah sliaala priti, že je mislila, da je služabnica ali pa PeterČek, ki ji naznani smrt Katre, in vsega tega je edino ona kriva. In vrhu tega ni imela nobenega, komur bi svoje skrbi razodela, kajti mati so se odpeljali iz mesta in jih pred večerom ni bilo pričakovati; svojo zvesto služabnico in družico je pustila pri Katri, očeta ali koga druzega pa imela ni. Po dolgih, mučnih urah se slednjič pripelje njena mati. Ljudmila voza še slišala ni, klečala je namreč pred krasno Marijino iliko. Tako jo najde Skladišče za umetna gnojila T Norem mestn. TómasoTft Žlindra je v tem skladišču ie f zalogi, ÍD je nekaj tudi ie oddane. Kajnit in kalijevo boI utegnemo dobiti Tsak ias. Opozarjamo gospodarje na to, da si prej ko m o go 5 e preskrbe s potrebnimi gnojili, ker le potem je pođru£ni«i mogo5e, prayoéasno skrbeti za potrebno mnoíino gnojil. Skladiáče se nahaja vhiâi pl. Fichtenau na glavnem trgu, in je odprto redno vsak poii-deljek in petek dopoludne. Če treba, dobé «e gnojila pa tudi ob drugih dnevih; v tem slučaju ae je posebej igtasili pri gosp Fr. P e r k o -1 u v Novem mestu. Da se doseïe po polen vspeh, treba je za 1 oralo (job) vaaj 600 kilogramov, t. j. 6 vreè ali žakljev umetnih gnojil. Na srednje teîki zemlji je najbolje, da vz&memo vsakega gnojila polovico, namreÈ 300 kg. Tomasove Žlindre in 300 kg. kajnita. Kdor bi hotel namesto kajnita rabiti kalijevo sol, naj je vzame v tem slučaju te 100 kg. Za teiËko ilnato zemljo kaže vzeti nekoliko ve£ Tómasove žlindre, zato pa manj kajnita; za lahko, puhliČasto in peščeno zemljo pa raje nekoliko ve£ kajnita in manj Tomasove i'Jindre. Na kmetijski soli na Grmu, kjer gnojé travnike in koaenice že nekaj let z izvrstnim vspebom, porabijo za 1 hektar (to je po atari meri eden in tri Četrt orala) 000 kg. TÓmasove žlindre in 400 kg. kajnita. mati. Hči pa, zagledavSi mater, hiti k njej, in ji burno in ihté pové, kaj se je zgodilo, kako je očrnila Katro, in kako je danes naâla. Bilo je ravno nasprotno, kar smo o Katri troaili in pripovedovati. Kar ji je mož umrl, si je komaj najpotrebnejše privoéïila,* vse je dala, da bi le mogla svoja sinova lepo vzgojiti. S tistim žganjem pa, ki ga je Peterček vsak dan kupoval, je mazala bolne noge mlajšega sina. „Odpustite mi, mati, vsaj nisem vedela, kaj da ji 8 tem gkodim", stokala je Ljudmila. „Kaj taceta jaz o tebi nisem mislila. Vendar si zapomni, da drugekrati ne govorič nepremišljeno, posebno pa Še slabo o ljudeh. Kaj ti je to mar, če ima kdo kako napako na sebi; nobeden ni brei njih. In kaj potem, če bi perica bila res pijanka; če ti lepo opere, pa je dobro, v drugo se ne vtikaj. Sedaj pa pojdive k njej, morebiti je pomoč iSe o pravem žasu prišla. Bodi hvaležna Bogu, da ti je mogoče Škodo nekoliko zmanjšati. Pol ure pozneje ste dve gospe £li urno proti Ribjemu trgu. Bili ste Ljudmila in njena mati. Ko dospeta k tiati biài, Iqer je Katra stanovala, Potrebna gnojila je pred porabo z lopato dobro premei^ati, recimo na podu ali na kakem drugem suhem prostoru, in potem takoj raztrositi. Kmetijska podružnica v Novem mestu. Boteljska yina. (Dalje tu konec.) Prav Zgodaj zoreče sorte grozdja cvetejo tudi zgodaj. Ker je pa pri nas na Doienjsksm skoraj sleherno leto zgodaj na spomlad prav rado neugodno mrzlo in deževno vreme ica trto, osobito ob času cvetja, trpé ravno zgodnje sorte najbolj ; one se prav slabo oplodé, in oprhnejo, kakor pravimo. Da je temu res tako, dokazuje nam ravno letošnje leto, v katerem je edino modra portugalka med finimi zgodnjimi sortami tako odcvela, kakor si želimo; vse druge so pa bolj ali manj oprhnel«. Pa oprhnenje (Dolenjci pravijo trtam, ktere rade oprhnejo, fratteve trte namesto oprhljivke), ni Se največje zlo, katero pri nas na Dolenjskem prav rado zadene zgodnje sorte grozdja zaradi neugodnih poznih mrazov; veliko hujâa je pozeba prav zgodnjih sort. Da je temu tako, smo se tudi šele letos prepričali. Sploh je pa resnica, da se povsod, po vseh vinorodnih deželah bolj ali manj protivijo pomno-ževanju samih zgodnih sort, in to mora imeti Že svoj iz skušnje, dolgoletne skušnje izvirajoči uzrok. Prav nizko, torej glavnato izgojo s prav kratko vsakoletno režnjo, na same palčke (čApe), pa naSe podnebje ne dovoljuje. Ne dovoljuje jo pa tudi zeleno cepljenje domačih sort na ameriške podloge. Ako bi drUli po dolenjskih vinogradih trte pri ugledati slabo razsvitljeno okno. Srce se ji krči pri tem pogledu, slutnja, da je vse prepozno, ji pretrese vse uđe. Hoja po stopnicah y tretje nadstropje se ji ie nikoli ni tako utrudljiva zdela, ko danes. Sedaj se vrata odpro in ugleda Katro a sklenjenimi rokami — mrtvo. Kakor od strele zadeta, obstane. Ustnice so ji dregetale, solze ni bilo v oko, da bi ji bolest olajšala; stala je tam brez joka, prsi so se ji burno dvigale, obilen pot ji je lil raz čelo. Naposled se obrne proti materi: „Jaz imam neko prošnjo do vaa." „No, kaj? Povej?" „Smem Peterčka in njegovega brata posino-viti, da vsaj otrokom povrnem, kar sem materi âkodovala." „Mati ne odgovori nič, ampak v očesa ji zaigra solza, ne sestra prejsaih, ampak solza veselja. Take si svoje hčere ni mislila. Čas je hitel dai[je, Katrinima otrokoma se je dobro godilo, odrastla sta in bila svoji dobrotnici * v veselje. Ljudmila pa nikoli več ni besedica slabega črhnila o ljudeh. Britka skušnja jo je izmodrila. prav nizki glavnati izgoji ter prav kratki palénati reiaji, potem bi aam na spomlad ěe rajši poze-bale, kajti sploh je znano, da nizko pri tleh trta veliko prej pozebe, kakor pa vièje od tal. Pri taki izgoji in rtžaji bi nam pa tudi grozdje vsied navadnega dežja v jeseni še rajši gnjilo, kakor nam že tako gnjije pri idajsni visoki iagoji ter dolgi režnji. Prav nizka iřgoja in prav kratka reinja «kazala ae je pa za neprimerno tudi na zeleno cepljenih ter pogrubanih trtah. Take trte 6o se pričele namreč po preteku par let suSiti, ker so obolele za boleznijo, podobno rapam. Te neprijetne fikuiSnje doživeli bo n. pr. na NižeaTStrijskem, kjer so ie opustili zeleno cepljenje, in se poslužujejo le suhega, da zamorejo pridržati navadno oizko vzgojo ter kratko reïnjo tudi na cepljenih trtah. Prav nizka ingoja in prav kratka režnja daje pa tudi le malo pridelka. Upoštevaje vse to, je pa Se posebno istina, da dandanes vsIed trtne uâi in drnzih prej nepo-zuatih uim na trti že jako pomargkuie najnavad-nejSih namiznih vin; ne kaže torej nikakor boteljskih vin pridelovati, in takih sort pomnoževati, kakorSne dajejo prav fini pridelek, pa le malo. In take sorte, katere navadno imenujemo „gosposke", bi bile med domaóimi dolenjskimi tična, med tiylmi pa rizling, traminec, rulandec itd. Na Dolenjskem moramo pač na to delati, da se s (asom odkri-iamo ivička v pravem pomenu besede, in da pridelujemo kar le mogoěe dobra namizna vina v veliki množini, V ta namen opustiti moramo pa pomnoževanje naëe domaČe lipne, beline, ákiline (vipavski giire), javorja, kozjega sesa, pelesa itd., ter se lotiti pomnoïevanja takih sort, kakorane dajejo obilo prav dobrega namiznega vina. Žal, da med domaČimi sortami takih skoro nimamo Že celo za bela vina ne, razven kraljevine in zelenike. Poslednjo tiibalo bi pa pač le v najugodnejših legah gojiti, da bi rednejěi dobro dozorevala, in pustiti bi se io moralo dlje ko le mogoče na trti. kadar bi vreme to dopulčalo, Druge, tuje, prav priporočljive sorte določene so bile že pri shodu vinogradnikov leta 1896. v Novem mestu, in te bo za bela vina razven že imenovane domače kraljevine: vipavska grganja, \atera je posebno uporna spomladanjemu pozeb-Ijnju in gnjijenju; štajerska maslovina (sipon, mfier), vipavska sipa, laèki rizling (za bolj vi- dobre lege), beli burgundec, ápanjol beli in rude; (za bolj nizke lege), rudeči in zeleni avstr^i ViUliuec, štajerski plavec. Tem dodali bi pa ne persko medenko, nemški „Honigler" in pa Mdmogt^Iro aiiyanko (Silvaner). Za črna vina pa doinača {mina, modra frankinja, tičenska irmna (Trmjgc) bijuskg jSj^jj^ Nasledki opnščenega žvepljanja. Koliko časa je bilo treba, predao so se naši gospodarji sploh poprijel! Škropljenja trt z modro gatico? — Pouk in dobri izgledi niso dosti pomagali, ampak trebalo je velikanske škode, trebalo je po strupeni rosi zatrtih in opustošenih vinogradov, da so se zdramili n&si vinorejci in pričeli akraja škropiti opešane vinograde. In prav tako godi se nam sedaj tudi z řvep-Ijanjem. Tudi a tem novodobnim delom «e nočejo naši vinorejci sprijizniti vzlic mnogemu priiade-vanju poklicanih veSčakov in drugih prijateljev kmeta. Ljudje ee vpirajo Žvepljanju, in to bo trajalo najbrie toliko časa, dokl«r jih zopet velikanska škoda na trtju samem ne pouči o tem> da je treba poslušati zlate nauke naprednega kmetijstva, in da se je treba po njih tudi ravnati. Letos storilo se je vse, kar je bilo sploh mogoče, da bi se poučili naši gospodarji o veliki škodljivosti trtne plesnobe. Skrbelo se je za to s pismenim in ustnim podukom. Napredni gospodaiji dajali so vrh tega v svojih vinogradih z ivep-Ijanjem trt najlepši izgled, kako je treba zatirati to bolezen. Ž&libog pa, da vse to ni dosti pomagalo. Le preveliko je število tiitih gospodarjev, ki niso prav nič storili proti tej bolezni. Nasledki pa tudi niso izostali. Kakor se sliši, bodo taki gospodarji le eno tretjino, pa tudi samo eno petino tega pridelali, kar se je pričakovalo. Tako moČno je letos škodovala trtna plesnoba. Očitni pa so vapehi pri gospodarjih, kateri so pridno škropili. Kako lepe vspehe ae dá doseči s pravilnim, pravočasnim in ladostnim žvep-Ijanjem, to se letos posebno dobro vidi v vinogradih kmetijske áole na Ormu, ki se nahxjata v TrŠki gori in Oerovcih. V obeh vinogradih se je trtna plesnoba s pridnim žvepljanjem tako zatrla, da Di prav nič Škodita letoínemu pridelku. —n. Kaj je novega po aTBtryskem cesarstm? Thunovo ministerstvo je odstopilo, uvideviSi da v sedanjem položaju ne more več uspešno delovati, Mej raznimi političnimi strankami je sedaj veliko gibanje ; pretehtavajo, kaj početi, kako stališče naj v prihodnje zavzemajo, ali naj neupogljivi ostanejo. Govorilo se je od početka, da bi bil knez Alfred Lichtenstein sposoben novema ministerstvu predsedrati, a hitro so zopet opustili to misel. Čuje se, da je cesar naročil bivšemu ministerskému predsedniku G au t s chu, seataviti ministerstvo. Prav utegnaio imeti tisti, ki trdijo, da ni pomagano z menjavo mož, temveč preustrojiti je treba načela. Veliko Škodo trpe pri tem kmetijska vprašanja, ker pri pogostih menjavah miaisteratva vselej tadi poljedelski minister odstopi. Predoo se potem nori minister o stvari pouSi, in bi imela važna strar do rešitve priti» zopet odstopi, kmet naj si pa z obljubami in upanjem pomag'a. Menotti Garibaldi, laàki general, sin pokojnega rogoviUića Garibaldija, bil je začetkom minolega meseca v Trstu, kjer so ga kaj imenitno sprejeli in kakor kacega kralja javno pozdravljali. Potovalo je nedavno po južnih krajih Avstrije ■edem častnikov laikega glavnega štaba, ki so baje čisto brezskrbno risali in delali načrte za povečanje svoje države. Nikog&r pa ni, ki bi si upal to zabraniti. Kaj si bočemo o tem misliti? Raj je uovega po âlrokem sretu? Iz Portugalskega poročajo, da kuga, ki se je iz Indije v Evropo zanesla, se nič ne ponehava. V mestu Oporto so 23. septembra tri osebe zbolele, ena umrla; 24. sept, sta med štirimi obolelimi dva umrla*; 25. je eden obolel in 26. septembra 80 itirje zboleli. Naprave proti zabranjenju razširjanja bolezni so poostrili. Srbija. Preiskava o nameravanem umoru razkralja Milana je končana, Kneževič je bil obsojen na smrt, drugi pa na večletno ječo. Pred smrtjo je se Knei^^evič proti duhovnu, ki ga je spremljal, sveto zatrjeval, da le edini on je kriv, da BO vsi drugi nedolžni. Nato so ga ustrelili in takoj na mestu zakopali. Tudi nenavzoči bivâi aienci in prijatelji, mej njimi mno^ Vliji dostojanstveniki, so jubilanta brzojaviU aH pisali. Bilo je 34 telegramov in nad 50 pisem. Bil ja tndi navzoč zlatomašnik iz Kamnika P. Cel au i Novak. Spominjali so se zlatomašnika P, Julij Brnnerja, ki je isti dan imel v Pazinu sv. opravilo. Z litEinijami končala se je redka pa lepa slovesnost. Gospodu jubilantu pa kličemo áe enkrat: „Bđg ga ohrani še mnogo let T (z Kostanjevice. Zadnjo sredo je posvetil preS. gosp. dekan Fettih Frankheim veliki altar naíd župnijske cerkve. Prenovit i^s je g. Franc Ciber iz Novega mesta — res krasno. Kedor ne verjame, naj pogleda delo. Gospoda umetnika smemo z najboljšo vestjo priporo&iti za taka in podobna dela. Cajemo, da bode prenovil tndi áe drnge altarje v naâej cerkvi ter delal prižnico v novomtSkej frančiikanskej cerkvL Prav tako. Podpirajmo domaže mojstre, ki nam vstre-žejo tako, ali pa le bolje kakor tnjci. — Trgatev je pri nas sedaj sploina. Nekateri bodo dobili t novib trt prav bogato in dobro kapljico, drugi manj in nekateri prav malo, Pleanoba — oidiam — je temu vzrok, nekateri niao ni6 žrepljali, drugi ne ob pravem Času — od tod taka razlika pri pridelka. Flàe se nam: Iz Novega mesta. Minolo nedeljo imeli smo tukaj redko slavnost. Visokočastiti gospod profesor P. Ladislav Hrovat dSroval je zlato sveto maso, ktere se je udeležilo silno obilo ljudstva. Prišlo je pa tudi od blizo in daleč prav mnogo svetnih in duhovnih gospodov, kteri so bili njegovi učenci, in ktere je hvaležnost do svojega nekdanjega profesorja privabila k tej slavnosti. Tudi ravnatelja ljubljanske in novomeške gimnazije sta se kot zastopnika nčiteljstva slavnosti udeležila. Ob 10, uri priiel je zlatomaânik, z okinčano palico v roki, v dolgem sprevodu v cerkev, in začelo je sveto opravilo s slavnostno pridigo, katero je imel nekdanji slavljenčev učenec, preč. gosp. dekan Lav-renčič; po pridigi p« je bila s prav obilo aiistenco sveta maàa. 3 prav krepkim glasom pel je zlato-maSnik pri svetem opravilu in „Te Deum". Krasno je kor gimnazijskih pevcev izvrâil lepo petje. Po končanem opravilu šli so udeleženci zopet v istem sprevodu z zlatomalnikom po cerkvi v samostan. Preč. gvardijan P. Otok ar, kteri je z gg. sobrati zlatomaânika pregovoril, da ni na tiho, ampak slovesno zlato mašo opravil, se je tudi potrudil za dostojno pogostitev. Govorniki so z akademično dovršenimi govori zlatomaâ-Dika proslavljali in njegovo delavno življenje opisavali. Nočemo teh slavoapevov javno ponavljati in ž njimi fkromnemn gospodu jubilantu zadrege delati; želimo pa, da bi bili podrobno napisani na zlati list kronike novomeškega samostana v večen spomin in spodbudo naslednikom. DomaČe restL (častno občanstvo) je podelila občina îta-dovica preč gospodu župniku in deželnemu poaltncu Franc Schweigerju povodom njegovega odhoda v Lesko T ec. (Novi mestni zastop novomeški) je izvolil blag. gospoda dr. Schegulo soglasno Hvojim županom. Svetovalci pa so p. n. gospodi; svètnik Adolt Panser, notar dr. Albin Poznik, in ravnatelj Martin Mo h ar. (Nove maše.) V nedeljo 1. oktobra ima gospod P. Alojzij Bobnar novo malo v Mirni peči, gospod P. Peter Baptista Turk pa y Toplicah, (+ Umrl) je v Novem mestn mnogim znani naklada ec Franc Sorla po daljši, mučni bolezni. (V novomeško gimnazijo) je letos vstopilo 235 nčencev; ljudsko šolo pa obiskuje 182 dečkov. (Konjska dírka) v ât, Jerneju, napovedana na 17. septembra, se je zaradi silnega dežja odložila. (Pokopališče v Smihelu) se je bilo letos kaj zdatno povečalo, ter je s Čednim zidom ograjeno. Da se polagoma še one nepravilne groblje poravnt^o, bo to prav lepo pokopališče. Na sv. Mihela, farnega patrona dan, bílo je novo pokopališče po mil. gospoda proštn dr. Elbertn mej obilno asistenco blagoslovljeno. (Poročilo.) Začetkom novega šolskega leta je sprejetih v novomeško dijaško kuhinjo 63 gimnazijcev in sedem učencev Ijndskib šol. Zadnja so nekateri gospodje prav uailili. Jed dobé, ko gimnazijo odidejo. Skoraj vsi dobivajo tudi večtsrjo. — Kaj ppe toliko ust, si vsakdo lahko misli. Radi tega toplo priporočam dijaško kuhinjo v podporo. Naj P^o novci ali živila, vse, vsak najmanjši dar se sp.'^ji®« hvaležno. Dr. Jos. M^^nko. (Oddaja bikov -pleme uj ako v.) '«želni odbor oddajal bo meieca oktobra t. 1. bike-pl'-'®'»!»^« pincgavske in tudi sive pasme proti povračil' P<>lovice nakupnih troškov, in sicer v prvi vrsti ■'^iuam, v drugi vrsti pa tudi zasebnim živinoreje*" Prošnje za bike poslati je do 16. oktobra t" jezelnemo odboru kranjskemu v Ljubljani; vsak^"^®®*^' P» »• ntora priložiti znesek 10 gld,, katari zapade, Že prosilec noče prevzeti odkazaaega mu bika. (St. misijon) 21. oktobra in bo tra, bodo prečastiti gospod 30 V Topi cah, ter se prične al do 29. oktobra. Vodili ga e: p. Angelik iz Ljubljane, P. Efrem iz Trsata in P. Matevž iz Kamnika, (Važno obrtnikoml) Ponavljamo gg. obrtnikom, da bo v nedeljo 1 okt. ob dveh popoldne v hiii rok. pomočnikov že naznanjeno vaŽQO predavanje. (Nakupovanje b ik o v - pl e men j a k o v). Deželni odbor bo letos ob priliki premovanja goveje živine v Novem mestu dne 16., v Logatcu dne 18. ia v Lescah doe 19, oktobra nakupoval lepe, IV2 do â leti stare čistokrvne plemenjake bike sive in clkaste barve, na kar se živinorejci, ki bi imeli dobrih takih bikov na preda, prižene v omeii, (Železu opozarjajo, đa jih ob dotičnem času ene kraje, most) napravila bo občina v Ribnici namesto sedanjega lesenega poleg cerkve; načrti BO že v kouečno odobravo predloženi. (Veselica,) prirtjena dne a:-3. septembra t.], od Nar. čitalnice s sodelovanjem Dol. pevskega draStva, je donesla čistih 38 gld 78 kr., katera vsota se je Tže odposlala odboru za Preširnov spomenik. V pojasnilo Se to, da ta vesf-lica ai imfia namena, proslavljati našega pesnika-prvaka, priredila se je na poseben poziv odbora za Preširnov spomenik, njen namen je bil kar največji gmotiii uspeh. (Društvo „Mestna godba vRudol- jodcev za godbo na lok o dobiti. Vže v prvi polo- fovem") si je naročilo drugodi, ker jih tu ni mog vici tekočega meseca se priredé koncerti ; kje i kedaj, se naznani po lepakih, K društvenim koncertom bode brezplačen pristop društvenim podpornikdm za-se, pokroviteljem za tri rodbinske Ô ane, ustanovnikom za vso rodbino; nečlanom plačati bode vstopnina. (V šolo „Glasbene Matice" v Novem ■mestu se sprejemajo še učenci vsak dan odi.—5. ure popoludne. Doslej ni bilo moč dolačiti stalnih učnih ur, ker tudi ni Se uravnan učni red po vseh drugih javnih lolali, po katerih se je glasbeni soli ravnati. Da bode možno učni red konečao vrediti, prosimo, da ae nemudoma vpišejo vsi, katerim je do glasbenega pouka. Še ta teden se prične skupui pouk v petju i glasbeni teoriji, v katerih predmetih se bode učnine oprostila večina učencev, prihodnji teden pa prično orkeitralne vaje za starejše instrumentalne učence. (Hranilnica in posojilnica) za Kandijo in okolico razpošlje ravnokar svoje letno poročilo za prvo upravno dobo 1898/1SÔ9. Iz tega je razvidno, d» je imela koncem meseca junija 226 društveuikov s 575 deleži. Od 1. julija 1899 otvorila je II, odsek, ker je bilo do konca junija 1899 podpisanih 169 deležev. Danaraega prometa je imela: prejemkov 40.899 K. 45 h. Izdatkov 40.388 K. 40 h, ; skupaj 81.287 K. 85 h. Na hranilne vloge se je vložilo 20,186 K. 33 b., dvignilo 660 K. 33 h. Stanje hra-nilttih vlog znaša torej 19,526 K. — h. Posojil in pi-édujemov dovolilo seje druStvemkom 27.460 K. — h., vrnilo se je 440 K. — h- Ima torej terjati koncem juttija 27.020 K. — h. Prošenj za posojila je bilo 119; ugodilo se je 111 strankam. (Podpornemu društvu za slovenskevi-«okoSolce na Dunaju) so darovali: 400 K. visoki dež. zbor kranjski; 1000 K,, volilo pokojne soproge áruštveneza predsednika in izdajatelja Časopisa „Der Suden", goape Ane Pukl roj. Duh; 100 K. slavni obôinski zastop v Ormoža; 50 K. »I, „ljudska posf^ jiJnica" v Gorici; 40 K, si. „posojilnica Ijnbljansk« okolice ' 30 K. si. „posojilnica" na Vranskem ; 30 K. si. „posoilnici" v Cirknici; 24 K. si. „posojilnica" v Ribnici; 20 K. b1. „posojilnica" v Črnomlju; 20 K, slav. „posojilnica" v Logatcu; 30 K. dr. J. Pipen-bacber v Novem mestu; 10 K. dr, Josip Jelene Da Dunaju; 10 K. Rade Marzidovšek, c. in kr. voj. dub v Mostam; 10 E. dr. J. Ev, Krek, dri. posl. v Ljubljani; 10 K, dr. Dragotin Treo, adv. t Postojni; 10 K. Frid, Žakelj, prof. t Ljubljani; 10 K. neimenovan rodoljub v Novem mestu. — Gosp. Ivan Maselj, c. kr. gimu. učitelj v Kranju je nabral 229 K. — Iz Lukovice je nabral gospod stud. med. Manricij Rus 46 K. — Odbor prosi iskreno vse rodoljube, naj se spominjajo potrebnih visokololcev posebno zdaj ob pričetku šolskega leta, zakaj roDogim nbogim dijakom bi bilo sicer vsled pomanjkanja podpore nemogoče započeti in nadaljevati svoje štadija Darovi naj se izvolijo pošiljati preč. gosp. monaign. Frančišek Jančar-ju, pap. čast. kam. na Dunaja, I., Singerstrasse 7. Razne restl. * (Statistično poročilo) visok. c. k. ministerstva za poljedelstvo od 21. kimovca 1899. I. Inozemstvo. Vreme : Druga polovica mesca avgusta bil» ^ y osrednem zemstvu zelo snba. V severnih in južnih deželah pa je bilo vreme precaj normalno ter je bilo večkrat dežja za potrebo. Samo v vsbodnih delili države bilo je tudi ta Čas zelo deževno, da so bile celo pritožbe o slabem vremenu. Dne 7. septembra pa se je vrema prekucnilo, tako da je bilo preveliko dežja in je povzročilo posebno v severnih deželah velike povodnji. Tudi je bilo ta čai hladno in je zapal večkrat v planinah sneg. Iz Bukovine se javlja tudi mraz ali »lana. V srednera ozemlju je bila vsled snle v avgustu, žetev hitro končana in je tam še samo oves za spraviti pod streho. V eevernih in vshodnih deželah je bila žete? zaradi prevelikega dežja zadržana, da še nekaj žita na planem v dežju gnije. MlaČve za poskus so pokazale, da je pšenica in rž le srednje dajala in se je pričakovalo veliko bolje;. Tudi kakovost je le srednja, bolj pa je izdatna slama. Tudi ječmen se smé le k srednjem žetvam priStevati. Pozne setve, katere so radi dežja veliko trpele, so zgubile rumeno barvo, tako da je blaga za pivo le malo najti. Ovsa ni bilo lahko spravljati zaradi preveliko dežja in ga ie nekaj na polju leži in bati se je, da ne bi kalil. Vendar se je nadjati, da bo ta žetev izdatna. Koruza je v srednjih in južnih deželah radi suše veliko trpela, je bila v večih krajih prehitro zrela in so ostali Štoki le majhni. Zadnji dež je sicer nekoliko pomagal, vendar se ne pričaknje izdatne žetve. Na jugu je ista že zrela in spravljena. V vshodui Galiciji in Bukovini pa se je zaradi mokrega in hladnega vremena zaiioznila, da so štoki še zeleni. Ajda je radi suše veliko trpela, ali vendar si nahaja v Štajerskem in Kratyskem tudi prav lepa. Na Kranjskem je še zadnji čas cvetela. Otava se je v avgustu v srednjih in južaih deželah lahko spravljala, ker je bilo vreme lelo ogodno. A vendar ni bila ta žetev, kakor tudi deteljna na, izdatna^ Boljša bi bila v severnih is vshoduih deželak, DOLENJSKE NOVICE. aamo da j« ni bilo lahko iprariti radi deževja in to âe posebno t Spod. ÁTstríjekem, kjer jo je voda Tfiliko podsnla in odaesla. Krompir ja y osrednjih in jnžnih krajih zelo droben, ravno tako tndi v planinah. Vendar je tploh pridelek krompirja izdaten, samo bati ae je da ne bi Tvled prevelike vlažnosti gnjiti ne zaĆel. Upanje na dobro vinsko trgatev je válo radi plesnobe, katero je pospešilo mrzlo in mokro vreme. Va jnžnem Štajerskem in Kranjskem se je ta bolezen „oidinm" tako razširila, d nika P. La TTříiim/» sprejme se v pouk v mizarsko obrt. — UtjCUlvl/ y^è po^g Anton PrSina v LotnI pri Rudoifovem. (26i—1> V prodajalnico v Novem mestu le mêmm^^f \ kteri je lejega vedenja, pod ugodnimi pogoji. — Kje, i pové opravriètvo . Dot. Novic", {26íí—i> ' i □arovi u oovomtško dfjaàko kuhinjo. Gospod Avg. ŠinkoTÍc, ícpnik, TO gld., gospod Jos. Kos, inpiiik, b gld., gosp. Anton Alei, dekan, 6 gld., gg. kapelana Valentin ttaríiS in Andrej LavriS pu 2 gld. GO kr., gosp. Mat. Rant, naduEite^, 1 gld., gospod Anton J. 2 Brega ieotvidske inpnije 1 gld, goip. dr, K. Slane, advokat, zu, pol leta 60 gld., knpnje podpisani rumen vosek in voáíne ail satovje, kakor tudi med. Prosi se, da bi Čebele pro& otresali, kateri jih sami tarejo. Franc Murn, (243—S) lectar in sveiar v Eandiji pri Novem meatn. ^"fUTin^ilTlîa obstoječe iz 4 sob in vaeh K^liauUTauJt?^ potrebnih prostorov j« dobiti od 15. septembra počensi v Novem mesta, Dilančove olice h, St, 47, I, nadstropje. August Luaer. TTXpupp poStenih starišev sin, zmožen slovenskega in tudi nekoliko nemškega jezika, sprejme se takoj v trgovino z meâanim blagom pri Franc Paulinu v st. Rupertu, Dolenjsko. <270—1> D£=- J. Vaupotie, C. kr. okr. zdravnik v Novem mestu ordinira od sedaj nadalje V novi moHtiii hiši =--= nasproti drevoreda. ve eseni grozdni stiska nic ste ceno za oddati v grajâclni Brsifn pri Novem mestu. Sapci si iste ]ahko isaki itgkdap. (233-4) Žeaa z enim otrokom želi kako primerno siužbo kot hišina ali oskrbnica. Tudi vzame kako manjio gostilno ali pa prodajalnico v najem. Poaadbe naj se blagovolijo poslati pod naslovom: J. /., p08t6 restante, Žužemberk Doievjsko. n leie zlf dobi se od danes naprej vsako soboto sveže klobasice (Wieoer-Neus!alter Wûrste). Za-oga najlinejSega Ěajk, ruma, konjaka in različne Trite finega vina v buteijkali. Vsaki teden dvakrat sveže, fino surovo maslo (Theebutter). Vedno sveža nniat (Schin-ken), yeé vrst sira in salam. Šokolada, kakao, fini bonbončki in vedno sveze, najfineje ipecerijako blago. Na kmetijski áoli na Grmu je nekaj iivine ňvieke paanue na prodaj. Kupci ííaj 86 blaii'orole zglasiti pri vodstvu šole na Grmu, TT PA TI p p poštenih atariáev sin, imožen slo-*J I--11C Lr y renskega in nemákega jezika, se «prejme takoj v trgovino z mejanim blagom Franc Paulin-a v Št. Rupertu, Dolenjsko. (163-2) Kovaškega pomoinika, kateri je posten in saraoitojen delavec, ilèe proti dobri meseéni plači Janez Zurc na Dvoru pri Žužemberku. A y trgovinah 5 v najem se odda s 1. januarjem 1900 že staroznaua gostilna „pri TomáiČu" t Trebitjera na Dolenjskem, Ista se odda za vei let pod ugodnimi pogoji. Gostilna obstoji iz jtirih veličili aob, vele, kuhinje, dveh kleti, ledenice, senftnatega vrta za goste in lepega hleva. Na zahtevanje se dobi tudi lepa njiva. Gostilna je oddaljena eno minuto od farne cerkve in tri minute od železni&ke postaje TrebenJ. Ve6 se poizve nstmeno ali pismeno pri lastniku Em. Torašidu, (264—1) Trebenj. Dolenjsko. BruStyo „Mestna godba v Rudolfovem* priporoča STOjo piHo la lot • zii plesne i druge veselice. • Manj ko 6 godcev se ne daje. Plača nizkal p. n. društva naj se bUgovolé radi svojih zimskih veselic pravočasno oglasiti I — Pisma kapelniku g. Jos. Poula v Rudolfovem (267-1) Z proste roke u namreč 860 kvadratn njiv. Isto se nahaja Ijem. — Ved pove 1 Novo mesto. ena b sežn; v Velik astnik F mnHo lepo, redovito JI UUdJ zemljišče, ev vrta in poldrugi oral ;i Stari vasi pri Grosup-Ťanc Schiffrer, kolodvor (156-2) TT-ii^a ITI vnf ^^ prodaj v Gotni vasi bliza J_l.lS>di iU V1 L glavne ceate. Cena 220 gld. Na dalje se izíé pri vrednlstvu „Dol. Novic''. želi dobiti neki samec v najem ali pa tudi za plačilo mleti Ponudbe ju poslati pod naslovom; A. Z, poste restante. Litija (Llttai). Franc Ciber, podobar in pozlatar se priporoča preć. đttJiovšCIni in slav. občinstvu za razna dela in poprave t tej stroki. Stanuje v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 41. (266-i> > Luc prihodnosti! < km Gazolin svetilke nadkriljujejo Tse dosedanje, Íq je razsTetlj&Ta izdttDo ceneja od petroleja ia acetilena. Reference na razpolago I Popolna garanciia. Zalas&telj __Jos, Medved, Novo mesto, Veliko zalogo = po duna àm kro u izgotovljenih oblek . xa dečke in doraitle, kakor tadi' ! po meri izgotovljeae^ priporoía ^Pij'^'îfin jo^ Medyed, znizane eenal noto mesto. S va ne stro e J în kolesa le pfvc vrste, plačilDi v mesečnih rokih, priporoča Jos. Medved, Novo mesto. !RagFobne oence 8 trakovi, V veliki izbiri, priporoča ; os. Medved. Noto mesta Janez Jax-a najstarejša in največja ^ Hovarnišlta n\m šivalnih strojev [t Ljubljani, Dnnajslia ceeta St 13. Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek, trgovec v Metliki. (210—5) (Eeierviran prostor.) (246—8) Dva mlinska kamna, (francoska kamna) 10 pslcev dfbpla, 36 palcev široka jma na prodaj Janei Lusar, Dol. Gomila p. Ži Jernej. fipnfifififiíiíiíiíi/yí^nníiii/iMp I I § I C Knelppova sladnakava. «touafiM« d» mmíí 2t till nw tiprttiiiB fatnnt pitni t Pri Uvmth imft, Motoalk MsnUb ~ knrf «te. riranItiRi prlpproAH». I Uiriu f^[tEt ^«iDfliiđin 1 I Not* KCito: OdfOTenii on^iúk, lalDiuk in tiiku I. KtbIh.