PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In upravniškl prostori. M67 South LawndaU Avo. OfAca of Puhlteatloe •657 South Lawndate An Tatophono. Rockw»n 4MM lgto^tbam xxmxl Cena lista J« $6-00 lam auttar Jaauar? 1M, »I Im Mdtt ttM Astot CaagrMB ti Ma; S, Ml CHICAGO 13. ILU ČETRTEK. 1». OKTOBRA (OCT. 19). 1944 Bubacrtption »6 00 Y.arly ŠTEV.—NUMBER 205 Velika ameriška ofenziva proti Japoncem na Pacifiku se nadaljuje Acoptaaca ior matliag at ipacial rata of posta«« providod for in aocUon 1103, Act of Oct 3, 1917. •uthorliod on Junt 4. 191* 11 i 11 aiu i ■ n i i ■ = Ameriški bombniki izvršili nove napade na Fili-, , pinske otoke in Formozo, japonsko otoško fpL: nn/ly0ni: trdnjavo. Admiral Nimitz naznanil okupaci- ^mi PuuzSail trdnjavo. Admiral Nimitz naznanil okupaci jo otokov-Karolinške grupe.—Nova ruska ofenziva, usmerjena proti osrčju Vzhodne Prusije, v razmahu. Sovjetske čete počistile ozemlje na južnozapadni strani Rige, glavnega mesta Latvije. Štiri tisoč Nemcev padlo v bitki z Rusi in partizani v Bel gradu. Nove britske čete se izkrcale v grški luki. Ankara poroča o evakuaciji nemških čet iz Soluna Poarl Harbor. Havaji, 18. okt. -Največja ameriška- ofenziva na morju in v zraku proti japonski sili na Pacifiku, ki se je pričela pred devetimi dnevi, se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Ameriška bojna letala so danes spet metala bombe na Manilo, glavno mesto Filipinskih otokov, na letališča v bližini in vojaške naprave na Luzonu. Radio Tokio pravi, da japonski vojaški in mornarični krogi stalno opozarjajo na nevarnost ameriške invazije Filipinskih otokov. Pearl Harbor, Havaji, 18. okt. — Ameriški bombniki še vedno bombardirajo Filipinske otoke, poroča admiral Chester W. Nimitz. On je prej naznanil, da so japonske bojne ladje pobegnile iz vodovja pri Formozi, o-toški trdnjavi v bližini kitajskega obrežja, kjer je zbrana ameriška pomorska sila. Japonci niso hoteli tvegati spopada s to silo iz bojazni pred porazom. Ameriška veleletala tipa B- so ponovno metala ^>ombe n vojaške naprave na Formozi. Nimitz poroča, da so ameriški letalci v zadnjih treh dneh sestrelili 160 japonskih letal. V operacijah, ki so se pričele pred sedmimi dnevi, so Američani zadali strahovite udarce japonski letalski sili. Japonske izgube znašajo najmanj 843 letal. Radio Tokio še Vedno poveličuje briljantne vojne uspehe, katere je izvojevala japonska pomorska in letalska sila pri Formozi in Filipinih, in poudarja, da bo ameriško bojno bro-dovje kmalu razpršeno in uničeno. Admiral Nimitz poroča, da so se ameriške čete izkrcale na o-tokih Karolinške grupe med Guamom in Palausom. Zasedle so otoke Mogmog, Potange ras, Asor, Sorlan in Ulithl. Slednji otok je dolg 19 milj in širok deset milj in je služil Japoncem kot mornarična baza. Ameriški letalci s6 napadli japonski motorni konvoj na otoku Mindanao, Filipini, in ga uničil Bombo so razbile 62 tovornih avtov in fcest vojaških avtomo- London. 18. okt. — Berlin je naznanil novo rusko ofenzivo usmerjeno proti osrčju Vzhodne Prusije. Tretja sovjetska armada je začela prodirati proti Isten-mestu, ki leži 37 mi" znotraj Vzhodne Prusije. Moskva molči o ofenzivi ns fr«»nti, nsznanila pa je bombne napade na Istenburg, Gum lannen in Stalluponen, prusks ^ta. Del ruske sile je dospel do meje Vzhodne Prusije zadnji Berlin poroča, da se je "fenzlva pričela v ponde- vzhodni strani Szolnoka, 50 milj od Budimpešte, glavnega ogr-• cega mesta, in pri Debrecenu. takor tudi operacije sovjetske sile v severni Transilvaniji. Moskva poroča, da je 4000 nemških vojakov padl(s v bitkah z Rusi in partizani v Belgradu. Jltke se nadaljujejo v osrčju mesta, katerega so Nemci spremenili v trdnjavo. Maršal Tito, )oveljnik jugoslovanske osvo-jodilne armade, je naznanil, da ruske in partizanske sile so o-svobodile vse belgradske distrik-te z izjemo dveh, ki sta še v nemških rokah. Aachen, Nemčija. 18. okt. — Čete prve ameriške armade drže vse strategične pozicije okrog tega mesta, one znotraj mesta pa drobe odpor ostankov nem-ke sile. Ameriški vojaki prodirajo naprej od hiše do hiše. Zunaj Aachena so v akciji nemški topniški oddelki. Srdi le bitke so se razvile med nemško in ameriško silo pri Geilen- deset mili severno od, Aachena, in VVurselenu. Rim. 18. okt. — Nemci, ki be že iz Grčije, uporabljajo grške talce kot ščit pred napadi grških gerilcev, se glase sem dospela »oročila. Med talci so ženske n otroci. Nemci so zapretili, da bo deset talcev ustreljenih za vsak napad na nacijske kolone. Britski vojaki stražijo ceste Aten, glavnega grškega mesta Vest pravi, da so se nove britske čete izkrcale v Pireju, prista-niščnem mestu pri Atenah. Poročila iz Ankare, Turčija, govore o evakuciji nemških čet iz Soluna, grške luke ob Egej-skem morju. revolto v Slovaki ji Vojaška misija predložila poročilo dr. Benešu London. 18. okt.—Člani sldva-ške vojaške misije, ki so dospeli v London, so izjavili, da so češki letalci, ki so se izvežbali v Rusiji in Angliji, podžgali revolto proti Nemcem v Slovakiji. Če ne bi bili šli v akcijo, bi Nemci lahko zatrli revolto. Misija je predložila svoje poročilo dr. Edvardu Benešu, predsedniku Čehoslovakije. To pra vi med drugim, da so nemški napadi na Bansko Bystrico, glav no mesto osvobojene Slovakije, skoro štrli rebelno razpoloženje. Na pomoč upornikom so prišli češki letalci v tako velikem številu, da zdaj kontrolirajo ozračje nad Bansko Bystrico. Slovaški narodni svet je obja vil manifest z deklaracijo, da Slovakija se mora vrniti v predvojno čehoslovaško republiko. Slovaški osvobodilno gibanje je zdaj tesno povezano s češkim osvobodilnim gibanjem. Manifest naglaša, da nI nobenega Izgleda, da bi Banska Bystrlca spet prišla v nemške roke. FRANCOSKI KVIZ-L1NGI PRED SODIŠČEM V PARIZU C e ne r a /ji, častniki in umetniki obtoženi SEST INDUSTRIJCEV ARETIRANIH Parla, 18. okt. — Člani posebnega sodišča, ki je bilo ustanov-jeno zadnji teden, so Imeli prvo sejo v justični palači. Pred tem sodiščem se bodo vršile obrav-nove proti kvizlingom in onim, el so sodelovali z Nemci v času nacijske okupacije Francije. Predaednik sodišča je Jules Pailhe. On je naznanil, da se bodo obravnave pričele prihodnji pondeljek. Posebno sodišči* ima 80 tajnikov, 30 zapisnikarjev in čez ato porotnikov. Prvič v zgodovini sta med porotniki dve ženski. Prvi pride pred sodišče Geor-ges Suarez, urednik in direktor lista Aujoudhui. Obravnava proti njemu bo trajala dva dni. Potem pridejo pred sodišče general Pinsard, poveljnik proti-boljševiške legije, in trije drugi vojaški častniki, ki so obtoženi umora Georgeag Mandela, biv šega notranjega ministra. Nadaljnji obtoženci so Ste-phane Luzanne, urednik lista Le Matin, ki je bil dolgo navdu šen zagovornik prijateljstva med Francijo in Ameriko, ki pa se je postavil na stran Nemcev kmalu po okupaciji Francije; Robert Braalltch in Claude Meauborurguet, urednika Nem cem naklonjenega lista Suis Par- Domače vesti Novi grobovi v Minneeotl Duluth, Minn. — V bolnišnici v tem mestu je umrla mrs. J. Hutar iz Elyja, kjer je živela 42 let. Rojena je bila na Vrhniki, Notranjsko, leta 1883. Zapušča štiri poročene hčere, tri slpove, pet bratov ln dve sestri. — Na svojem domu je umrla Olga Snyder, stara 55 let in rojena v Jugoslaviji. V Duluthu je živela 25 let. Zapušča štiri poročene hčere, sina pri vojakih (na Paci-Iku) in pet vnukov. — V Eve-ethu je umrl Primož Petrlch, star 66 let. Zapušča ženo, štiri x>ročene hčere, šest sinov (ene-a v vojni v Italiji), dve sestri, dva brata ln 19 vnukov. Veetl ls Detrolia Detroit. — M a r y Debelak, iarmarlca Iz Rosclandu, Kansas, je tukaj na obisku pri svojih otrokih in bratu, Franku Padar-u, bivšemu Kansaščunu. Na dopustu je bil E. S. Watko, član društva 564 SNPJ, ki služi kot rezervni Častnik pri obrežni straži. — Frank Stimac, tudi član istega društva, se nahaja v bolnišnici v Great Lakesu že od meseca maja radi poškodbe, ki o je dobil v žogometnl Igri, — Cate Krainz, znana dopisovalka 'rosvete ln članica društva 121 SNPJ, se fe morala podvreči o->eracijl, V bolnišnici se na-taja tudi Frank Poisel, bivši Calumetčan in Član društva 121. Ia Clevelanda Cleveland. — Družina EU Zo-rich lz Colllnwooda je bila uradno obveščena, da je bil njen sin Cpl. £m|J Zorich 22. sept. težko ranjen tia Holandskem. V ar madi je od maj« 1942 ln preko Francoski podadmi-ral ustreljen Bil je svetovalec maršala Petaina Pari«, 18. okt. — List Soir poroča, da je bil podadmiral Rene_____w__________ ____ Platon, bivši gpdminister za ko-1 Lemercier, M a r i u s Bernard 1 14^ T minl/Mii lnilriiralrl nlu. T . .Mol Ui.nn DcUvnl predsednik proti boljše viške organizacije; Gul Zuccarelll, izda jatelj ln urodnik lista Les Nou veaux Temps; Germalne Lubin ln Marq Marquet, operna pevca Filmski Igralec Maurlce Che-valier, ki je bival več let v Ame riki, je bil zaslišan in oproščen ko je dokazal svojo nedolžnost Letalski minister je naznani aretacijo šestih industrijcev na obtožbo izdajstva. Ti lo Andre lonlje v Lavalovi lutkarski vladi v Vlchyju in svetovalec maršala Petaina, ustreljen po obravnavi, katera se je vršila pred vojaškim sodiščem v Limogesu. Ta list je naznanil tudi ekse-kucijo Darqulera de Pellepolxa, bivšega komisarja za židovske zadeve v Lavalovi vladi. Charles Legal, Rene Deleval Roger Doussin ih D. Helfer. Zanimanje za proces proti izdajalcem in kolaJ>oratorJeni je veliko v francoski javnosti. Zborovanje koope-ratorjev uspešno Sodelovanje z delav-skimi organizacijami Chicago. 18. okt. - Konvencija Ameriške zadružne lige, ki se je vršila v hotelu Morrlsonu, je bila uspešna v vseh ozirih. Na tej je bil odobren načrti glede poglobitve sodelovanja med ko-operatorji in delavskimi orga- nizacijami. Po prečitanju poročil repre- SE, Unija ADF zma.ala predlog. da se ustanovi delav- \pfj volitvah ^ "hicagu, ki naj bi j Podadmiral Platon je demonstriral svoje junaštvo pri Dun-kirku po kapitulaciji Francije pred Nemčijo, pozneje pa je zavzel sovražno stališče proti Veliki Britaniji. V decembru 1. 1942 je apeliral na francoske te v severni Afriki, naj «e il^rt* jo zločinskim voditeljem ln za; vezniški invazijski sili. rtekaj mesecev prej pa se je izrekel za sodelovanje z nemško okupacijsko armado v Franciji. Platon je bil spoznan za krivega izdaj stva in obsojen v smrt. Nemci naj se upre jo zaveznUkim odredbam London, 18. okt.—Nemški tisk je pozvsl ljudi v krajih, katere so zasedle zavezniške čete, na1 se upirajo odredbam zavezniške gs poveljstva, ki so v bistvu uvod v zasu/nenje nemškega ljudstva. Mlnixter nacijske propagande Goebbela je v člsnku y listu Das Reicli dejal, "da mi * bomo borili biez prizanašanj« neglede na to. koliko časa bo trajala vojna. Borba se bo na daljevala toliko časa, da bomo prisilili sovražnike v sklenitev miru." To je bil odgovor gene talu Elsenhowerju, vrhovnemu poveljniku zsvezniških armad v Evropi, da ae morajo Nemci v I /aaedenlh kra|ih pokoriti vsem {odredbam zavezniških vojaških Krajevna oblasti. RooseveIt zagovarja VEČ OGRSKIH GE- ■I^H NERALOV SE PRIDRUŽILO RUSOM varnostni načrt Predsednik udaril po nasprotnikih Waahlngton, D. C« 18. okt.— 'redsednik Roosevelt je na sestanku s čaanikarjl dejal, da bo »dločno zagovarjal načrt, spre-iet na konferenci reprezentantov Hirih velesil v Dumbarton Oak-su, glede ustanovitve svetovne trganizaclje za vzdrževanje ir zaščito miru v povojni dobi in kooperacijo med državami v okviru Združenih narodov. Predsednik je oplazil one, ki skušajo Izzvati konflikt glede de-tajlev, ignorirajo pa temeljm točke ln cilje načrta. TI hočejc vedeti, ali bodo delegatje nosil cilindre, kakšno obleko bodo no sile ženske in druge malenkosti prezirajo pa glavne namene, k j preprečenje tretje svetovni vojne. Roosevelt je namignil, da bc odgovoril nasprotnikom ustano vltve svetovne organizacije \ svojem govoru v New Yorku pri hod njo soboto. On bo nastopi' pred člani Ameriške zveze za zu nanje zadeve. "Načrt osvojen na konferenc reprezentantov velesil, morda ni bo mogel vedno vzdrževati mi tu," je dejal Roosevelt. "Kljul temu je korak naprej v prizade vanjih za dosego glavnega cilja ki Je preprečenje vojn. Kot tal ne bi smel biti tarča kritike ma lenkostnlh ljudi." cem naklonjenega lista bula Par- madi Je od maj« 1942 ln preko »v»as st tout; Psul Chsck, piasttU la morja. s«4am m .Pva nje- /IIH HUMOV OdDOT Murray hvali Ta igra važno vlogo v volilni kampanji trenion. N. J« 18. okt.-Phll gova brat« služIta pri mornarici. — John in Mary Kaučlč sta pre jela obvestilo, d« je njun sin Pfe? Laddle Kaučlč pogrešan Italiji od 16. sept. Star Je 19 let, v armadi od oktobra 1943 in pre-f ______________ ko morja od meseca maroa. Zad- lip Murray, predsednik Kongre-nje pismo Je pisal 9. sept. — Ma- Mu industrijskih organizacij, Je tilda Zupon iz Collinwooda je v svojem govoru v tem mestu prejela obvestilo, da Je bil njen pohvalil odbor za politično akci sin Pvt. Stanley Zupon težko ra- j0, čigar načelnik Je Sidney .11111 njen v Nemčiji 20. sept. Star Je man, predsednik unije Amal 39 let in ima 18-letno hčer. Nje- jjarnsted Clothing Workers. gova sestra Virginia VVAVES v Oklahoml. Je pri Zrna Murray Je poudaril, da Je bi ~ ' , ^ u i odbor ustanovljen z odobritvijo Pvt. Rudyja Korena J4 bila ob- ČUnoy tremlrja, nakar Je bil odstavljen. Trdi se, da Je bil areti-an ln odveden v Nemčijo. Dr. Paul Schmidt, besednik lemškega zunanjega urada, je le J al, da so Nemci vedeli o Hor-thyjevlh naporih, da se Ogrtka umakne ia vojnem Storili so ta-to j potrebne koruke ln Ogrska |e zdaj pod njihovo kontrolo. Moskva poroča, da ie Szalasi-ev režim zanaša na Himmler-|cve gestapovc« ln nemške elitne garde, da ga bodo vzdrževale na krmilu. Vsa znamenja kažejo« du bo padel kljub pod-Dorl s strani nemške sile. Radijsko poročilo Iz Bruslja, Belgija, omenja masne dezerta« clje ogrskih vojakov In bitke med Madžari ln Nemci v več krajih. Brezposelnost po zmagi v Evropi lj»*k Ki n K H '•"Jni komunike, objavljen v kvi danes zjutraj, pravi, da H S1 počistili ozemlje na juž-«pa governer-ju Thomasu K Deweyju, pred-avfliiiškemu kandidatu republikanske stranke, kakor tudi |x> drugih voditeljih te stranke. O-čital jim je, da niso storili še ni-česar za Izlioljšanje |K)ložaja London. 18 okt. — VValtar C.i- MmorceVt u katerih glastive so trlne. jkkIpredsednik vlade ln po^gujejo v volilni kampanji (ujnik Kongresa britsklh »tro-kovnih unij, je obs starost jo, na poti v Atene mm, ih «** - , ^ ubetne vlade, katere pi«His.-dn»k /\ryentmtha vlada [j, G P-p-ndreou. so Mff/fl ^na lista v Atene, glavno grško m« »to. Ki v- zastav kal i Chicago, IK Pet milijonov bo izgubilo delo Washlngton, D. C« 18 okt — Urad za vojne Informacije (O, W 1), čigar načelnik je Elmer Daviš, Je napovedal razrvanost v . ivllnem >lvljenju |>o porazu neuiike sile v Evropi. Vojne industrije bodo odslovile okrog |>et milijonov delavcev In vzelo bo več mesecev, preden bodo ti dobili delo v drugih industrljsh. Daviš je dejal, da bo produkcija bojnega muterlala padla za najmanj 50 mUtotkov po porazu Nemčije, V/elo 1xj najmanj šest mesecev, preden bodo industrije, k) M> zdsj udeležene v produkciji bojnega material«, preurejene /a produkcijo civilnih po-thebščin. Najbolj bodo prizadeta stedišča vojnih industrij. Nevarnost inflacije ae bo povečala, č« I »odo regulacije glede kontrole cen razveljavljene Produkcija potniških avtomobilov bo doaegla število 2,600,-MM) Me po |>etnajstih mesecih sa-ključenja vojne v Evropi Le malo število novih avtomobilov ho na razpolago v prvih šestih itvo. Diskuzije o reviziji mezdne formule Washington. D C . 1«. o k t _ » uJToosvobojeno zadnji teden Buenos / Vojni delsvski ^bor bo kmalu je b lo j. ^ ^ vključil diskuzije o ^ V^ene J ^ ^ ^ ^^ mezdne formule mslega, j« bivaU v Lrm^mu in gsndo v Wllliam H DavU. nač^nik od M.o ko blli (;r< bora, je dejal, da bo predMdnUi nrmikr okup^,j Roosevelt informirsn o rezult^ poo tu pred volitvami. vanje štiri velike čaaniške agentu r» okt — Dve vozni Mt.vmkl lbn..k1h unij .pr.,,11 U, unui. »JJ.-J«,. jjAmja« ^ »esolucijo, da nima noben |/»ro- delavski fo«ieracijl, sta oklicall /»v..., •» «• j < evaloc, ki ni čltfn unije ^asni- stavko proti Iteid Murdoth A karjev, pravlre vstopa v dvora- Co, ki je ustavila transporta« »jo »w> kii-i M' vrši aborfivanie lz- konzerviranih Živil Jotieph Ja l^toMlI SV................................J. d»)»l. d» ™ prid.lko» odmei kov, bodo boljši kosi mesa, sladkor, maslo, maščobe ln sir. Vlada bo morala podpira* no. ltj«-i *e vi hi r.eorovanjr n »»»"■ .......... ...... cu„. r;1;.. ........r »*- ..........cth^ztz^. ac ^rr^.^ « Jutni Am.r.kl 7,.u\. b«"0 poxorw. op.iwv.il »drl,- kov h K M« W«..io. • ^ kon^.nju vojn. v . nrmtki M l* FUU 7>.lun« n)- v.^lmh l^ n.pr.m .^ Ur.v. K.vropl ir.-lm.rk, »Molln. bo- Jn .t.l,).n.k. dnevnik M.Hlno r..v.n,u brit.kU. rtrofcovmh "••■''^'J^kt ' do potopno .Vl4.nl. PROSVETA THE ENLIGHTENMEIIT GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE POD*«E Orgu ot MJEDNOTE •ud publubcd by Slovono Mattoaal Naiotelna m 2dnUm driava 0»*« ChicagajHbi "MbSTOO »o toto*L00 n pol loU. 11.50 m totrt WU, aa Chk^gota ST^Tžr!« - do leto. »371- m ^ Susbcription raioai lor lho UnUod SU^ (o*^pl Cb^o) onci CvUSTu.00 por Toar. Chicago and Cook County ITJO p« n«. ds^pumi Ud.) m vrnejo pošllj.flju to T slufcaju. * to pritošil ^tortlslag rata. on agroom onL—Momiscrf pts of comamnto^« Jt^cSd articto. w"l not bojoturn^ Otl^r mm***. .....■ atc„ wUl bo roturnod to soodor omly •ucb u stortof. plofi. poom« - _______ accomponlod br soU-addresaed aad siampod onrolopo. Naslov no vso. kar ima stik s listom« PROSVETA 2857-59 So. Lawndalo Avo* Chicago 21, Illinois MEMBElt Of TI1E FEDERATED PRESS Glasovi iz 131 Zadružni kongres Kongres Ameriške zadružne lige, ki se je vršil zadnji teden v Chicagu je bil na vsej črti manifestacija sijajnega napredka, ki ga doživlja to gibanje zadnja leta. Ni še posebno veliko let, ko so se konvencije zadružne lige vrnile v malih dvoranah s sto, dve sto sedeži, toda bile so še polovico prazne. Gibanje je bilo pac šibko in še tisto večinoma izven lige. Ampak dr. James P. Warbase je vztrajal pri svojih sanjah in pridno oznanjal veliko zadružno idejo. Onih par ducatov delegatov, ki so prihajali na konvencije zadruz-nc lige je navdušil, da so nadaljevali z delom leto za letom. To delo je bilo silno težko in počasno, kajti o zadružnem napredku v tej deželi skoraj ni bilo govora dolga leta. Letos je imel dr. VVarbasc-Debs ameriškega zadružnega giba-nja-to zadoščenje, da je videl na tem kongresu okrog tisoč delegatov. Imel je priliko, da je lahko opazoval pol ducata ali še vec zborovanj, ki so se vršila istočssno v raznih dvoranah hotela Mor-usona Skozi šest dni je bil ta hotel pravi čebelnjak zadružnih sej, pre davanj, shodov, razprav in—"luncheons", na katerih so vedno imeli tudi govornika. In razpravljali so o številnih zadružnih proble-mlh—o potrebi zadružnega razvoja po mestih, o vlogi, ki naj jo na tem polju vrši organizirano delavstvo, o povojnih financah, o povojnem planiranju, o povojn« trgovini, o zadružni vzgoji, o oglaševanju, o zainteresiranju mladine v gibanje, o računovodstvu, o opremi trgovin, o gradnji zadružnih stanovanj, o kreditnih unijah o zadružni medicini, o delavskem problemu, o širjenju zadružni štva med cerkvenjaki, o zainteresiranju žen v gibanje, o svetovnem zadružništvu. Razpravljali so o vseh teh točkah, o vsakem vprašanju separatno. vmes pa so imeli skupne seje ali zborovanja, na katerih so bile v izčrpkih podane diskuzlje in priporočila v svrho končne odo-biitve. In podanih je bilo nebroj dobrih idej in priporočil, kajti nastopilo je B2 referentov in govornikov. Cikaš ki zadrugarji so poskrbeli tudi za razvedrilo delegacije Priredili so veliko dramsko predstavo zgodovinskih slik pa plesov in banket. Slavnostnega banketa v proslavo stoletnice zadružnega gibanja se je udeležilo preko tisoč oseb. Glavni govornik je bil zvezni sodnik Thurman Arnold, bivši načelnik oddelka juatičnega departmenta za "razbijanje trustov". Tudi na tem banketu je govoril o monopolih—proti monopolom. Navajal je, kako ovfrajo produkcijo zato, da drže cene kvišku. Navedel je marsikak primer—na primer plastični material, iz katerega delajo plate za zobovje, prodajajo po $46 funt, dasi bi ga lahko prodajali po pet centov in še'delali dobiček. To raketirstvo jim omogoča monopoliranje patentov. V ta namen so velike kor-poracije zvezane tudi mednarodno v kartellh. In temu pravijo— "svobodno podjetništvo" . . . Sodnik Arnold je kljub temu za "free enterprise" ln seveda tudi za zadružništvo, le truste in monopole boče razbiti. V Ameriki "razbijajo'* truste že več kot 50 lot, toda so vsako leto večji tn močnejši. Se večji m močneišl pa bodo po tej vojni. C) tem vprašanju je bila tudi razprava na tem kongresu. Prišli mi do sklc|Ni, da Is i truste in monopole mogoče razbili le z zadružno trgovino. V U namen je bil predložen načrt za ustanovitev mednarodne federacije velcnakupnlh zadružnih zvez. Namen te mednarodne veletržne zadruge bi bil dvojen: Na eni htram bi |smpeševala mednarodno zadružno trgovino, na drugi pa Izbijala medn......Ine karteb V prvem bo gotovo uspeh, kajti za- druiho Kihanje v raznih «le/. U« 11 ji tc tako ogromno, na primer V Angliji in škandinavskth dc/.elah, in gotovo se bo po vojni zopet naglo razvilo širotti Evrgtie. da |e mednarodna zadružna trgovina icalua potreba, ln potrebuje ie tudt ameriško zadružništvo, ki postaja sila že tudi na polju oljne produkcije in izdelovanja gaso-lina m strojnega olja. Toda kako daleč bo moglo zadružništvo kljubovati mednarodnim kartelom m domačim monopolom, je vprašanje. V bližnji bolim nosti vsekakor ne dosti, možnost pa je za daljšo dobo—50 ali sto let. Zadružništvo ima t » lastnost, da se iz malega razvija v veliko, in to povsem smotreno. In ker ima to lastnost, da se zna ptaktično udejstvovati m razvijati, zna v prihodnjih 50, 100 letih posuti dominantna svetovna giaipodarska ustanova. Zadružništva se namreč oprijemajo tudi azijski narodi, ki Imajo s kapitalizmom in imperializmom bridke izkušnje Ta kongres Je tudi ra/pravljal in sprejel načrt za ustanovitev lastne finančno institucije. Njena naloga bo, da bo omogočala vele-nskupntm zadrugam, kakoi tudi produkcijskim zadružnim podjetjem priti do zadostnega *n cenenega kapitala. Stvar je dobro zamišljena in veliko obetajoča. Pozneje bodo skušali ustanoviti tudt krajevne ali pokrajinski« finančne zadruge, ki bodo slutile izključno zadružnemu gibaniu. Govorili ao tudi o ustanovitvi zadružne zavarovalnice za premičnine in nepremičnine, ln menda tudi ra druge panoge Farmarji v Ohtu ln Indtanl, organizirani v Farm Rureau Federatlon, imajo sploh Je zelo močno zadružno avtno zavarovalnico Tuko »r zadružno gibanj« tudi v tej deželi amotreno razvija. Stc*r ima še veliko nedoatatkov in na splošno je tudi konservativno Mnogim je zadružna 'deja le v "dlvldendah", ki jih prejmejo kot odjemalci. To »«• sicer važno, ker tukai se odpravlja profitni m si en. umpnk važna je tudi idejna stran zadružništva. K zaključku naj omenimo, da snuje avtna unna CIO velikopotezne načne ra ra/mah zadružništva v Detroitu. V načrtu Imajo za-rfrutan ttOfporecijo ki bo «rad»la zadružna stanovanja in yodtla razmah «a«fru/niit\ a v i urnih panogah—v prodati pohištva, premoga gasnlina. avtov etc, Poročilo delegacije te unije na delavsko-zadiu/m anketi je bilo najzanimivejše. MLADINSKI PfeVSKI ZBOR SDD Clovoland. Ohio.—Potrebno in razveseljivo je, da se uči naša mladina slovenskih pesmi, zato je tudi prav tako potrebno, da podpiramo in povečamo naš mladinski zbor, ki bi bil v čast celi naselbini. Zbor obstoja že deset let in je prepel že dosti slovenskih pesmi na naših odrih, zato upam, da si boste vzeli vsi ta /noj dopis k srcu ter delovali na to, da pomnožimo naš mladinski zbor, da bo ojačen in povečan obhajal 15. letnico svojega obstoja. Ob zadnji spomladanski priredbi smo prejeli čestitke od naših fantov, ki se danes bojujejo za demokracijo in svobodo in ki bili prej dobri in marljivi pevci našega zbora. (Odbor je vedno pripravljen sprejeti vsakega otroka, kakor tudi starše. Odbor si prizadeva X) veča ti zbor ter dvigniti slovensko pevsko kulturo. Zato bo vedno skrbel, da bodo otroci pod dobrim vodstvom 'in nadzor stvom. Odbor se ne poteguje za nobeno politično stran in pra vico do vstopa ima vsak otrok. Mladinski zbor podpira vse kul turne ustanove, nabavil si je mnogo vojnih bondov ter deluje tudi za korist Slovenskega de-avskega doma. Voditeljica tega Zbora bo dobro poznana mrs. A Artel-Cech, ki je dokazala že pri zadnjem koncertu, da je priljubljena otrokom ter vsem o-stalim, kar bo tudi v bodoče. Dalje naznanjam, da smo do bili pri zboru dobro pomoč osebi mrs. Vadnal, ki bo tudi gledala in skrbela, da bi se naš zbor povečal in čim bolj izpo polnil. Ne smem pozabiti ome niti tudi našega pionirja in uči telja dramatike mr. Johna Steb laja, ki je vedno poskrbel, da je vsaka prireditev dobro uspela Vsi ti zaslužni ljudje so pri pravljeni pomagati našemu mla dinskemu zboru, za katerega žr tvujejo čas in denar. Zbor bo priredil svoj koncert 14. januarja l 1945, za katerega so se pevske vaje že pričele. Vaje so vsak ponedeljek zvečer ter se pričfio ob 5:30. Vpišite še danes svoje otroke k Mladinskemu pevskemu zboru SDD. Vsak o-trok Je dobrodošel! Da nepoza-bim, 19. novembra pa zbor priredi ples. Na svidenje pri zboru! John ftorč. dar, Mary Michar, Charles Bla-seka, nu-s. Stiglitz, John Rojten, Frank Kolenc, mr. Kokie, F. Flajnik, Frank Perko, John Tl-sel, Roman Bžasika, Antonia Gradišnik, John Debelak, Josephine Brulc, John Chaplock, Joe KosOrog, Jakob Plesnik, Steve Mohorko, Frank Majrot,, man, Chale Kraintz, Frank Gale, j Apolonia Bratanich, mrs. Suben, naselbin Srečni smo, da $mo se umak- sva dobila šele na druvert^S? nili od tam. Naše trpljenje v ku. Potovanje skozi Arizon,, • tej domovini niti niti senca trp- bilo prijetni, ker je bilo /e?1 ljenja, ki so ga doživali naši vroče, čim smo prišli v Novo dragi v starem krajtj. Menda jji Mehiko pa je deževalo in bilo j« ■pMMiiNfMMMHH (JpTo bi biio rem kraju, da ne bi zaničeval -1 — *----* ' fašistov, ki so uničevali naš pri- Krčum Djukanovich, Louis Grč- J mrs. Strucel, mrs. Medved, F. man, Vaso B. Pejakovich, Savo Pink in Fav Drug Co. Po 50 Janjevich, Raymond Matinich, centov pa sta darovala Mike Je-ija Banovich, Danilo Bonovich, rich in Daniel Mozar. Nabiralcem in darovalcem najlepša hvala!. Martin Stebko Stana Masano-vieri, Vaso Borovich. N. K. daroval 50 centov in N. N. 10 centov. Skupna vsota, ki smo jo prejeli na shodu, nadalje prispevke za Titove znake in $5, ki jih je daroval John Facini na pikniku, znaša $204.79. Skupna vsota nabiralcev znaša $342.70, kakor sem že omenil, slednja pa $204 -79. To znese skupaj $547.49. Ta vsota je bila naložena na čekovnem računu v National banki v Wilkes Barru. Od tega denarja pa smo poslali $400 Združenemu odboru v Nevv York, pozne-;ie pa $100 War Relief Fund of Americans of South Slavic De-scent. Razni stroški, Titovi znaki, tiskanje naznanil, vožnja dvorana in oglašanje, pa zna ša $37.00. Z dne 5. oktobra je ostalo še na banki $15.49. Iz gornjega pregleda računov ahko vsak sam vidi, da ni bilo potrošenega niti centa po nepo trebnem in da so vsi uradniki pridno delali brezplačno. Upamo, da je s tem vsem ustreženo, ako pa bi bila kakšna pomota, naj se to nam sporoči in bomo popravili. John Kogoy, blagajnik. Mary Muaich. tajnica. PRISPEVKI ZA STARO DOMOVINO Wllkes Barre. Pa.—Tukajšnji odbor "Anthracite Committee of South Slavic Americans" poda-ia poročilo o prispevkih za Jugoslavijo. To poročilo bi imelo biti objavljeno že pred časom, toda nismo imeli urejena vsa imena tistih, ki so prispevali denar na shodu. Ako je kaj pomote v tem poročilu, prosimo prizadete, da nam to sporoče in bomo popravili. V Luzernu in VVilkcs Barru so nabirale prispevke Mary Bo-Slavka Bučan, Štela VratS- POROČILO O PRISPEVKIH Weet Allla, Wis.—Ob ustano vitvi naše podružnice SANSA smo imeli težave> Nekateri so zastavljali zapreke in prerokovali, da ne bomo uspeli. Taki izgovori so bili precej ničevi in puhli Toda peščica zavednih rojakov ln rojakinj se je poprijela dela in tako je naša naselbina prišla na četrto mesto z ozirom na prispevke za SANS. Do sedaj smo prispevali že $2000. V tej vsoti je vključena vsota $450, ki so jo darovala društva iz svojih blagajn, ostaU denar pa je bil nabran od hile do hiše. Vsak si lahko predstiavlja, da je bilo treba storiti' . mnogo korakov mali peščici, preden je bila spravljena skupaj omenjena vsota. Naše delo še ni dovršeno. Vsak rodoljub naj stori svojo dolžnost in pomaga svojemu tepta nemu in zaniČevanemu narodu. Izgovori, da smo v Ameriki in da se nam ni treba brigati za staro domovino, so sebični. Ka ko bi zgledalp, če bi videli neko? ga, ki se bi potapljal, a vi bi mu rekli, naj se reši sam, ker vi morate gledati sferni zase? Tukaj sledijo imena in vsote, ki so jih darovali naši rojaki. Kdor zasleduje poročila o pri spevkih, lahko vidi, da je med njimi več oseb, ki so že večkrat prispevali. V mesecu avgustu in septembru so prispevali: Društvo št. 234 SNPJ $8.35; po $5: Slovenski socialistični klub, Frank Gr-zetlcfi, Mike Ruppe; po $4: Vinc Pugelj; po $2: John Jenko, Mike Galser in Jo« Fritz; po $1: Lfo OBISK SORODNIKOV Oglooby, 111.—Rada čitam dopise in novipe v Prosveti. V Prosveto bi pisala večkrat, toda sem ena tistih, ki rajši čita kot piše. Dandanes ni nihče posebno vesel, kajti v vojni smo. Upam, da je ly> kmalu konec in da se bodo naši sinovi zopet povrnili domov. Dne 11. septembra sem doži vela veliko presenečenje. Nekdo potrka na vrata. Odprem in pred seboj vidim mojo sestro Frances Shmiglich iz Rockforta 111. Še preden sem imela priliko spregovoriti, reče: 44Prijpelja-la sem ti bordarje . . Pogledam in zagledam mojega brata Antona Panjona iz Dulutha Minn., in njegovo ženo. Brata nisem videla že 26 let, njegove žene pa še nikoli. Prisrčno smo si segli v roke. Tako smo po dolgem času bili zopet skupa, dve sestri in brat. Takoj smo odločili, da gremo obiskat še dve sestri, ki tudi živita v drža vi Illinoisu. V teh časih je teže potovati kot poprej, zlasti ker nimamo dovolj gasolina na razpolago vendar pa mi je storila moja -so seda Christina Nadvesnik veliko uslugo in nas peljala v Granvil-le, kjer živi ses. Katarina Grozd-nik. Šedaj smo bili že skupbj tri sestre in brat. Treba je bilo iti še k četrti sestri Ani Tomin-šek, ki živi v Wenoni, 111, Bili smo res vsi zelo srečni, ko smo bili končno zopet skupaj po tolikih letih! Sestri Ana in Frances nifcta videli brata že 26 let, Frances pa 35 let, dočim smo njegovo soprogo videle prvič. Dne 14. septembra nas je Kristina Nadvesnik peljala v Starved Ročk, da smo se tam malo ogledali. Prišel je čas odhoda. Dne 15. septembra sta se od nas poslovila in se podala proti Duluthu. Jaz in sestra Katarina Grozdnik sva ju spremila do Chicaga. V Chicagu smo se ustavili pri družini Chesnick in pri Jerinovih. Na koncu se vsem najlepše zahvaljujem za gostoljubnost, ki ste jo izkazali mojemu bratu in ostalim. Upam in želim, da se zopet vidimo. Pozdrav vsem či-tateljem Prosvete. Mary Svasich den in pošten narod. Streli, ki so počili v Bazovici, še danes odmevajo v naših srcih. Zaradi Italijanov smo imeli sitnosti tudi ameriški Slovenci, namreč po okupaciji naše Primorske smo vsi spadali pod Ita-ijo in radi tega so nastale ne-prilike glede državljanskega papirja, zlasti pa še potem, ko je tfussolini stopil v zvezo s Hiter jem in napovedal vojno. Tudi az sem imela sitnosti. Ko sem loteli dobiti državljanski papir, niso hoteli o tem nič slišati, do-der ni kapitulirala Italija. Papir sem dobila šele po kapitulaciji. Seveda, povedala sem oblastem, da nisem Italijanka in da jih sovražim, a ni nič pomagalo. Spominjam se gore Vremčice. Na njo smo šli čestokrat v poletnem času. Razgled z nje je bil Čudovito lep. Na zapadu smo hladno. ni možu začela noga nagajati m mu je otekla. Nad stopalom se naredili mehurčki, kar me Je zaskrbelo, do najinega cilja pa je bilo še daleč. Končno sva prispela v Pueblo in s postaje sva se s taksijem peljala na avtobusno postajo in od tam z busom do cilja. Najina prva misel je bila, da greva k zdravniku, kar sva tudi storila V čakalnici je bilo mnoijo ljudi nisva mogla priti na vrsto in Vzela sva taksi in se odpeljala k moževemu bratu, ki stanuje dve milji iz mesta. Razume se. da je bilo veselo svidenje, saj so se sestali trije bratje in njihove žene. To je bilo na domu Franka Lavrihe ifi njegove žene. Iz Clevelanda je prišel brat Tony Lavriha z ženo Mary. Njega nismo videli dolgih 28 let, nje^vo ženo pa še nikdar prej. Vsled tega je bilo haše svidenie še bolj veselo in prisrčno. Miza je bila videli Tirolske Alpe in krasno • obložena z raznimi dobrotami, Vipavsko dolino. Tudi Jadran- kakršne sko mOrje smo videli z nje. Vse to mi stoji živo v spominu. Želim, da bi bili naši krasni kraji osvobojeni in združeni in da bi prebolelo naše društvo strašno nesrečo, ki so jo prizadeli kruti sovražniki. Frances Penko. zna pripraviti samo slovenska gospodinja. Med nami je bila tudi njihova hčerka reda, ki je še edina doma. Po-vem vam, da ni manjkalo niti dobre pijače, ki se človeku tako obro prileže zlasti pa tako o-cusni hrani. Frankova hčerka Marv rich,------------------- — — . - - ^ rič, mrs. Matlclc, Stola Kogojr »ušnik. Anna MlMer (Izročila Britz ln Mili Sodnik. Nabrate mrs Puncer)i Anton Demšar jc izročil $16, katere je nabral Joe Turek, tajnik društva št. 104 SNPJ. Da rovali so sledeči: po $2: Anton Yershin, Frank Grzetich, Leo in Anna Mlinar, Joe in Mary Mo-har, John Gole in J. Zupan; po $1: Jennie Yurkosek, Andy Mi-klavčič, Anton Ujčič in Ivana Kodre. Frank Puncer je izročil $10. Darovala sta sledeča: Joe in Louis Tesovnik vsak po $5. Matt Radel je izročil $14. Po $5 sta darovala: Anna Panick in Frank SeduŠak; po $2: mrs. Schimeta; po $1: Mary Borstnar in mrs. Skerblsh. Anna Puncer ni računala za vozne stroške, temveč je vsoto $18.70 poklonila naši podružnici. w Theresa Kavtna je zbrala $62 50 Po $5 sta darovala Mike Soštarlč tn B. F Schweshofer W B W ; |>o $2; Louis Kožuh. Topič, Joseph Vi-1 L Schuller. John ln Frank Pro-sen tn Andrew Sega. po $1.50: Frank Primostc; po $1: Frank Juvan. mr. Klepič. mrs. Tratnik. Eli/abeth Sedmck. Štefanija Flu-derntk. l^ouia Cukjati, John Paulz. Josephine Trante. mrs. so lepo vsoto, ln sicer $255.35. V Hazlctonu pa so nabirali prispevke Božo, Stana in Marica Masanovich ter nabrali $87.35. Skupaj so torej nabrali $342 70. Ob priliki shoda pa so darovali sledeči: Po $15: Božo Masanovich. Po $10. Frank in Štela Vrata-rich. Joko Vujaclc. Nlck ln Marv Bo rich, Steve Sekunda in Milo D Djonovich. ' Po $7: VVllliam Christ. Po $5; Joseph Iiarlot, Peter Leaevtch, Philip Vukmirovich. Ivo Vukcevle, John Kogoy, Vaso Masanovich. Savo J. Masanovich. Peter Vukmirovich. Christ Salenoff, Nick Drecum, Nick Vujevich, mrs. Bailot ln Jovan Djanovich. Po $3 Blazo Pejekovlch in Mikr Bizjak. Po $2 Milo Jevettch, mrs Ko-goy, Niko Vuckevich. družina Bučan. Petei novrski Po $1: VValtcr Gregorich. Jim March, Joe Camlah. Mara B. Masanovich. Johana Gale. John ftrmtpM, Tomo Bmkomcl. Milena B Masa no vir h, Frank lia-loh, Joe Slapar, Frances Grč- O STARI DOMOVINI Cleveland. O.—V stari domovini je menda imel vsak okra; svoje navade in stare tradicije Po vseh vaseh smo imeli praznike, ki smo jih imenovali "opaši lo" ali "žegnanje". Dopoldne se je vršila v cerkvi služba božja popoldne pa ples. Teden pred praznikom je slovenska zastava naznanjala, da bo ples. Prvi ples je bil najbolj imeniten. Vsako dekle je pripelo svojemu fantu šopek iz nageljev in rožmarina. Plesali smo na prostem. Po večerji pa smo se odpravili skupno domov. Iz da Ijave se je prikazala lepa, bela županova hiša. Vse je bilo tiho na oknih so cveli nageljčki in zeleni rožmarin. Sosedov Jurček je dejal, da gre klicat Milko. Andrejček njegov zvesti spremljevalec, je hitro privolil. Od nekod je pri vlekel lestvo in jo postavil poc okno. Ker sta ga imela malo pod kapo, sta pod oknom zapela: "Jaz sem Krančičev Jurček, haha, de kle odpri duri. sem zauber fant imam tist nov gvant." Takrat je bilo resnično lepo. Bili smo mladi in veseli. Nikoli ne bom pozabila naše senožeti. Pasla sem živino, či tala knjige in pisala šolske na lOge. Čestokrat sem tudi stikala za ptičjimi gnezdi. Pozneje je moj oče senožet prodal za 80(1 kron Vsem je bilo žal za njo. Slišala sem. da je Italija vzela tisto senožet gospodarju in zgradila ,na njem letališče. Kdo bi «i mislil, da se ho tako zaobrnilo. Mussolini te domal.V uničil slo- 40-LETNICA SNPJ V JOHNSTOWNU , Johnstown, Pa.—Na redni seji društva št. 3 SNPJ, ki se je vršila 8. oktobra, smo sklenili, da povabimo vse članstvo na proslavo, ki se bo vršila 28. oktobra zvečer v društveni dvorani. Vstopnina bo prosta in prav tako večerja, le ujačo bo treba plačati. Na proslavi bodo dobri govor niki, med njimi V. Cainkar, An-drew Vidrich, Joe Cukar in državni senator J. J. Haluška. Po banketu in govorih pa bomo ime-i ples. Društveni odbor je pridno na delu, tako da bomo vsem dobro postregli. Ker zaeno s proslavo 40-letnice praznujemo tudi plači-tev društvene dvorane oziroma doma, smo sklenili, da članstvo brezplačno pogostimo. Starše prosimo, naj ne pripe ljejo ta večer svojih otrok s seboj. Naš dom je premajhen, da bi mogli vsi vanj. Na prireditev so povabljeni tudi drugi naši pri jatelji, ki ste ponosni, da je naše društvo najstarejše društvo SN PJ v Pennsylvaniji. Društvo št. 3 SNPJ je bilo ustanovljeno meseca decembra 1. 1903. V naši zborovalni dvora ni imamo sliko prve konvencije SNPJ. V teku 40 let je članstve našega društva doživelo razne težave in katastrofe, med njimi tudi povodenj. Nekaj časa je društvo nazadovalo zaradi gospo darske depresije in drugih ne prilik, a danes je zopet najak tivnejše v tej okolici. Skupno mladinskim oddelkom je po številu največje v tej bkolici. Bra t je in sestre, skrbeti moramo, da ostane društvo aktivno in vpliv no tudi v bodoče. Torej, naprei za večjo in močnejšo Adrijo! Ne pozabite, 28. oktobra zve čer se bomo videli na proslav Počastimo SNPJ in spomin mož ki so orali ledino tej slavni naši materi! Pozdrave in dobrodoš vsi bratje in sestre! (Prišlo prepozno za sredo.—Ured.) Mary Vidmar. Jamnik, JohnOmejec, Rozi Zni* venske kmete v tistih krajih. vi Z OBISKA V COLORADU Chlorldo, Aris.—V Prosveti sem že večkrat čitala zanimive dopise s potovanj, pa sem se od ločila, da opišem naše potovanje v Canon City, Colo., kamor sva se z možem podala na 19. juli ja. Cela štiri leta se je namreč pripravljal, da bo šel obiskat svojega brata in sedaj se mu želja izpolnila. Računala sva, da potujeva busom. ampak busi so bilf tako natlačeni, da nisva mogla dobiti prostora, četudi sva čakala na avtobusni postaji v Kingmenu dolge ure. Vsi busi so bili na trpar^i in novih potnikov niso mogli sprejeti. Moj mož se>je odločil, da obišče svojega brata ki je prišel v Canon City iz Clevelanda. Ker z busom ni bilo uspeha, sva se odločila, ds greva na vlsk Moža je nogi bolela. vsled česar je dne 15. Julija moral delo pustiti. Tudi prvi vlak je bil ves zaseden; prostor njen mož, ki mata svojo hišo bližini, sta nas prišla večkrat obiskat, tako tudi njune hčerke. rank in Mary imata prijazen dom z lepim pohištvom, kar je pač dokaz, da so pridnih rok. oleg tega pa sta vzgojila svoje otroke, tako da so jima vselej radi pomagali, kar se pozna na njihovi domačiji. Domov je prišel tudi Frankov sin Frank svojo ženo Florence, s sinčkom in hčerko ter sinaho, Bilo nas je res mnogo skupaj. Zadnje omenjeni so prišli iz države Utah, kjer je Frankov sin uposlen. Frankovi štiri sinovi so pri vojakih, ker j\m dela skrbi in kvari pravo družinsko veselje. Moj mož se je končno spet odpravil k zdravniku, kateri je odredil, da mora takoj v bolnišnico, kjer je ostal štiri dni. Šlo mu je na bolje, ampak kljub temu mi je ta neprilika pokvarila veselje med sorodniki. Šla jem pogledat na naš vrt in pa naš dom, ki ga imamo v Canon Cityju. Češneje so bile baš zrele. Vprašala sem Angležinjo, ki ima v najemu naš dom, še smem nabrati češenj, kar je drage volje privolila. Prijetno je bilo v senci košatega drevja. Potekla 30 že štiri leta, odkar sem videla laš dom. Yse je tako lepo in nudi se krasen razgled po divni co-loradski okolici. Na severu /idi Royal Gorge, tam se dvigajo visoke planine in slavni vr-iaci s snegom pokriti. In to je bilo dne 22. julija! Kako lopo je v Coloradu! Najrajši bi bila Dstala na prijaznem gričku in u-iivala coloradsko krasoto, ki jc ne morem pozabiti. Canon City ni veliko mesto in se nahaja kakih 30 milj st" verozapadno od Pueblfi, Jc /elo prijazno mesto, Vse v drevju, iadnem in senčnatem. Tam imajo tudi Iron Water Springs. imeli so tudi druge vrste toplic, ki pa jih ni več. Tamkajšnji prebivalci so zelo prijazni ljudje, postrežljivi in uljudni. N«k< a dne sem šla v trgovino, du ku' pim obleko. Prodajalko *etn vprašala, če obleko lahko prinesem nazaj, ako mi sc ne bo prilegla. Vprašala je. od kje prihajam in ko sem ji povedala. Je rekla, naj obleko kar vzamem, plačala pa bom potem ako * bom odločila, da jo obdržim. Tlite mlada prodajalka je bila res prijazno in postrežljivo dekle Četudi je pomanjkanje ga»" »' na. so ga naši sorodniki toli* prištedilt, da so nas vozili po o_________ tU«i ('iV' Cirf kolici. Sesuli smo se šim pueblškim župnikom lom Zupanom in z nj< stro, pogledat smo šli govo cerkev. Zelo se rt padlo med tamkajšnjin in rojakinjami. V*cga grešam že enajst let. živim med njimi. Iskrena hvala vsem prijaznost, naklonjen" ' strežbo, Uko tudi Ton« ry. ki sts prišla iz C!< ta iskazano prijaznost i to. enako Franku i (Dilje na 9 st )VO nje-de* ■liki i P°* M 167.00 138.00 111.50 100.00 100.00 actrTEK. 19. OKTOBRA WAR KELTEF PTJND OF ^jericans of South glavic Descent 1010 Park Avemie, New Vork 28, W Y. PRISPEVKI DO VKLJUČIVŠI 8. OKTOBRA 1944 / namenom, da bo vsa naša javnost obveščena o akciji va pomoč .. narodom v Jugoslaviji, bo War Relief Fond of Američana of l^tli-Slavlc Deacont ki je pričel z nabiranjem pomo& dne 22. sej>-bra t 1 pod dovoljenjem št. 583, od sedaj naprej tedensko po-0 vseh prispevkih. Tedensko poročilo bomo redno pošiljali rocvse siovenske, hrvaške in srbske časopise v Združenih državah Tnadi da jih bodo priobčavali. T > ie prvo izmed teh poročil in ukljucuje sledeče prispevke: Sledeči prispevki so bili izročeni War Relief Fund pf Americans 0f South Slavic Descent od United Committee of Šouth-Slavic iT^ted^Committee of South-Slavic Americans of San Francisco, Calif.......................-.............................................,-$2,500.00 *an Anton Ivancic (nabral na parniku "Plavnik").......... 1,066.00 Charles Gaber (SANS, Detroit, Mich.) za društvo r. ^ 518 SNPJ .......................-............................*.............. M27.00 Ženski klub SDD.............................................................. 100.00 527.00 Kap Anton Ivancic (nabral na parnikih "Sv. Duje", '4Neti" irf -piavnik")..............................--v......- *........-........ 400.00 Solitski klub Marjan, New York City.................................... 200.00 Dewey Krest, tajnik Macedonske organizacije Tetovo Mt. MiikoMarkovic, od društva v Akronu.....,.............................. Gwrge Turkalj, "Sloboda" IWO, Triadelphia, W. Va......... Kuzma D. Jakovich, Galveston, Texas.................................... I Kvaternik (Croatian Community Players for Partisan Fund). Kansas City, Kansas.................................................... Mike Vojnovich, Youngstown, Ohio........................................ 100.00 Joseph Markovich, Painsdale, Michigan.................................. 83.50 Dr Sidney Tarachow, New York, N. Y.................................. Kvaternik, Hrvatsko-Američko Viječe, Kansas City.... Kap. Anton Ivancic (nabral na parnikih "Plavnik" in "Sv. Duje") ............................................................................................ Mary Kvaternik, društvo 408 SNPJ, Kansas City, Kans..... Luka Lemaich, Mansfield, Ohio.................................................... Frank Vaupotich, Cleveland, Ohio............................................ G Kvaternik, društvo Sv. Nikola HBZ, Kansas City, Kan. Jayhawk Lodge 734 CFU, Kahsas City, Kansas...................... M Abdulah, New York, N. Y.................................................:..... Josephine Peshel, Brooklyn, N. Y............................................... Daily Svornost za Sdruženi# Taborskych Krajanu:,.............. Božo Masanovic, za društva v Hazeltonu, Pa..............................................1 Mr. in mrs. Staidohar, Minneapolis, Minn..................................................................10.42 Henry Parnes, Libery, New York.......................................................................10.00 Jacob Budi, Chicago, Illinois................................................................................................................10.00 Jaroslav Rak, Chicago, Illinois..........................................................10.00 Anton Deranja, Seattle, Wash..........................................................................................................5.00 Petar Lovreta, Bergenfield, N. J..............................................................................................5.00 Joseph Gaspar, New York, N. Y...................................................5.00 Annie Eltz, Los Angeies, Calif................................-......................................5.00 Roxy Modern Furniture Shop, New York, N. Y......................................5.00 Selene H. Treacy, Webster Grove 19, Mo..............................................................5.00 Hinry Klein, New York, N. Y..........................................................................................................2 00 Skupno prejeli od Združenega odbora JSA.............'. $7,346.98 Poročilo sestavljeno 5. oktobra 1944. PRISPEVKI OD 22. SEPT. DO VKLJUČIVSl 5. OKTOBRA 1944 'rogressive Slovene Women of America...'.........................$ 61000.00 Flint South-Slav Committee, Flint, Mich............................ 900.00 Zbrano po brooklynskih Slovencih v imenu lokalnega odbora ...............:...............................^...................................—• 644 00 Mike Milkovich, Johnstown, Pa............................................... 500.00 Andievv Pobrica, Buras, La....................................................... 500.00 Slovenci iz Pittsburgha, poslala Virginia Zupančič............ 200.00 Sledeči so prispevali po $100.00 vsak: Louis Adamič, Iso Budisavljevič (Johnstown, Pa.), Milo Dj. Djonovich (W. Hazelton, Pa.), K. D. Jakovich (Galveston, Tex.), Mirko Markovič (Pittsburgh, Pa.), Jos. M. Martinac (Tacoma, Wash.)t Božo Masanovich (W. Hazleton, Pa.), Srdja Priča (Pittsburgh, Pa.), Marko Tcrzich (Pittsburgh, Pa.), Anton Vilovic, Jersey City, PROSVETA Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z J. strani) sta nama tako marljivo stregla Tega gostoljubja ne bova nikdar pozabila. Ob priliki vam bova skušala vhuti. Želim, da se bi v ^ovi kmalu vrnili zmagoviti domov, tako tudi Vsi ostali sinovi naših mater! Končno je prišel čas odhoda, t oalovili smo se, a v naših srcih nas je nekaj težilo, ker dvomim, da aa bi še kdaj videli. Midva »va odšla v Arizono, ona dva v Cleveland, Frankov sin in dru-*ma pa v državo Utah. Tako ■mo se spet razkropili, v Pueb-lo sva prišla ob šestih zjutraj naš vlak pa je odpeljal naprej šele ob enajstih, zato sem šla obiskat mojo prijateljico, sosedo iz starega kraja, ki je nisem videla ves čas, odkar je odšla v Ameriko. To je Mary Kristan. Ona in njen mož John imata prijazen dom, njuna hčerka in njen mož pa vodita salun. Onadva se pišeta Novak. On je imel tisti večer poslovilni večer pred odhodom k vojakom. Ti prijazni ljudje so nam imenitno postregli, nazadnje pa so šli vsi z nami na postajo. Iskrena hvala za gostoljubje in naklonjenost. Upala sem, da se bo naš vlak' kov se polagoma jasni. Vse ka dalj časa ustavili Trinidadu. j že. da je bil general Bor orodje ker bi imela priliko obiskat na- poljske zamejne politike, tiste jme znance in prijatelje, pa ni politike, ki je vedno ostro bodalo resnice in prave demokraei-je. Mnogo nedolžnih oseb, ki bl lahkp še dolgo živele, so postale žrtve umazani' politike. bilo mogoče. Koloradska krasota je izginjala in bllittli smo se a-rizonski pustinji. Kmalu sva se znašla doma z&dovoljna, da sva videla najine sorodnike in prijatelje. • H koncu želim poudariti potrebo, da vsi pomagamo vojnim naporom naše nove domovine z delom in z nakupovanjem vojnih bondov, da bo čim prej prišla zmaga nad sovražnikom in da se bodo čim prej ameriški vojaki vrnili domov k svojim dragim. Agnes Lavrlna. 299. RAZNI KOMENTARJI Canton. O. — Politični metež v Združenih državah je sedaj v kolosalnem vrtincu. Gre za posest Bele hiše prihodnjih štirih let. Vihar bo ponehal šele po volitvah, ki se vrle 7. novembra. « Božična darila za naše vojake se grmade v vzhodnih in zapad-nih pristaniščih. Naša želja je, da bi bil to zadnji božič odpiranja daril na bojnih poljanah. Besede "mir ljudem na zemlji/' naj bi bile že končno realizirane! Tragedija varšavskih bojevnl- Kaj bo mislila dru^a generacija o našem vojnem inetežu, v katerem je toliko dnevnih izne-nadenj in skoro neverjetnih političnih in barbarskih dogodkov? Seveda, ako bo druga generacija odrasla v takih razmerah kot rastemo ml, ne bo znala dosti bolje soditi in misliti kot mi. Znašla se bo v političnih viharjih, ki se bodo kresali med seboj in ponovilo se bo še mnogo varšavskih tragedij. a Ameriški vojak je danes najbolje hranjen, najbolje plačan in sploh najbolje preskrbljen. Naša vojska, Vi je bila zgrajena čez noč. se je odlično izkazala v A-frlki in Evropi. Naši mornarici in marinski pehoti na daljnjem Pacifiku, ki tako odločno drobi tropini imperij militaristov, se moramo pa naravnost čuditi. t';n f * Majhna, a toliko bolj hrabra vojska je jugoslovanska osvobodilno armada. Ta osvobodilna vojska, katera je del velike ju-1 Nediča, drugi pa velearba Mihaj-gaalovanskc trajfedije, je naj-'lovita. slabše hranjena. O kaki zdravili-1 Vse to imenujem jaz veliko ški oskrbi ali plači ni niti govo-' jugoslovansko tragedijo, za ka- ra. Temu se ni čuditi, kajti, kar so Imeli v Jugoslaviji, je bilo skoro popolnoma uničeno. Ako se" v jugoslovanske razmere poglobimo do dna, ne moremo drugega reči, kot da je to ena izmed treh nejvečjih tragedij malih narodov. Poljska, Jugoslavija in Grčija. Noben drug narod 111 tako grdo politično razdvojen kot jugoslovanski. Toda kadar govorimo o tej razdvojenosti, ne smemo pozsbiti, da so bojevniki osvobodilne fronte edini naši zavezniki in kot taki priznani od zaveznikov. Slovenske brambovce so oborožili in prisilili, da se bore za nekaj, v česar sami ne verujejo. Oborožili in s silo organizirali so jih ljubljanski škof Rožman, ge-neral Rupnik in nekateri drugi Lampetovci in Suštaršičevci. Nihče izmed ten brambovcev ni sovražnik Amerike, dasiravno nosijo umazane uniforme k kalne klike. Enako bl lahko rekli o hrvaških ustaših, ki danes služIjo kriminalcu vseh kriminalcev Antu PaveMču, NedeČi ln četniki so nesrečneži; prvi so orodje kvizlinga turo ao odgovorni imenovani odpadniki in zaslužijo, da končajo na vrvi. Ti kriminalci raje vidijo, da narod krvavi in umira razcepljen, kot pa da bi se pridružili narodni osvobodilni vojski ter se borili skupno za isto idejo, za novo in sv6bodno državo. Mlchael Chok. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE 1 Bole okraj« •o vsi druži vaai tajniki la tajala« la tlanL kl Jih društva Isvolijo v fts ■vrbo. Mali aastavljaal lokalni la valnl 'Mhfnflri sa doloflaaa SOI Loula Barbar teh. sa Mtt wu. la okalloo. Anton Jsakovlch. 'd* ClavalaaA Ohio la okaUsa. Frank Klua Is ChlskaUaa. MUa. sa Chlaholm la okalloo. Pa., as vsak llaa PROSVETA 1987 Bo. Lawadafs Ava.. Chlcago. IU. 1,000.00 Miehael Marinkovich (Cleveland, Ohio), in Ilija Bano- vich (W. Hazelton, Pa.) £0 $50.00 vsak .............................. I00 00 iusebio Ruic, St. Louis, Mo......................................................... 30 00 }aul Peradovich in žena, Chicago, 111................................... 25.00 lija Gigovich, W. Hazleton, Pa................................................. 25 00 Sledeči po $'20.00: Niko Drecun, Ivo Vukcevich, Blazo Pejakovich, Filip Vukmirovich, Niko Vuckovich, Jovan Djonovich, Nikola Vujovich, Tomo Boskovic, vsi iz W. Hazletona, Pa. Sledeči p«, $10.00: ■ ____ ' " 1 i.atin (Detroit. Mlch.), Steve Voydanoff in Velko Voydanoff (Pontiac, Mich.), Savo Janjevich (W. Hazleton. Pa ), Božo Stojanovlch (W. Hazleton, Pa.)................ 50.00 Sledeči po $5.00: Radoslav A. Tsanoff (Houston, Texas) in Mitar Masa-nicic (W. Hazleton, Pa.).......................................................... ~ 1000 160.00 Skupno ................................................................................$10,144.00 ^'ločilo sestavljeno 6. oktobra 1944. PRISPEVKI OD 6. DO VKLJUČIVftl 8. OKTOBRA 1944 Vuijoslav-American Central Ctandl, San Pedro. Calif. $13#)0 00 j**ani Prvie-Luke, San Pedro, Calif............. ..................... 1.475.00 s'bian Proftresslve Club "Karadjorje", Gary, Ind........... 1.1*1 00 r»»Izvali so sledeči: Nikola S. Popovich $105 00, Nl-ko,!» l)«:odci komunisti in soclslisti vztrsjsli pri zahtevi, ds morejo manjše levtfsrfke grupe dobiti pozicije v ksblnetu Izgleda. da bo spor. če ne bo tzrsvnan rezuttiral v premešanju vlsde V Prosveti so dneva* svetovna la delavska ves!L Ali Mk citate vsak daaT Le PLAMEN praži pravilno "Kuhanje s plinom" pomeni užitek m Mrs. Chrlstlansen ln njeno družino—okusni, sočni užitek. Pomeni, da so njene pečenke in Izrezki praženi tako, kakor jih pripravljajo znameniti šefi pod plamenom, tako, da se obdrži sok in oku* v mesu. Cisti plinski pismen je bil vedno IzvrMen pripomoček k pdern!m plinskim šterm> to "vUtory yarii*ttt" uhltno obudili »r ^iruinltr iifil bolj t"ultiu huhor klin/ prr/ m Im< alo daljr ui « rsi iiovi *lf»«' pnpiavkt Vata drutlna l,x» ritilovuljiio (»frarnt^r-na, ] i Barvlrajl« man|la odmerka naj al saau »«amaj# v dru«M, Brr-vliaJU* ,vali drulini manjfa' ponije -čf poitebn" IM/tto U vpraiall 2. Kupi aamo lollko HvU. kolikor ||h rabit Kupuj Mirm t lato, kai potrt)rtipr tvuja drullna, Ptniledlca pit•obilnrg« nakupa j» polrala ^ Prodol«a kuha unUl vitamina, akrtt po^anko. Vaakovralno nu čSia^c iStice/^ame GORTSfJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA * SPISAL BOGOMIR M A O A J N A (Nadaljevanj«) Zagledal ga je natakar, ki ga je dobro poznal ie iz nekdanjih dni, in pritekel k njemu. "Takoj vam prinesem mizico in stol, gospod Jeraj!" Postavil je mizico za steber, kakor je želel Simon, ter itiu odnesel površnik in gosli. Simon je naričil čaj, kajti čutil je, da se ga ie vedno drži mrzlica, toda takoj nato je naročil tudi cigarete. Natakar ga je radovedno gledal. Simon se je zelo izpremenil od tistih mirnih dni, ko je ie hodil v to kavarno. "Kje ste bili toliko časa?" ga je vpraial. Simon se je nasmehnil. "Po svetu, Ilija, daleč, daleč po čudnem, čudnem svetu in marsikaj sem doživel." "Da, vidi se, da ste mnogo potovali," je odgovoril Ilija skoraj s spoštovanjem in takoj nato odhitel po čaj. Tedaj je pristopil neki gospod k njegovi mizi in hotel prisesa z nekakim prezirom. Skoraj pokroviteljsko je vpraial: "Dovoljeno?" "NI dovoljeno," je odvrnil Simon. "Kaj je ta prostor na tej strani zaseden?" "Ni zaseden, toda ne pustim, da bi kdo sedel sem." Gospod se je odstranil silno užaljen. Simon se je hudobno smehljal za njim. Potem pa je uprl oči v vrata in jih skoraj ni odmeknll od njih. Listi in ilustracije so ležale neprečitane pred njim. Ljudje v tem prostoru, polni naj-živahnejših pogovorov, prelepa dekleta, sklonjena nad Ilustracijami all igrajoča remi, slikarji, godbeniki, igravci, pesniki, itudentje, vse to j« tonilo pred njim v neko nevidnost. Le tista vrata so se ostro risala v njegovem pogledu. Marije pa ni bilo. Prihajali in odhajali so gostje, Marije pa ni bilo. Ura nad vrati je kazala dvanajst. Aparat je že odpel vrsto pesmi, Marije pa ni bilo. Vedno lepša podoba se je ustvarjala v njegovi duši, skoraj neprirodna, eterična. Nič ni mislil na to, kje je ona aedaj. Prav gotovo bo prišla to minuto, ta trenotek. Odprla se bodo vrata sama po sebi in ona se bo priamejala v dvorano. Njen oboževavec ji je podaril nagelj. Vtek-nlla si ga je v črne kodre in sedaj ae že. bliža po cesti. Oči ao ji dobre kot pesem. Roke so ji kot bele misli, ki hočejo poleteti visoko, Gledal je, pričakoval ln veroval, Marije pa nI bilo. Toda to mu ni zabrisalo nasmeha, ki se mu je prikradel na ustnice. Godba ga je polagoma opijanjala. Kolikokrat je včaaih poslušal to godbo! Iste pesmi j« prinašal aparat iz daljav, kot jih je prinašal včaaih. Toda te pesmi so bile sedaj vse nekaj drugega. Nekaj skrivnostnega in nenavadnega je živelo v njih. Naenkrat se je iz godbe izvila nova pesem. Simon jo j« poznal. Iz godbe, polne koprnenja, so plavale besede po prostoru in so bile silnejše od koprnenja samega. Bile so poslane nekoč Wagnerju iz skrivnostnega sveta v dušo in jih je on odel v godbo, te besede predle, ki hrepene ob kolovratu čez široka morja in pričakujejo, da vstopi vsak hip oni, Holandec, ki blodi po širokih vodah. Pojo dekleta: Brni, brni vretence, ' naj le veaelo se vrti! Brni, brni vretence. Zaklad je moj na morju tam, na dom on misli, na otroka. Vretence dobro poj, le poj! Ah vetra daj, da vrnil bi se on. i / V oči mu je legala sanja. Prelepa melodija, ta prošnja materiji, ki naj zapoje, zakopmi tudi sama, mu je blažila do raztrganosti utrujeno dušo in polnila njene prostore polagoma, polagoma z upom, ki je klical prav od daleč. Ta up, ta klic, ta pesem iz daljine, morda dih Marijine duše. Spomnil se je na nekega slikarja, ki je naslikal: Od gbre, posejane z rožami, stopa žena z razprostrtimi rokami. V vse razdalje so ji uprte oči in je ženi ime: Pesem iz daljine. Spomnil se je na prijatelja doktorj* Tisti človek se je povrnif iz blaznice in bil naenkrat pametnejši od vse svoje okolice. Simon se je silno rad mudil v njegovi družbi. Toda, dasi so bili vsi začudeni ob doktorjevi besedi- in se je zbiralo vedno več ljudi krog njega, se vendar ni nikdar prikradel nasmeh na njegov obraz, Kot da bi bile iz voičene maske, so mu bile poteze vedno nespremenjene. Naenkrat pa je prišla v Ljubljano gospa, tako lepa, tako nenavadna za to mesto, da je ^>stri^«jf ulica, ko je potovala ona po njej. Dospela je od '^nekod iz severnih krajev. Njena obleka je pila nenavadna. Tesno ae je prilegala vitkamu o-prsju, navzdol pa je valovala kot sinji slap. Zlati lasje so ji obkrožali lic£ kot lepo, lepo podobo. Toda ta podoba je bila živa. Že oči so bile bolj žive kot vae druge podobe, ki so živele takrat v mestu. Simon je sredi ceste ustavil gospo. Takat je bila takrat njegova beseda, da se ni razsrdila lepa žena, ampak mu je sledila do tiste miz«, kjer je sedel doktor, ki se nikoli ni zasmejal. Le uro in dan je presedela gospa pri doktorju. Že tiato noč je odpotovala nazaj na sever. Toda v tisti uri, ko je ona prisedla k doktorju, se je temu prikradel nasmeh na ustnice. Voščena maska se je premeknila in od takrat se smeje prav do danes. Te in druge zelo nenavadne misli so se po-laščale Simona v tisti pozni uri po polnoči. Vse se my je zazdelo nekam čudno, nenavadno, nevsakdanje. Vsaka misel, ki je nadomestila prejšnjo, je bila še bolj polna barv in tistega nenavadnega. Ves prostor je dehtel po pestrih barvah. Opazovati je začel goste. Dekleta, ki so igrala remi, niao bila tista dekleta, ki bi jih človek morda srečal na cesti, in spaček žoli, naslikan na karto, ga je dobrodušno gledal z nje, tako da se je Simon zasmejal in mu pokimal z glavo. , i' pral v rokoptau obširne samot/povedi Janeza Trdine. Tega mo>a povzdiguje vi-»oko nad na» vae velika in lepa čednoet. ki je nihče nI imel in nima v toliki men kakor on. tinta čednost, ki je pravo merilo sa človeka ln umetnika; ime jI j« Ameriški padalni vojak, ki ga vidite na slikL ni imel preveč sreč«, ko ae )« spustil na tla na Ho-landskem. Če bi bil padel vsa] na v«liko kopico a«na ... SSS IJfl- odkrltosrčnost. Brezobzirno pravičen je bil do sebe. usmiljeno pravičen do drugih ljudi. Noben pisatelj še ni bil Uko poklican in sposoben, da sam ra/.kaže svoje življenje. Ali kazi ga. da nikoli ne more zatajiti starokoplt-nega šolmaštra, kl hodi po avetu in ponuja lepe nauke, kakor Rib-ničan tešeta V svojem življenjepisu dsje zelo pametne in zelo stroge nauke svoji lastni mladosti, časih ji celo s pa!;c«» požu-g« Zato se ml rui, da p-iloba te mladosti ni člato resnična, da jo jp bil popačil šolma&ter. Ce se )p takim možem roka tresla, ko so risali svoj obraz, j kako bi ae ne tresla meni1* Ko sem pregledal ta poglavja, sem m» začudil nemalo: Kdo je to? Kaj arm zares Jaz? All nI le moj ubogi Jure. kl je h«»dll po' _ drva v Blatni dol? Ali ni mo)' sa oči . . . nebogljenpc Marko, kl je nesel Hollrwoodaka Igralka Janis težki krtš pred proce*tjo' All ni * )« dobila priimek The moj sirotni Idealist Peter Nov-' ftkepa. ljan iz hiše smrti? Če so se rodili iz mene vsi ti nesrečni, zmi-rom zamišljeni, prezgodaj sli otroci—kaj ni t moje lastno in pravo še življenjepis? Odgovor na taka vprašanja je lahek, vesel pa ni: Novelist ne more pisati o svojem življenju. Če je kaj prida, je vsaka novela kos njega samega, kaplja njegove krvi, poteza na njegovi podobi. Objektivne umetnosti ni in je ne more biti, dokler je umetnost delo in dih človeka. Kdor je umetnik, kleše v kamen od začetka do konca sam svoj obraz. In verno misli, da je bil izklesal podobo Vener* ali Mojzesa. Pa mu ukaži: "Izkleši, umetnik, še svoje lice!" Roka se mu bo tresla, podoba ne bo resnična. Ali bo presvetla, ali bo pretemna, resnična ne bo in nikoli ne more biti. Zato ne, ker je človeka strah pred aamim seboj. In ta strah je poglavitni izvirek vsake umetnosti. Umetnik je tisti otrok, ki poj« v gozdu, da bi ne skoprnel od strahu. Ne išče se— ušel bi ai rad. Tudi ko bi človek imel tisto moč in tisti pogum, da bi sam posegel y globočino svojega bitja—do dna bi ne segel, ker dna ni. Prepad se odpira do prepada, brez kraja. Vsaka misel je blisk iz večnosti, je hči in mati legijonov. Če si jo za silo vkoval v besedo, še legijone vkuj! Drugače pocjoba ne bo popolna in resnica k>p laž. S poštenimi očmi gledaš na svoje življenje, rad bi ga pregle-. dal in prevozil do zadnje štacije. Strahoma spoznaš, da ni nikjer te zadnje štacije, da se voziš v večnem kolobarju. Izpovej se še tako vestno in verno, zmirom ti bo v srcu kljuval grenki očitek, da si bil'nekaj sila važnega pozabil povedati; ne le nekaj važnega, temveč celo najvažnejše, tisto poglavitno stvar, zaradi katere edine si se bil napotil k spovedniku. Ah, in kadar se izpo-veš še tega greha, občutiš izno-va, da tudi ta ni bil tisti veliki greh; kakor gora vzraste drug za njim. Napiši po vesti in veri, kako si živel, kaj si videl, kaj si mislil in govoril en sam fiaii Ce ai jo za ailo vkoval v Še legijone vkuj! Drugače poddba ne bo popolna in resnica bo laž. S poštenimi očmi gledaš na svoje življenj«, rad bi ga pregledal in prevozil do zadnje štacije. Strahoma spoznaš, da ni nikjer te zadnje Štacije, da se voziš v večnem kflobarju. Izpove j se še tako vestjo in vemo, zmirom ti bo v srcu kljuval grenki očitek, da si bil nekaj sila važnega pozabil povafeU; ne le nekaj važnega, temveč celo najvažnejše. I tisto poglavitno stvar, zaradi ka- j tere edine si a« bil napotil k spovedniku. Ah, in kadar se izpo-veš še tega greha, občutiš izno-va. da tudi ta ni bi) tisti veliki | greh; kakor gora vzraste drug rs njim. Napiši po vesti in veri, kako si živel, kaj ai videl, kaj si mis'i'.| in govoril «n sam dan. Če hrčeš t biti tako odkritosrčen, da bi ne povesil oH pred samim Bogom, boš pisal do groba zg *dovino tistega enega dne. In razodel boš tolike strahote. da bodo lju najprej tebe kamenjali, nato pa drug drugega In če bo kateri ostal, bo od prevelike radosti skoprnel ob nezaslišanih lepotah ki si mu jih bil razodel. Take in še hujše misli so mi zagrenile to delo, dokler mi nazadnje niso izpulile peresa. Le nekaj mi je še na srcu. Nekdo je rekel, da si pišem nekrolog, nekdo drugi pa mi je kar očital, da si pojem slavo še ob živem telesu. Na nekrolog za zdaj še ne mislim in tudi mislil ne bom vse do tistega dne, ko se mi bodo za-gabile ženske in se mi bo ustavilo vino; slavo pa sem že od nekdaj rajši drugim pel nego sebi. Zdi se mi, da bi bilo koristno, če bi vsak človek očitno povedal o svojem pravem življenju vse, kar more. Nikakor ne zato, da bi se razkazoval po vlačugarsko, tudi zato ne, da bi pisal povesti ljudem v pouk in zabavo, temveč edinole, da se razgleda sam po prostranih poljanah svoje duše, da sega mukoma in trepetoma iz prepada v prepad svoiega bitja, da išče dna. To pa je tudi vzrok, da bom kljub vsem pomislekom in dvomom, ki sem jih razložil, kdaj pozneje Še nadalje pisal te mladostne spomine. Morda kmalu, mordji čez dvajset let, če mi jih fcg da št toliko dočakati. Butalski policaj fn Cefizelj < Fran Milanski Bolj na ono stran leži vas, ki ji pravijo Butale. Butalci so ga-dje; tisto leto, ko sta bili dve kravi za en groš, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci in ne pamet. Takšni so. V Butalah so imeli občinskega hlapca, ob delavnikih je pa-sel govedo in lenobo, ob nedeljah in praznikih pa si je na glavo poveznil kapo, ta kapa je bila rdeče obšita, v roko je vzel helebardo ali sulico in je bil policaj, strah tolovajev. O tem policaju je slišal tudi grozanski razbojnik Cefizelj, ki so pravili, da je že sedem ljudi zadušil in tri ženske. Pa je zasr belo Cefizlja, da si gre ogledat policaja, in je bilo tisto nedeljo, ko obhajajo v Butalah vsakoletno žegnanje in poboj,j)a je šel v Butale in se nastavil policaju tik pod nos. I Policaj je rekel: "Hop, Cefizelj, te že imam! Marš v luknjo! Imamo krojača, se mu pravi ra- belj, ti bo vzel mero okrog vratu." Cefizelj ni rekel ne bev ne me v ta je šel s policajem. Pa prideta mimo peka. "Oh," je vzdihnil Cefizelj, "dokler še lahko požiram, en sam edini koruzni hlebček bi rad snedel, tako dobrih, pravijo, ne peko nikjer nikoder kakor v Bu-snedel, tako dobrih, pravijo, ne talah." "Nu!" je pritrdil policaj. "Pri nas imamo masten gnoj, naša moka iz naše koruze je kakor zabeljena." In ker je bil pek za občinskega moža, mu policaj ni maral od jesti dobička in je pustil Cefizlja v pekarijo in se je s helebardo ali sulico postavil pred vrata, da ga počaka. Čaka in čaka, pa ga ni bilo Cefizlja — šent je bil odšel pri zadnjih vratih in se niti ni poslovil. Policaj hud — krščen Matiček — tako je bil hud, da je kar pljunil. Ali Cefizlja ni bilo ln ga ni bilo in ni vse nič pomagalo. Poteče teden, potečeta dva, pride tretja nedelja, pa je Cefizlja spet zasrbelo, da gre v Butale, in je šel in se nastavil policaju pod nos. "Hop," je rekel policaj, "ali te imam! Zdaj mi več ne uideš!" in ga je prijel za rokav. Cefizelj je prosil zamere: "Tujec sem," je rekel, "deželan, pa sem zadnjič pot zgrešil od peka, pa vas nisem našel. Ali mi je bilo malo hudo!" — in je šel s policajem kakor jagnje za mater jo. Pa prideta mimo peka in Ce fizelj se je spomnil, da je lačen, in je lepo prosil in policaj ga je spustil v pekarijo; mislil si je: "Ti si zvit, jaz pa še bolj, to pot mi ne uideš!" in se je postavil na zadnja vrata. In je čakal, pa ni dočakal, ker je Cefizelj to pot šel zbogom pri sprednjih vratih; in je bil policaj sila hud, malo je manjkalo, da ni zaklel. Potečejo trije tedni pa Cefizelj spet v Butaje in policaju pod nos. "Hop," je rekel policaj, "ali te imam! Jaz ti pokažem, kaj je butalski policaj, da mu boš u-hajal!" in ga je prijel za rokav. Cefizelj je prosil zamere: Ni vas bilo pred vrati," je rekel, "pa sem vas iskal, kje ste; do današnjega dne sem vas iskal in do te-le ure," in je šel s policajem in se ni nič braniL Prideta mimo pek* in 114 fizelj spet migni, da bi J in si kupil koruzni hU-J je milo prosil, da nikoli J je rekel-policaj "Tiček ti Ml spet rad ušel - pn ^ nnk Kjer mene ne bo* \ Jaka! Daj semkaj roš ' sam kupit koruzni hlebJl m« ti čakaj tukaii< • N In je policaj šel In kupil pnsel nazaj in ko je hon-l lju dati hlebček, ni bilo lja. In je bil policaj tako <« da ie jezik pokazal za CefiS in je še dobro, da Cefizel, t ni videl; zakaj Cefizelj L\ grozanski ropar, ki so pravil-1 je že sedem ljudi zadušil J tri ženske. — Bazovica RADI BI 2VEDE1 za naslov Johna Langa, tiskaj poklicu, živi nekje na sevornj J Chicaga. Ako kdo rojakov ve] njegov naslov, naj nam ^ blaj0 naznaniti, če pa sam čila ta naj se zglasi pri Adria Printing CoJ 1838 No. Halsted St Chicago U,| Phone Mohavvk 4707 Razni mali oglati 1 l/i STAN. ZIDANA 6-4 S()| HIŠA, zaprt porč. Vroča vtnia, kota prvo, peč v gornjem stanuj kari garaža. Odpotujem iz 1410 North Lavvndale. 100 AKROV ZEMLJE, ograji moderno, 10-sobno poslopje, itala, zemlja pognojena. Za poja pišite na Fred M. Davisson, 33o| Illinois, Salem, 111. IZDELOVALCI HLAČNIH I?OV, najvišja plača. Wm. K Kaj 402 So. Market St. WOOD WORKER« Mizarsko vseh vrst delo; Shapers, Plannm, Sawyers, Sandcri, Cabinet Assembly Eu. Izkušenost ni potrebna. Dobra plača in bonus. ROCK-OLA Mfg. C< 3232 Chicago avenue, ali pa telefonirajte RANdolph 3227 za pojasnila. | DVE STAN. ZIDANA 5-6 HIŠA. Vroča voda gorkota, zaprt. Cena $8,300. 1 blok do 11 postaje. Kličite FAIrfax 7060. POTREBUJEMO 5 MOŽ ZA PAKIRANJE-MOŠKE ZA DELO V SKU ŠČU IN DRUGA DELA. Stalno delo, dobra plača. Vaugharis Store 601 West Jackson + 19 4 4 WAR FUND Siegfriedova obrambna črta v Nemčiji io polna močnik utrdb la cementnih sob proti u vosilom sploh. Slika k»še del te obrambne črte pri Ro^ntpenu. prvemu nemškem« < ibrlj savsele ameriške čote. Vrsel sa tanke ao napravili armad al tnšenirji s demoliranjem ,ob -i----