Predlog SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA-ŠIŠKA Izvršni svet Ljubljana, oktober 1984 SMERNICE za pripravo družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1986—1990 I OSNOVNI CILJIIN USMERITVE Na podlagi skupnih ciljev, izhodišč, usmeritev in okvirov politike razvoja SFRJ, SRS, mesta Ljubljane in analize dosedanjega raz-voja občine Ljubljana-Šiška ter ocene razvojnih možnosti za Dri-hodnje obdobje, skupščina občine Ljubljana-Siška s temi smerni-cami opredeljuje okvire družbenega razvoja občine ter skupne cilje in usmeritve za obdobje 1986—1990. Temeljne družbenopolitične opredelitve za oblikovanje razvojnih usmeritev politike, ki jih dajejo smernice, so v programskih doku-mentih ZKJ in ZKS, v ustavah SFRJ in v SRS in v dolgoročnem programu gospodarske stabllizacije. Osnovne usmeritve nadaljnjega razvoja občine so: — nadaljnja krepitev samoupravljanja in razvoja delegatskega sistema, — odločno in dosledno uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, — večje vključevanje v mednarodno delitev dela, — povečanje kmetijske proizvodnje na domačih osnovah, tako da bomo dosegli čimvečjo samooskrbo s hrano, — tesnejše povezovanje med proizvajalci surovin in proizvajalci finalnih izdelkov na principu dohodkovnih odnosov, — racionaliziranje vseh vrst stroškov in porabe, uvedba siste-matične kontrole in izboljšanje poslovanja vseh organizacij, — nadaljnji razvoj industrije, zasnovan na postopni moderni-zaciji tehnologije, vključevanju dosežkov raziskovalnega dela in usposabijanjem kadrov, — povečanje produktivnosti dela v gospodarstvu, družbenih dejavnostih in drugih dejavnostih, — zmanjšanje vseh oblik porabe v okviru doseženega do-hodka in usklajevanje razmerij pri delitvi družbenega proizvoda, — dopolnjevanje sistema nagrajevanja po rezultatih dela, da bo bolje vrednoteno proizvodno in ustvarjalno delo, — spodbujanje inventivne dejavnosti in povezanosti industrije z drobnim gospodarstvom, — smotrna uporaba prostora in izboljšanje človekovega okolja in varovanje naravnih virov z vidika ekologije, — nadaljnja krepitev splošne Ijudske obrambe, varnosti in druž-bene samozaščite. Za doseganje osnovnih usmeritev nadaljnjega razvoja je po-trebna zavestna politična akcija vseh družbenopolitičnih organi-zacij za motiviranje vseh delovnih Ijudi in občanov, kajti zastav-Ijene naloge zahtevajo večjo delovno angažiranost, izboljšanje odnosa do dela in socialističnih vrednot, racionalno gospodar-jenje, opiranje na lastne sile in izkoriščanje notranjih rezerv. Sedanja gospodarska situacija zahteva spreminjanje razmer na podlagi temeljnih dokumentov zveznih družbenih svetov za vprašanja ekonomske stabilizacije, načrta uresničevanja dolgo-ročnega programa gospodarske stabilizacije na ravni SFRJ, SR Slovenije, mesta Ljubljane in občine Ljubljana-Šiška ter drugih programov, v katerih so opredeljeni konkretni ukrepi in aktivnosti za uresničevanje nalog ekonomske stabilizacije v vseh družbeno-političnih skupnostih, organizacijah združenega dela in samo-upravnih interesnih skupnostih. Uspešno uresničevanje programa ekonomske stabilizacije terja večjo naslonitev na lastne sile. To ni potrebno le zaradi sedanjih zaostrenih družbenoekonomskih razmer in zoženih materialnih možnosti, temveč mora biti to trajna opredelitev našega nadalj-njega razvoja. Optimalno izkoriščanje vseh domačih materialnih in človeških zmogljivosti za čimširše vključevanje našega gospodarstva v med-narodno delitev dela je eden od bistvenih pogojev uspešnega in stabilnega daižbenoekonomskega napredka in mora biti naša trajna strateška usmeritev. Za uresničitev tega moramo povečati proizvodnjo z boljšo izko-riščenostjo proizvodnih zmogljivosti, z dodatnim produktivnim zaposlovanjem, z izboljšanjem kvalitete gospodarjenja ob upo-števanju tržnih zakonitosti in ekonomskih kriterijev gospodarjenja ter aktivnim povezbvanjem vseh gospodarskih subjektov v celot-nem jugoslovanskem prostoru. Na osnovi dolgoročnih programov bomo povečali kmetijsko proizvodnjo, razreševali probleme komunalne, stanovanjske grad-nje, energetske in prometne infrastrukture. Obveznosti gospodarstva v naslednjih letih terjajo iskanje vseh razpoložljivih nolranjih rezerv. Za razbremenitev dohodka, čistega dohodka in osebnih dohod-kov in zmanjšanje že uvedenih obveznosti ter zagotovitev ra-cionalnejšega gospodarjenja s preostalim delom zbranih sredstev bomo spodbujali vse udeležence k dogovarjanju, samoupravnem sporazumevanju in v odnosih svobodne menjave dela k iskanju možnosti za aktiviranje notranjih rezerv, produktivnejše in boljše delo ter dosledno prilagoditev vseh vrst porabe razpoložljivim sredstvom. Predvidevamo naslednje materialne okvire razvoja: Elementi Obdobje 1986—1990 Družbena proizvodnja Industrijska proizvodnja Zaposlovanje Produklivnost Izvoz 2—3 5—6 1 1—2 15 II. NALOGE IN USMERITVE NA GOSPODARSKEM _ PODROČJU 1. Ekonomski odnosi s tujino Glavni nosilci izvoza bodo organizacije združenega dela, ki so si z dosedanjim razvojem zagotovile ustrezne proizvodne pro-grame, ki so malo odvisni od uvoza surovin in tehnologije ter se lahko na osnovi domačega znanja in surovin pospešeno vklju-čujejo v mednarodno delitev dela. To bodo predvsem organizacije zdaiženega dela s področja strojegradnje, elektrolehnične, farmacevtske in kemične indu-strije ter nekatere s področja kovinsko predelovalne, tekstilne, lesne, papirne in živilske industrije. Osnovna naloga vseh organizacij združenega dela na področju ekonomskih odnosov s tujino je dolgoročno in ekoncmsko učin-kovito vključevanje v mednarodno delitev dela na podlagi začrta-nih nalog iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Za zagotavljanje pozitivne plačilne bilance se morajo tudi vse druge organizacije združenega dela neposredno ali posredno vključevati v izvoz oziroma v proizvodnjo, ki nadomešča uvoz. Žaradi velikih obveznosti do tujine, potreb po uvozu surovin, repromaterialov in tehnologije bomo morali še hitreje povečevati izvoz predvsem na konvertibilno področje. Z razvijanjem višjih oblik mednarodnega ekonomskega sode-lovanja, raznih oblik proizvodnega sodelovanja z razvitimi drža- vami in državami v razvoju, pridobivanjem novih izvoznih trgov v teh deželah, skupnih naložb s tujimi partnerji doma in v tujini ter vključevanjem čim večjega šlevila izvoznikov bomo lahko zago-tovili hitrejše in uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. 2. Energija Do izteka srednjeročnega obdobja ne bo prišlo do pomembnej-ših sprememb v strukturi porabljenih vrst energije oziroma ener-getskih surovin. Predvidevamo, da bo električna energija zadržala svojo pomembno vlogo v energelski bilanci s tem, da bodo ostale vrste energije (predvsem trda goriva in zemeljski plin) pokrivale pretežni del bodočih potreb uporabnikov. Za varčevanje energet-skih dobrin bodo skupnosti stanovalcev nadaljevale z vgraditvijo merilnih naprav za individualno porabo. Nadaljevali bomo s sana-cijo omrežij mestnega plinovoda oziroma prešli na uporabo ze-meljskega plina. Za priključitev novih porabnikov zemeljskega plina bo zgrajena nova kompresorska postaja v plinarni Koseze. Načrtovana dinamika priključevanja novih porabnikov na daljin-sko ogrevanje in izkoriščenost obstoječih kapacitet Toplarne Moste bo terjala izgradnjo daige faze Toplarne v Šiški. Zagotovili bomo daljinsko ogrevanje na območju Podutika, navezali na daljinsko ogrevanje vse prenovljene in novozgrajene objekte v okviru prenove in raziskali možnosti daljinskega ogre-vanja območij severno od Save ter območja Medvod. Glede na potrebo po električni energiji po posameznih območjih Ljnbljane se kot nerealizirana naloga prenaša izgradnja daljno-vcxia za RTP Vižmarje za območje industrijskih con v Siški. Pri-pravljali bomo potrebne študije za možno izgradnjo verige savskih elektram (HE Tacen). Zgrajena bo nova trafo postaja na območju Stanežič. 3. Industrija Industrijske organizacije združenega dela bodo zadržale vlogo nosilca gospodatske rasti in razvoja. Zato bo osnovna naloga industrije preusmeritev v intenzivno gospodarjenje in tehnološko posodabljanje. Potrebno bo nadaljevanje prestrukturiranja gopodarstva v korist razvojno intenzivnih izvozno usmerjenih dejavnosti. Z uvajanjem razvojnih programov z večjo udeležbo visoko strokovnih kadrov, z večjo inovalivno sposobnostjo in znanjem, z visoko avtomati-zirano proizvodnjo, z višjo stopnjo predelave in z večjo uporabo kakovostnih domačih surovin bo zagotovljen višji dohodek na zaposlenega in na vložena sredstva. Prednostne industrijske panoge — strojegradnja, elektroteh-nična, farmacevtska in kemična industrija ter posamezni programi v kovinsko-predelovalni, tekstilni, Iesni in živilski industriji — bodo nosilci industrijskega razvoja, saj bodo največ prispevali k hitrejši rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje in z načrtovanimi investicijami prispevale k prestrukturiranju. Zaradi vedno slabših materialnih možnosti oziroma upadanja razpoložljivih sredstev za razširitev materialne osnove dela bodo omejena sredstva za investicije usmerjena predvsem v te panoge, ker so razvojno obetavne. Glede na visoko stopnjo odpisanosti osnovnih sredstev v teh panogah bomo povečali vlaganje v modernizacije, raciona-lizacije, v odpravo ozkih grl v proizvodnji, in to predvsem tam, kjer bo možno v najkrajšem času povečati proizvodnjo oziroma jo preusmeriti v izvoz. Za pomembnejše investicijske projekte bo potrebno zagotovitl združevanje sredstev sicer razdrobljene pro-ste akumulacije. Za nadaljnje uspešno poslovanje bodo organizacije združenega dela morale s povezovanjem v reprodukcijske celote na osnovi resničnih dohodkovnih odnosov zagotovili boljšo oskrtoo z repro-dukcijskim maierialom in surovinami. 4. Kmetijstvo Kmetijstvo bo z upoštevanjem naravnih danosti, poznane in razpoložljive tehnologije doseglo 3,5 % letno rast tržne proizvod-nje in bo zagotavljalo precejšen delež samooskrbe s hrano. No-silca tržne kmetijske proizvodnje sta Emona, Agroemona, TOZD Poljedelstvo-govedoreja in KIT KZ Medvode. KIT KZ Medvode bo pri združenih kmetih še nadalje uvajala in krepila dohodkovne odnose na temelju združevanja zemlje, dela in sredstev v proizvodnih skupnostih in zagotavljala večjo socialnp varnost združenih kmetov. Potrebno bo tesno sodelo-vanje kmetijske zadruge Medvode, kmetijske zemljiške skupnosti in občinskih upravnih organov s samoupravnim skladom za inter-vencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane. Glavna kmetijska panoga ostaja govedoreja, in to proizvodnja mleka, vzreja klavne govedi in delno tudi plemenske živine. V rastlinski proizvodnji bomo dali poudarek intenzifikaciji polje-delstva in povečali hektarske pridelke. Za pridelavo domače krme bomo intenzivirali proizvodnjo na travniškem svetu in povečali setev strniščnih posevkov. Za zago-tovitev družbeno organiziranega tržnega poljedelstva bo kmetij-ska zemljiška skupnost z območno vodno skupnostjo in s kmeti)-sko zadrugo Medvode nadaljevala izvajanje programa agro in hidromelioracij, komasacij in odkupa kmetijskih površin. V hribovitem območju občine bomo nadaljevali z izvajanjem programa o revitalizaciji hribovskih vasi in razvoja kmetijstva v Polhograjskih Dolomitih in na Rašici. Dosledno bomo izvajali ukrepe za vključevanje neobdelanih in slabo obdelanih kmetijskih površin v intenzivne proizvodne programe. Kmetijska zemljiška skupnost bo v svojem srednjeročnem planu konkretno in javno opredelila agrarne kooperante za obdobje 1986—199G po področjih in oblikah agrarnih posegov (hidro-melioracij, agromelioracij, komasacij in drugih agrarnih operacij), zlasti na hribovitem območju. Gospodarjenje z gozdovi bo usmerjeno v pospeševanje izbolj-šanja gozdnih kompleksov. Tako gospodar|enje z gozdovi bo pri-spevalo k večji preskrbljenosti predelovalne industrije z lesom, hkrati pa bo še vedno omogočalo ohranitev in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov. 5. Promet Obdobje do leta 1990 bo pripravljalno obdobje za izvedbo no-vega javnega prometnega sistema za celotno Ljubljano. Pri nje-govem opredeljevanju bomo upoštevali prvenStveno nujnost ra-cionalnega trošenja energije, možnosti vključevanja tehnološkega razvoja, varnost in varovanje okolja. Obstoječa mreža linij jav-nega, mestnega potniškega prometa se bo dograjevala in prila-gajala potrebam potnikov. Med nosilci javnega potniškega in tovornega prometa bo potrebno zagotoviti več funkcionalne in tarifne povezanosti ter organizacijskih prilagoditev za oblikovanje integralnega transporta. Na področju PTT prometa načrtujemo večja investicijska vla-ganja v razširitev telefonske centrale v Medvodah, vključno z omrežjem, izgradnjo stavbe PTT centra in omrežja v Tacnu ter izgradnjo centrale z omrežjem v Stanežičah. V vaških naseljih še ne bo v celoti odpravljen razkorak med potrebami prebivalcev in možnosti priključitve na PTT omrežje. 6. Trgovina Trgovinske organizacije v občini bodo morale v naslednjem srednjeročnem obdobju razvijati v večji meri dohodkovno pove-zanost s proizvodnjo in s pripadajočimi servisnimi dejavnostmi kot sestavni del družbene reprodukcijske verige. Na to jih ne obvezuje le zakon, iemveč tudi ekonomska nujnost. Zaradi neenakomerne pokritosti občine z maloprodajno mrežo načrtujemo širjenje trgovine na drobno. Kljub potrebam večjih investicij ne bo zaradi slabega ekonomskega položaja trgovine. Trgovina na drobno mora izboljšati uspešnost poslovanja s čim-bolj racionaino izrabo obstoječega prodajnega prostora in delovne sile, z učinkovitejšim sodelovanjem na dohodkovni osnovi s trgo-vino na debelo in z večjo prožnostjo pri nabavi in distribuciji blaga. V manjših krajih, kjer trgovske delovne organizacije niso zainte-resirane za odpiranje drobnoprodajnih trgoviri, naj bi to možnost ponudili zainteresiranim posameznikom. Poleg specializacije pro-dajaln bomo uvajali tak delovni čas, ki bo priiagojen potrebam potrošnikov. V trgovski mreži moramo zagotoviti povečanje zalog za živ-Ijenje najpomembnejšega blaga in izboljšati storitve. Trgovina na debelo bo nosilka dohodkovnih povezav notranje trgovine s proizvodnjo za zadovoljevanje potreb domačega trga. Na področju trgovine na debelo bo potrebno nameniti več pozor-nosti iskanju notranjih rezerv s hitrejšim obračanjem zalog, z zmanjševanjem terjatev ter z zaostrovanjem finančne discipline in izbcljšanjem kadrovske strukture zaposlenih. Poleg tega bodo morale trgovske organizacije preveriti smotrnost svoje organizira-nosti in povezanosti. 7. Turizem in gostinstvo Ugodne naravne pogoje za razvoj turizma in gostinstva moramo v prihodnjern srednjeročnem obdobju bolje izkoristiti. V občini bomo izdelali pregled primernih lokacij za izgradnjo turističnih objektov. V okviru dogovora o temeljih plana mesta Ljubljane se bo po-trebno dogovoriti o skupnih osnovah za razvoj rekreacijskih centrov v Ljubljani in o prioriteti izgradnje. V nasprotnem primeru bo po-trebno proučiti smotrnost združevanja turistične lakse. Temeljne organizacije s področja gostinstva in turizma morajo v svojih srednjeročnih planih opredeliti politiko do posameznih rekreacijskih področij naše občine ter prevzeti za opjedeljeno politiko tudi odgovornost. Trgovske organizacije, ki imajo v sklopu trgovin tudi gostinske obrate, morajo prilagoditi čas obratovanja v teh lokaUh potrebam tranzitnih gostov. V času sezone je treba zagotoviti nemoteno poslovanje oziroma izboljšati pogoje delovanja in ponudbo v obstoječih rekreacijskih centrih. Turistično ponudbo bomo tudi v prihodnje izvajali v okviru skup-ne ponudbe mesta Ljubljane. Poživili bomo delovanje turističnih društev. Zaradi pomanjkanja kreditnih sredstev v prihodnje ne moremo pričakovati zadovoljivega razvoja kmečkega turizma. Na področju gostinstva bomo poskrbeli za smotrnejše izkori-ščanje obstoječih kapacitet, izboljšanje gostinsko-turističnih stori-tev in izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. Zasebni sektor se bo v sodelovanju z družbenim seklorjem hitreje vključeval v turistično ponudbo. 8. Gradbeništvo Zmanjšanje razpoložljivih investicijskih sredstev za naložbe v gospodarstvu je najbolj občutno prizadelo prav gradbeništvo, pri čemer je prisotno upadanje fizičnega obsega proizvodnje, vse manjša izkoriščenost zmogljivosti kadrov, mehanizacije in opreme. Ko opredeljujemo dolgoročno usmeritev gradbeništva, moramo upoštevati specifičen položaj, ki ga ima gradbeništvo v gospodar-stvu kot celoti in hkrati posredne ter neposredne vplive ekonom-skih in razvojnih gibanj na pogoje gopodarjenja. Za nadaljnji razvoj gradbeništva bo nujno zmanjševanje kapa-citet ob hkratni organizacijski in tehnološki reorganizaciji. 9. Drobno gospodarstvo Razvoj drobnega gospodarstva ostaja za naslednje srednje-ročno obdobje kot naloga, ki mora pomagati pri reševanju struk-turalnih problemov gospodarskega življenja. Pomen drobnega gospodarstva vidimo v izpopolnjevanju industrijske velikoserijske proizvodnje s kooperacijo, « nadomeščanju uvoza in v zadovolje-vanju potreb prebivalstva s storitvami. Ob tem se moramo zave-dati, da izraženih potreb po storitvenih dejavnostih v vseh okoljih ne bo mogoče zadovoljiti. Osnovni problem za to so prostori, ki jih na vseh področjih primanjkuje ali pa so predragi. Rešitev vidimo v smotmejšem oddajanju družbenih posiovnih prostorov v sode-lovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in v financiranju nakupa preko združenih sredstev amortizacije lokalov in večjih bančnih kreditov samostojnim nosilcem osebnega dela. S prostorsko opredelitvijo posebnih con in njihovim urejanjem načrtujemo pridobitev novih površin za potrebe zahtevnejše in hrupnejše dejavnosti drobnega gospodarstva. Ekondmski pogoji bodo prisilili organizacije združenega dela, da bodo prenesle svojo maloserijsko proizvodnjo v enote drob-nega gospodarstva. Hkrati z razvojern kooperacije in povezovanja med industrijo in drobnim gospodarstvom — tudi s samostojnimi nosilci osebnega dela na dohodkovnih osnovah ob skupnem pre-vzemanju rizika in naložb lahko pričakujemo vključevanje drob-nega gospodarstva v mednarodno delitev dela, za industrijo pa zmanjševanje odvisnosti od uvoza. Pospeševali bomo vse oblike združevanja samostojnega oseb-nega dela, tj. zadruge, vse oblike kooperacij in ustanavljanje pogodbenih organizacij. Prav tako bomo morali sodelovati pri oblikovanju zakonodaje, ki ureja področje samostojnega osebnega deia, zlasti glede šte-vila zaposlenih, površin poslovnih prostorov, uvoza opreme, uvoza reprodukcijskega materiala, davčne politike in olajšav ter predmeta poslovanja. III KOMUNALNO !N STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 1. Urejanje prostora Na področju urejanja prostora bomo nadaljevali s podružblja-njem odločanja, pri tem pa bomo poseben napor vložili v razvija-nje zavesti o medsebojni soodvisnosti vseh krajevnih skupnosti ter ožjih lokalnih okolij in o njihovi soodgovornosti za skladen razvoj skupnosti kot celote. Organi krajevnih skupnosti in vsi občani bodo aktivno sodelo-vali pri urejanju prostora, s tem da bomo vzpostavili pogosto in neposredno sodelovanje s pristojnimi upravnimi in inšpekcijskimi službami. Z aktivnostjo stanovanjske skupnosti, komunalne skupnosti, kmetijske zemljiške skupnosti, novoustanovljenega občinskega sklada za stavbna zemljišča in krajevnih skupnosti, zlasti pa z njihovim koordiniranim sodelovanjem na področju zemljiške politike, bomo preprečevali tiste razloge neskladnega prostor-skega razvoja, ki izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči. Z organiziranjem posameznih interesov po gradnji preko krajevnih skupnosti in njihovim usmerjanjem v skladu z dogovorjenim kon-ceptom prostorskega razvoja bomo pričeli razvijati mehanizem, ki bo vnaprej odpravljal razloge neorganiziranih posegov v pro-stoai ter njihove stihijske posledice. Na osnovi dolgoročnih planskih opredelitev v dokumentih »Ljub-Ijana 2000« bomo pristopili k izdelavi prostorskih izvedbenih aktov za območja, ki še nimajo zazidalnih načrtov ali pa je potrebna njihova sprememba zaradi spremenjenih pogojev, v katerih bodo uresničeni bodoči posegi v prostor. Pri tem bo imela prednosi izdelava prostorskih izvedbenih aktov za tista območja, na katerih bodo načrtovani prostorski posegi v naslednjem srednjeročnem obdobju, to je 1991—1995. Izdelali bomo dokumentacijo za nadaljnjo postopno obnovo in revitalizacijo pomembnih spomenikov naravne in kulturne de-diščine, V sodelovanju z drugimi Ijubljanskimi občinami bomo nadalje-vali z napori po bolj učinkovitem delovanju vseh strokovnih in upravnih služb na področju urejanja prostora, prav tako pa bomo posodobili administrativno poslovanje pristojnih občinskih služb. Poleg navedenih splošnih in stalnih nalog bomo konkretne aktivnosti izvajali na naslednjih območjih: — na področju stanovanjske graditve se bomo zavzemali za dosledno izvajanje vseh začetih aktivnosti, ki se nanašajo na načrtovano stanovanjsko izgradnjo in kompleksno ureditev pro-stora vključno s storitvenimi in družbenimi dejavnostmi na ob-močjih Nove Dravlje, Podutik, Šentvid, Preska, Svetje in Vodice, — izvajali bomo organizirano stanovanjsko individualno grad-njo na območjih Podutikaj Pirnič, Vižmarij, Vodic in Stanežič, ' — na območju Stare Siške bomo intenzivneje opravljali pre-novo in rekonstrukcijo, — pričeli bomo organizirano urejati rekreacijske površine med gorenjsko in kamniško progo, — med Vižmarji-Brodom in Mednim bomo ob reki Savi uredili sprehajalno pot in nekatere lokacije ob njej kot zametek bodo-čega rekreacijskega pasu, — ob odpravljanju barak v Korotanskem naselju bomo opre-delili podrobnejšo namensko rabo območja med TZ Litostroj in severno obvoznico na nivoju izvedbenih prostorskih načrtov, — na območju Guncelj in Stanežič bomo območje eksploati-rane gramoznice pričeli namenjati končnemu programu, — na področju urejanja industrijskih in servisnih con bomo izvajali programe posameznih investitorjev skladno z njihovimi srednjeročnimi načrti. 2. Opremljanje siavbnih zemljišč Na področju komunalnega gospodarstva bomo v okvim ome-jenih finančnih možnosti vzdrževali in obnavljali ter gradili nove komunalne, prometne in energetske naprave ter objekte. Pri dolo-čanju prioritete teh del bomo izhajali iz njihovega nepogrešljivega pomena, ki ga imajo za organizirano življenje skupnosti. Prednost bomo dajali tistim investicijam, ki pomenijo zagotovitev eksistenčno pomembnih dobrin ter tistim, ki so nujne za vzdrževanje dogovor-jeno normalnih pogojev bivanja v organizirani skupnosti. a) Na področju prometa bomo v skladu z možnostmi krepili in širili javni transport na nova težišča naselitve ter v primestje. Po-stopoma bomo rekonstruirali preobremenjene regionalne in lokal-ne ceste, pri čemer bodo imele prednost tiste ceste, katerih iz-gradnja se prenaša iz tekočega srednjeročnega obdobja, ter tiste, ki so neposredno povezane z uresničevajem programov stanovanj-ske in poslovne gradnje. Postopoma bomp pripravljali in v skladu z možnostrni izvajali delne rekonstrukclje oziroma spremembe tras tistih tranzitnih cest, ki potekajo skozi starejša naselja in ki so pro-blematične s prometnovarnostnega stališča. Pristopili bomo k ure-janju kolesarskih stez in hodnikov za pešce v naseljih, kjer je ta razširitev možna. Prav tako bomo pričeli s pripravami za izgradnjo mostu prek Save med Verjami in Medvodami. V mestnem območju občine bomo z lokalnimi rekonstrukcijarni obstoječih prometnic ra-cionalizirali prometne tokove in odpravili tranzitni in tovorni promet z ulic v bivalnih območjih ter s tem izboljšali tamkajšnje pogoje bivanja. b) Na področju vodoskrbe bomo le-to še nadalje izboljševali v primestnih območjih, in sicer po eni strani z okrepitvijo virov in omrežja v tistih območjih, ki so že navezana na enega izmed treh organiziranih vodovodnih sistemov na območju naše občine, po drugi strani pa s saniranjem in okrepitvijo lokalnih vodovodnih sistemov v višinskih naseljih na območju Polhograjskih Dolomilov. c) Na področju odvajanja odpadnih voda bomo poleg vzdrže-vanja obstoječega kanalizacijskega omrežja posebno pozornost posvečali izgradnji novega omrežja, in sicer po eni strani na ob-močjih organizirane gradnje stanovanj in poslovnih objektov, po drugi strani pa na območjih, kjer odplake onesnažujejo oziroma ogrožajo obstoječe vodne kapacitete (podtalne zaloge pitne vode, reka Sava). Pri zaščiti podtalnice se bomo zavzemali za širšo skrb pri izgradnji kanalizacijskega omrežja oziroma lokalnih čistilnih naprav ob dejstvu, da se na območju občine Ljubljana-Šiška zaradi geografskih značilnosti Ljubljane nahajajo obsežni pasovi črpališč pitne vode za celotno mesto. V tem smislu bomo pristopili k oprem-Ijanju s kanalizacijo naselij v 4. varstvenem pasu vodnih virov na obeh straneh Save (Slanežiče, Pirniče, Tacen, Šmartno in Ga-meljne) in jih navezali na obstoječe kanalizacijske kolektorje. S prevezavo kolektorja Medvode—Brod na obstoječi kolektor po Celovški cesti bomo razbremenili čistilno napravo na Brodu ter odpravili onesnaževanje Save, ki ga povzroča tovarna Aero v Medvodah. S komunalnimi napravami bomo opremili tudi območje Vodic. Obenem bomo proučili možnosti glede načina odprave onesna-ževanja s strani organizacij kmetijske proizvodnje na območju Hraš in Vodic. d) Na področju urejanja stavbnih zemljišč bo novoustanovljeni sklad za stavbna zemljišča vodil aktivnosti v zvezi s pripravo in urejanjem vseh zemijišč, na katerih bodo potekale aktivnosti v ob-dobju 1986—1990 in tiste, ki jih bo dolgoročni plan Ijubljanskih ob-čin načrtoval za obdobje 1991—1995. 3. Stanovanjsko gospodarstvo Izhajajoč iz razvojnih možnosti glede stanovanjske gradnje in dejstva, da je zadovoljevanje potreb po novih stanovanjih na ožjem območju Ljubljane skupen problem vseh petih Ijubljanskih občin ler iz nujnosti, da z razpoložljivimi sredstvi za stanovanjsko in ko-munalno gradnjo dosežemo čim večji učinek, bomo na območju občine organizirano usmerjali stanovanjsko gradnjo v racionalno število gradbišč. Pri tem bomo prvenstveno vodili aktivnosti pri do-končanju gradenj na že pričetih območjih, pri dopolnilni gradnji na komunalno že opremljenih zemljiščih ter gradnji, kjer investicije v komunalno opremo novih zemljišč pomenijo hkrati odpravo pe-rečih lokalnih komunalnih problemov. Prav tako bomo usmerjali v prenovo in rekonstrukcijo starejših predelov povsod tam, kjer to pogojujejo potrebe po novih stanovanjih, izboljšanje bivalnih po-gojev, sanacija socialne problematike v degradiranih starih ob-močjih in sanacije vseh gradbeno-tehnično neustreznih objektov. Težišče stanovanjske novogradnje bo na območju Podutika, in sicer v otoku ŠS 12-2a, pri čemer se bomo tako v tej kot tudi v vseh drugih soseskah pravočasno organizirali za usklajeno vo-denje vseh aktivnosti tako pri združevanju pričakovalcev stanovanj in kasnejšem ustanavljanju skupnosti stanovalcev kot tudi za ne-moten potek same gradnje. Na področju zasebne stanovanjske gradnje bomo samoupravno povezali stanovanjske zadruge v sa-moupravni stanovanjski skupnosti ter zagotovili njihovo dogovar-janje glede usklajenega in enakopravnega usmerjanja članstva stanovanjskih zadrug pri zadovoljevanju njihovih stanovanjskih potreb. Pri tem bomo stanovanjsklm zadrugam zagotavljali po-trebno pomoč na področjih njihove družbene vloge, to je tako pri angažiranju zasebnih sredstev za reševanje stanovanjskih pro-blemov, kot tudi pri usmerjanju zasebne pobude skladno s širše dogovorjenim konceptom urbanizacije. Na področju prenove si bomo pri opredeljevanju enotnega Ijub-Ijanskega koncepta prizadevali uveljaviti take kriterije za določitev prioritete objektov in območij za prenovo, ki bodo izhajali iz dejstva, da se sredstva za prenovo združujejo iz stanovanjskega dinarja ter da je pomembna naloga teh sredstev prispevati k razreševanju stanovanjskih problemov. Prioriteto naj bi v tem smislu imela tista območja, ki so najbolj nujna tako s socialnih vidikov in kjer je možno doseči čimvečjo kakovostno in količinsko izboljšavo, čeprav tudi kombinirano z rekonstrukcijami in novogradnjami. Težišče prenove na območju občine bo v Stari Šiški, Pod hribom, v Šentvidu in v Medvodah. Prav tako bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju proučili možnosti postopne prenove starejših ruralnih naselij. Proučili bomo nadaljnje možnosti odprave barakarskih naselij ter stanovanj 6. in 7. kategorije na osnovi veljavnega družbenega do-govora, nakar bomo skupaj s pristojnimi dejavniki na osnovi točno opredeljenega terminskega plana pričeli intenzivneje razreševati to problematiko. Pospešeno bomo ustanavljali skupnosti stanovalcev, skrbeli za čimvečjo učinkovitost in uspešnost njihovega dela, pri tem pa bomo zagotavljali tako organiziranost strokovnih služb, ki bo s kvaliteto in učinkovitostjo svojega dela v dejansko pomoč stanovanjski sa-moupravi. 4. Požarna varnost Usposabljali in dograjevali bomo samoupravno požarno skup-nost kot mesto dogovarjanja in sporazumevanja vseh delovnih Ijudi in občanov za uresničevanje požarne varnosti, kar zlasti zahteva nadaljnje poglabljanje in utrjevanje delegatskih odnosov, dograje-vanje in usposabljanje zbora izvajalcev in uporabnikov ob sodelo- vanju z vsemi, ki so dolžni sodelovati pri izvajanju srednjeroč-nega načrta požarnega varstva z istočasnim sprejemanjem svojih obveznosti. V sodelovanju z zvezo samoupravnih skupnosti mesta in drugih občinskih skupnosti bomo organizirali in skrbeli za samo-upravno izobraževanje delegatov požarne skupnosti, članov iz-vršnega odbora, drugih organov skupnosti in drugih dejavnikov, odgovomih za požamo varstvo. Sodelovali bomo z občinskimi gasilnimi zvezami in mestno ga-silsko zvezo ter Gasilsko brigado Ljubljana pri proučevanju in raz-voju prostovoljnega gasilstva, njegove tehnične opremljenosti, strokovnega usposabljanja in sistema medsebojnega obveščanja. Skrbeli bomo za operativno sposobnost članov prostovoljnih in in-dustrijskih gasilskih društev za gašenje, reševanje in lokaliziranje požarov. V sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo bomo izpolnjevali stro-kovno-preventivno vzgojo občanov v krajevnih skupnostih, delav-cev v manjših delovnih organizacijah, kakor tudi v šolah, vrtcih in drugih ustanovah za primere požarov ali elementarnih nesreč. Prav tako bomo utrjevali sodelovanje z drugimi organizacijami in strokovnimi službami, štabom civilne zaščite občine, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami. Pripravili Domo programe za gradnjo novih gasilskih domov ter adaptacijo obstoječih, prav tako pa tudi programe za novogradnje gasilskih rezetvoarjev-bazenov, črpališč in drugih vodnih virov za oskrbo s požarno vodo. V okviru materialnih možnosti bomo nabavili gasilsko opremo in gasilska sredstva za prostovoljna gasilska društva v občini. Vso skrb bomo posvečali vzdrževanju gasilskega orodja in opreme. Še naprej bomo aktivno sodelovali pri nadaljevanju in dopolnje-vanju projekta »Ogroženost in varstvo pred požarom občin in mesta«. IV. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V pripravi osnutka in predloga družbenega plana občine Ljub-Ijana-Šiška za obdobje 1986—1990 bo potrebno pri načrtovanju nadaljnjega razvoja družbenih dejavnosti na območju občine upo-števati predvsem naslednje usmeritve in dejstva (ki jih je nakazala že analiza o razvojnih možnostih), in sicer: 1. V obdobju 1986—1990 bomo v občini Ljubljana-Šiška na pod-ročju družbenih dejavnosti v glavnem ohranjali doseženo raven družbenega standarda s tendenco upadanja, v letih 1989 in 1990 zlasti na področju izvajanja daižbeno organiziranega varstva in vzgoje predšolskih otrok in osnovnošolskega standarda. Pri tem je potrebno upoštevati, da se naslednje srednjeročno obdobje nepo-sredno navezuje na dolgoročni daižbeni plan občine, ki ga bo po-trebno izvajati kontinuirano v skladu z že sprejetim načrtom ures-ničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. 2. Ker se bo materialna osnova za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju uresničevala v zaostrenih pogojih gospodarjenja, bo potrebno v planskih dokumentih izpostaviti med drugim: — prednost financiranja tistih družbenih dejavnosti, ki nepo-sredno vplivajo na hitrejšo gospodarsko rast in zagotavljajo krepitev osnovnih elementov daižbenega standarda ter hkrati omogočajo oziroma vplivajo na boljše življenjske in delovne pogoje delovnih Ijudi in občanov. Zaradi tega bodo imela tudi v naslednjem srednje-ročnem obdobju pri zagotavljanju finančnih sredstev prednost pod-ročja vzgoje in varstva predšolskih otrok, izobraževanja, osnovne-ga zdravstvenega varstva, socialnega varstva in raziskovalne de-javnosti, — v skladu s cilji dolgoročne gospodarske stabilizacije je po-trebno z družbenim planom občine predvideti vse možne obiike nadaljnjega preslrukturiranja družbenih dejavnosti v smislu funk-cionalnega povezovanja obstoječih kadrov in ekonomske izrabe prostorov in opreme, — selektivni pristop financiranja programov SIS družbenih de-javnosti in njihovo nadaljnje prestrukturiranje terja, da se v planskih dokumentih predvidi in posebej izpostavi možnost za ustrezno do-polnitev obstoječih normativov, kriterijev in meril, ki se sicer v teko-čem srednjeročnem obdobju že uporabljajo za financiranje pro-gramov zdravstva, predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in usmer-jenega izobraževanja, pri čemer pa bi bilo potrebno, da se ti nor-mativi in kriteriji dopolnijo predvsem z vidika možnosti ocenjevanja kvalitele storitev. Posebej bo potrebno izpostaviti nujnost priprave meril, kriterijev in normativov za financiranje programov kulturnih in telesnokulturnih dejavnosti in za ocenjevanje kvalitete izvajanih elementov programov. 3. V planskih dokumentih bo potrebno nameniti poseben pouda-rek poglabljanju samoupravnih socialističnih odnosov v okviru de-lovanja delegatskega sistema SIS družbenih dejavnosti in uveljav-Ijanju svobodne menjave dela kot temeljne oblike samoupravnega povezovanja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti kot sestavnega dela družbene reprodukclje. Predvideti bi bilo potrebno tudi možnost, da se večji del finančnih sredstev zagotovi na podlagi neposrednega financiranja uporabnikov v okviru neposredne svo-bodne menjave dela. 4. V planskih dokumentih bo potrebno poseben poudarek na-meniti dograjevanju organiziranosti SLO in družbene samozaščite na celotnem področju delovanja SIS in OZD družbenih dejavosti. 5. Objekti družbenega standarda bodo predstavljali tudi v na-slednjem srednjeročnem obdobju eno od materialnih osnov za iz-vajanje posameznih piogramov dejavnosti. Zaradi tega bo potreb-no posvečati posebno pozornost vzdrževanju navedenih objektov in zaostriti osebno odgovornost poslovodnih organov ter drugih odgovornih delavcev v OZD družbenih dejavnosti. V letu 1985 naj bi bila pripravljena analiza stanja vseh objektov družbenega stan-darda z vidika prioritetnih vzdrževalnih del, ki jih bo potrebno neod-ložljivo realizirati v obdobju 1986—1990, da bi se tako izognili na-stajanju družbene škode na posameznih objektih družbenega stan-darda, ki se vključujejo tudi v dolgoročno obdobje nadaljnjega raz-voja družbenih dejavnosti. Izhajajoč iz analize razvojnih možnosti bi bilo potrebno v pripravi družbenega plana za naslednje srednjeročno obdobje upoštevati tudi naslednja izhodišča in usmeritve po posameznih področjih družbenih dejavnosti. 1. Otroško varstvo V projekciji izvajanja družbeno organiziranega varstva pred-šolskih otrok za obdobje 1986—1990 bo potrebno upoštevati, da se bo število predšolskih otrok do leta 1990 povečalo za okoli 1500 otrok, pri čemer pa bo možno za izvajanje varstva in vzgoje otrok uporabljati le obstoječi varstveni prostor, kar pomeni, da se bo od-stotek vključenih otrok v primerjavi z letom 1985 (62 % otrok v VVO) zmanjšal v letu 1990 na 52 % in bo pod Ijubljanskim povprečjem. Zaradi tega bo potrebno z družbenim planom predvideti možnost za razvijanje različnih diferenciranih oblik varstva otrok, kot je krajši in s tem cenejši čas bivanja v WO za otroke, kalerih staršem taka oblika varstva bolj ustreza. Predvideti je potrebno tudi možnost prehodnega varovanja otrok za starše, ki delajo v več izmenah in druge oblike varstva ter vzgoje, ki so se v preteklem obdobju že vsestransko pozitivno uveljavile. Prj izvajanju celotnega programa družbenega varstva in vzgoje predšolskih otrok bo potrebno še nadalje razvijati in dopolnjevati vse pozitivne vsebinske izkušnje integracijskih procesov, ki so bili izvedeni oz. se uspešno izvajajo v tekočem srednjeročnem obdobju. 2. Vzgoja in izobraževanje Osnovno šolstvo Osnovna šola bo poleg družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok še naprej temeljno izhodišče za vključevanje mladih v nadalj-nji izobraževalni proces. Pri tem pa bo potrebno poudariti nujnost optimalnega izkoriščanja obstoječega osnovnošolskega prostora v občini Ljubljana-Siška, ki se do leta 1990 ne bo povečal. Prostorski deficit se bo delno zmanjšal le z izgradnjo osnovne šole v KS Bratov Babnik, v primerjavi z drugimi Ijubljanskimi ob-činami pa bo osnovnošolski standard v občini Ljubljana-Šiška še nadalje pod povprečjem Ljubljane. Ne glede na to pa bo potrebno v planskih dokumentih posebej izpostavili naslednje vsebinske ele-mente poslanstva osnovne šole: — osnovna šola mora v naslednjem srednjeročnem obdobju še bolj kot doslej postati vzgojno izobraževalno, družbenopolitično in kulturno središče v krajevnih skupnostih, — na področju COS bomo ohranjali in dopolnjevali doseženo raven razvitosti celodnevne šole s poudarkom na nadaljnjem utrje-vanju in izvajanju elementov COŠ, ki morajo postati obvezne se-stavine življenja in dela vsake osnovne šole v skladu z novim pro-gramom življenja in dela OŠ, ki se bo uveljavil v vseh razredih os-novne šole do šolskega leta 1986/87. Osnovne šole se bodo morale še bolj vsestransko povezovati s srednjimi šolami usmerjenega izobraževanja v cilju pravočas-nega usmerjanja učencev. Usmerjeno izobraževanje V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo Srednja šola teh-ničnih strok Litostroj, Srednja šola za elektroniko in ŽG-ŽSC TOZD Železniška srednja šola Ljubljana izvajale učne programe usmerje-nega izobraževanja v skladu s potrebami dnjžbenega dela in pro-grami PIS. V družbenem planu občine je potrebno iskati ustrezne rešitve za sanacijo stanja, s katerim se sooča Srednja šola tehničnih strok Litostroj, ki za 1000 učencev ne bo mogla izvajati telesnovzgojnega programa, ker nima telovadnice. Prav tako je potrebno dokončno razrešiti prostorski problem manjkajočih učilnic za izvajanje prak-tičnega pouka, ki jih potrebuje Srednja šola za elektroniko v Sent-vidu. Z vidika dolgoročnega razvoja usmerjenega izobraževanja za področje elektronike v Sentvidu bo potrebno proučiti potencialne možnosti razvoja te šole v center s poudarkom na prostor in potrebe po strokovnih kadrih. 3. Raziskovalna dejavnost ' ¦ - Raziskovalna dejavnost bo imela tudi v naslednjem srednjeroč-njem obdobju kot dejavnost posebnega družbenega pomena prio-ritetno mesto, pri čemer bomo: — intenzivirali napore za večje dohodkovno povezovanje orga-nizacij združenega dela materialne proizvodnje z organizacijami združenega dela, ki izvajajo raziskovalno dejavnost, da bi uveljavili in pospešili razvoj inventivne dejavnosti ter dejansko uporabo ino-vacij v praksi, — dali večji poudarek združevanju sredstev za financiranje prednostnih raziskovalnih dejavnosti, — izboljšali kadrovsko strukturo zaposlenih v organizacijah združenega dela raziskovalnih dejavnosti, — zagotovili ustvarjalnim kadrom pogoje za specializacijo in izpopolnjevanje v okviru štipendijske politike in ustreznih oblik izo-braževanja. 4. Zdravstvo Področje zdravstvenega varstva bo tudi v naslednjem srednje-ročnem obdobju predstavljalo enega izmed temeljnih elementov socialne politike in življenjske ravni vseh delovnih Ijudi in občanov ter pomemben dejavnik njihove produktivnosli in obrambnih spo-sobnosti. Glede na to, da so bili v preteklem obdobju z izgradnjo manjka-jočega zdravstvenega prostora zagotovljeni za izvajanje osnovne-ga zdravstvenega varstva temeljni materialni pogoji, bi bilo potreb-no v družbenem planu opredeliti naslednje prioriletne naloge: — izpostaviti obveznosti TOZD osnovnega zdravstvenega var-stva Šiška po čim bolj racionalnem izkoriščanju obstoječih prosto-rov in opreme ter takega razporejanja kadrov, ki bo ustrezal po-krivanju dejanskih potreb po izvajanju kvalitetnih zdravstvenih sto-ritev na posameznih lokacijah, — osnovna zdravstvena služba mora v sodelovanju z organiza-cijami združenega dela intenzivirati napore za nadaljnje zmanjše-vanje bolniškega staleža, — pospešiti moramo preventivno zdravstveno varstvo v vseh okoljih, da bomo ugotovili in preprečevali najpogostejša obolenja in krepiti zdravstveno prosvetljenost delovnih Ijudi in občanov, — z družbenim planom bi bilo potrebno opredeliti tudi nujnost nadaljnjega sodelovanja osnovne, specialistične m bolnišnične zdravstvene dejavnosti, da bi izvedli ustreznejšo delitev dela in zmanjšali porabo družbenih sredstev, — med prioritetne naloge je potrebno uvrstiti tudi razvijanje or-ganizacije zdravstvene službe v pogojih družbene samozaščite, splošnega Ijudskega odpora in Ijudske obrambe ter v izrednih raz-merah. 5. Socialno varstvo Pri opredeljevanju srednjeročnih nalog za področje socialnega varstva bi bilo potrebno izhajati \z osnovne ugotovitve, da si bodo delovni Ijudje in občani materialno varnost zagotavljali predvsem z lastnim delom, izvajanje vseh oblik pomoči pa se bo nanašalo le na socialno ogrožene osebe. Ob pričakovanih gospodarskih gibanjih in problematiki, ki izhaja iz upadanja vrednosti realnih osebnih dohodkov, se bo moralo so-cialno varstvo intenzivneje vključevati v tekoče izvajanje ukrepov socialne in gospodarske polilike. Upoštevaje gibanje cen osnovnim življenjskim proizvodom bo potrebno prilagajati zneske najnižjih osebnih dohodkov, tako da bodo še zagotavljali materialno in so-cialno varnost delavcev. Hkrati s tem bo potrebno dosledno izvajati tiste člene samo-upravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic, ki določajo valorizacijo družbeno-denarnih pomoči, pri čemer bo potrebno poleg odnosa zajamčene ravni socialne vamosti sprotno analizirati to raven glede na življenjske stroške posameznih kate-gorij prebivalcev, da razkorak med gibanji osebnih dohodkov in živ-Ijenjskih stroškov ne bo ogrozil eksistence socialno najšibkejših slojev prebivalstva. Za celotno področje socialnega varstva bi moral družbeni plan občine za obdobje 1986—1990 odražati sintezo vseh bistvenih elementov socialno varstvene politike, ki bodo sicer vgrajeni v pro-grame posameznih SIS, potrebno pa jih bo usklajevati v cilju opre-deljevanja in izvajanja enotne politike socialne varnosti tako v občini kot na nivoju mesta Ljubljane. Potrebno bo preučiti tudi možnost združitve občinskih skupnosli socialnega varstva v enotno skup-nost oziroma možnost združitve interesnih skupnosti, ki se vklju-čujejo v SIS socialnega varstva v enotno samoupravno interesno skupnost, da bi se tako zagotovili pogoji za ažuriranje in bolj uskla-jeno izvajarrje dogovorjenih prednostnih nalog na navedenem pod-ročju. 6. Zaposlovanje Področje zaposlovanja bo potrebno vgraditi v družbeni plan ob-čine kot večplastno kategorijo, ki se po vsebini neposredno nave-zuje na zagotavljanje eksistence občanov in delovnih Ijudi. Zaradi tega bi bilo potrebno izpostaviti nujnosl takih pianskih izhodišč, s katerimi bodo zagotovljene osnove za produktivno zaposlovanje, za zmanjševanje režijskega dela v gospodarstvu in negospodar-stvu ob sočasnem preusmerjanju viškov delavcev v proizvodnji ter zagotavtjanje novih zaposlitvenih možnosti mladim strokovnim kadrom. Z vidika zagotavljanja socialne varnosti bo potrebno z družbenim planom opredeiiti nujnost: — nadaljnjega zagotavljanja življenjskih in kulturnih pogojev delavcev v skladu s samoupravnim sporazumom in družbenim do-govorom, — poseben poudarek bo potrebno nameniti zaposiovanju pri-pravnikov in kadrovskih štipendistov ter izvajanju take štipendijske politike, ki bo izhajala iz kadrovskih potreb združenega dela, — posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi opredelitvi mož-nosti za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. V okviru zadovoljevanja kadrovsko izobraževalnih potreb usmer-jenega izobraževanja bo potrebno predvideti intenziviranje poklic-nega svetovanja za osnovnošolsko in srednješolsko mladino za pravočasno usmerjanje učencev. Z družbenim planom bi bilo potrebno opredeliti tudi možnosti za večizmensko delo povsod tam, kjer obstajajo možnosti za to. 7. Kultura Glede na to, da bo nadaljnji razvoj kultumih dejavnosti v občini v naslednjem srednjeročnem obdobju še nadalje pogojen z obsto-ječimi materialnimi osnovami, ki so odraz zaostrenih pogojev go-spodarjenja in nadaijnjega zmanjševanja sredstev za skupno po-rabo, bo potrebno v družbenem planu za obdobje 1986—1990 iz-postaviti zlasli naslednje vsebinske sklope kultumih dejavnosti: — ohranjati in poglabljati doseženo raven in obseg kulturno-umetniškega delovanja amaterskih skupin in društev, — aktivneje reševati pomanjkanje prostora za centralno knjiž-nico v Šiški, — opredeliti strukturo virov financiranja programa Vodnikove domačije, ki mora bitl vgrajena v program mestne kulturne skup-nosti kot skupna naloga, — zavzemali se bomo za postopno sanacijo obstoječih kulturnih domov in muzeja tujih kultur v Goričanah. Z družbenim planom je potrebno posebejopredeliti poslanstvo centralne knjižnice in glas-bene šole Franc Sturm. 8. Telesna kultura Z družbenim planom je potrebno predvideti nadaljnje razvijanje koncepta množičnega vključevanja občanov v telesnokulturne de-javnosti s poudarkom na podružbljanju telesne kulture v KS in TOZD. Osnovni cilj izvajanja telesnokulturnih dejavnosti in programov mora postati pridobivanje navad, ki bodo pripomogle k krepitvi zdravja in psihofizičnih sposobnosti ter delovne uspešnosti prebi-valstva. Enako kot za področje kulture bi biio potrebno oceniti tudi možnosti za postopno sanacijo najbolj ogroženih telesnokulturnih objektov, na katerih iz ieta v leto nastaja večja družbena škoda. Pri tem bo potrebno za izvajanje posameznih programov opti-malno izkoristiti vse obstoječe telesnokulturne in športnorekreacij-ske površine vključno s šolskimi telovadnicami, ki so bile na ob-močju občine zgrajene iz I., II. in III. samoprispevka. Ne glede na to, da bomo v obdobju 1986—1990 za izvajanje programov SIS družbenih dejavnosti morali usmerjati napore v ra-cionaino izkoriščanje obstoječih prostorskih zmogijivosti v že zgra-jenih objektih družbenega standarda, pa bo potrebno z družbenim planom nakazati možnosti za dolgoročno razrešitev prostorskega deficita na prednostnih področjih družbenih dejavnosti z vidlka na-daljnje stanovanjske gradnje in porasta števila prebivalstva do leta 2000. Zaradi tega je potrebno, da se za srednjeročno obdobje 1986 do 1990 nakažejo z družbenim planom možnosti za izgradnjo os-novne šole in vzgojnovarstvenega objekta v KS Podutik, ki bo rea-lizirana po letu 1990, prav tako pa je potrebno z družbenim planom opredeliti tudi mikro lokacije za izgradnjo osnovne šole v KS Ga-meljne ter lokacijo za izgradnjo nove šole v KS Sora. Posebej je potrebno preučiti tudi možnosti za razrešitev prostorskega deficita centralne knjižnice Šiška in za njene dislocirane enote, ki jih bo potrebno organizirati na oddaljenejših območjih (KS Koseze, Do-lomitski odred, Podutik) glede na veliko gostoto prebivalstva. V. SPLOŠNA PORABA Občinska skupščina bo skladno z zakonom, odloki in družbenimi dogovori oblikovala obseg splošne porabe, tako da bodo prihodki zaostajali za rastjo dohodka gospodarstva. Na področju davčne politike se bomo zavzemali, da bodo stopnje od osnov davkov iz dohodka in osebnega dohodka, prometnih dav-kov in taks enake v vseh Ijubljanskih občinah in usklajene v SR Slo-veniji. Nadaljevali bomo oblikovanje enotnih meril za objektivnejše ob-likovanje porabe med šestimi proračuni v Ljubljani, zlasti pri obli-kovanju globalne višlne sredstev posamezne občine v okviru skup-ne bilance v Ljubljani, deleža občine pri financiranju skupnih nalog mesta, pri financiranju dejavnosti upravnih organov, pravosodja in krajevnih skupnosti. Iz občinskega proračuna bomo zagotovili sredstva za racionalno in kvalitetno delo upravnih organov in temeljnih pravosodnih orga-nov, izvajanje programa dela Ijudske obrambe, ter teritorialne ob-rambe, delegatskega sistema in delovne skupnosti krajevnih skup-nosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih organov, organizacij in skupnosti, ki se financirajo iz splošne porabe občine. Zagotovili bomo sofinanciranje programa cest v Ljubljani, dela postaje milice in druge občasne potrebe. Zavzemali se bomo za ekonomičnejše trošenje proračunskih sredstev, nadaljevali bomo z modernizacijo opreme upravnih orga-nov in z izločanjem posameznih odhodkov proračuna, ki ne sodijo v splošno porabo. VI. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo razvoj splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite odvisen od uspešnosti gospo-darjenja v občini. Prizadevati si moramo, da bo ostalo financiranje skupnih nalog SLO in DS v občini vsaj na enaki ravni kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Zato bomo morali smotrno gospodariti z zaupanimi družbenimi sredstvi in zagotoviti kvaliteten razvoj splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Nadaljevali bomo s podaižbljanjem SLO in DS. Ob usklajenem delovanju komitejev za SLO in DS, družbenopolitičnih organizacij ter drugih organov in organizacij bomo odpravili vse pomanjklji-vosti, ki so se pokazale v sedanjem obdobju. Posebno skrb bomo posvetili kvaliteti vzgoje in pouka prebi-valstva s področja obrambnih priprav, samozaščitnih in varnostnih ukrepov, vključujoč objektivno informiranje in obveščanje delovnih Ijudi in občanov. Še nadalje bomo skrbeli za višjo stopnjo izurjenosti občinskega štaba TO za opravljanje formacijskih nalog in usposobljenost enot teritorialne obrambe ter usposabljanje pripadnikov narodne za-Ščite. Enako skrb bomo posvetili pripravi in izvedbi nalog enot in štabov civilne zaščite. Narodni zaščiti bomo kot najvišji obliki samozaščitnega in samo-obrambnega delovanja v vseh delovnih in bivalnih okoljih zagoto-vili strokovno usposabljanje za naloge ob naravnih nesrečah, iz-rednih razmerah ter ob vojni nevarnosti. Usposabljanje in materialno izpopolnjenost štabov in enot civilne zaščite bomo v še večji meri prilagodili potrebam občine oziroma specifičnostim delovnega in bivalnega okolja. Za potrebe občine je potrebno dopolniti in izuriti zdrjženi odred civilne zaščite, ki predstavlja mobilno jedro pri opravljanju nalog in izvajanju ukrepov civilne zaščite. Skladno s programom graditve javnih zaklonišč na območju mesta Ljubljane je potrebno zagotoviti vsaj enak tempo graditve kot sedaj in organizirati vzdrževanje in uporabo leh prostorov. Za vse strukture SLO in DS občine moramo v naslednjih dveh letih zagotoviti sredstva za osebno In kolektivno RKB zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi. Do konca srednjeroč-nega obdobja pa morajo biti s temi sredstvi opremljeni vsi delovni Ijudje in občani. Ob upoštevanju političnovarnostne ocene v vseh temeljnih oko-Ijih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih bomo redno dopolnjevali in usklajevali varnostne načrte in prlprave prilagajali spremenjenim razmeram in potrebam. Posebno skrb bomo posvetili varovanju družbenega premo-ženja. Še nadalje bomo izvajali preventivne ukrepe v cestnem prometu in pri varovanju človekovega okolja z osveščanjem in vzgojo de-lovnih Ijudi in občanov, pri čemer bomo največjo skrb posvetlli mladini. VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevno samoupravo in njen delegatski sistem moramo še na-dalje dopolnjevati in razvijati. Aktivirati moramo samoupravne interesne skupnosti, ki so eden izmed dejavnikov financiranja krajevnih skupnosti, da bo daižbeni dogovor o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovolje-vanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov zaživel. V skladu s stabilizacijskimi prizadevanji je potrebno zelo pre-udarno sprejemati programe, ki se financirajo iz krajevnih samo-prispevkov in zagotoviti, da bo prišla pri tem do veljave solidarnost delovnih Ijudi in krajanov ter aktivnost krajevnih skupnosti. V to obliko je potrebno vključevati tudi vse samoupravne interesne skupnosti. Krajevne skupnosti bodo krepile sodelovanje in povezovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami zdru-ženega dela z njihovega območja. V okviru možnosti bomo še nadalje reševali prostorske probleme krajevnih skupnosti. Ustanovljena delovna skupnost krajevnih skupnosti občine Ljub-Ijana-Šiška zagotavlja samoupravno organiziranost delavcev kra-jevnih skupnosti in uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. Obenem omogoča večjo ažurnost in kvaliteto pri opravljanju del in nalog za potrebe krajevnih skupnosti, s čimer bo omogočeno pravočasno izpolnje-vanje planov in zakonito opravljanje samoupravno dogovorjenih obveznosti. Obrazložitev: Predlagatelj je pri oblikovanju predloga upošteval pripombe de-legacij in konferenc delegacij, stališča predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov in izvršnega sveta, predsedstva OK SZDL in razpravo na sejah zborov skupščine občine Ljubljana-Šiška dne 19. 7.1984. Upošteval je vse konkretne pripombe in jih vgradil v predlog. Ob tem poudarja, da po 30. členu zakona o sistemu druž-benega planiranja in o družbenem planu SRS predstavljajo smer-nice »izhodišča, skupne cilje, usmeritve in okvire družbene politike za naslednje plansko obdobje«. Iz tega vzroka ni mogel upošlevati naslednjih pripomb: . 1. Izvršni odbor predsedstva OK SZDL a) Formiranje intervencijskega sklada za pospeševanje kmetij-stva na občinskem nivoju ni možno zaradi čiščenja proračunov in stališča republiškega sekretariata za finance, da se ta sredstva ne štejejo kot splošna poraba. b) Kvantitativni prikaz dinamike rasti posameznih elementov (gibanje prebivalstva, zaposlenost, razpoložljiva sredstva družbe-nega proizvoda itd.) bo vsebinsko vključen v srednjeročni plan, ko bodo temeljni nosilci planiranja pripravili te podatke oziroma bo Zavod za družbeni pian Ljubljana izdelal bilanco ustvarjanja in de-litve družbenega proizvoda po narnenu za Ijubljanske občine in mesto Ljubljana. c) V obdobju 1986—1990 ne predvidevamo investicijskih vla-ganj v izgradnjo hotelskega objekta in blagovnega centra. izgradnja tržnice je odvisna od tega, kako uspešno bo iskanje investitorjev. d) O vsebini in vlogi informacijskega sistema občine se bomo dogovorili na nivoju mesta Ljubljana, kajti v teku je opredeljevanje zadolžitev Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana glede organi-ziranosti inforrnacijskega centra in računalniške obdelave za po-trebe Ijubljanskih občin in mesta Ljubljane. e) Nezasedeni prostori, ki so v posameznih krajevnih skup-nostih, so v lasti posameznih gradbenih delovnih organizacij. Iz proračuna občine nakup lokalov ni možen zaradi pomanjkanja, sredstev in ker bi tak nakup pomenil nenamensko rabo proračun-skih sredstev. f) Financiranje KS, DPO in delegatskega sistema je po mnenju predlagatelja razrešeno v taki meri, kot dopuščajo razpoložljiva finančna sredstva in obstoječa zakonodaja ter družbeni dogovori. g) Princip skladnejšega razvoja Medvod in Vodic je opredeljen v gradivu Osnutek dolgoročnega plana in mesta Ljubljana za ob-dobje 1986—1995/2000 v poglavju Razvoj izvenmestnih območij Ljubljane. Medvode in Vodice sta opredeljeni kot pomembnejši lokalni središči z do 10.000 prebivalci, ki z opremljenostjo in izpol-njevanjem strukture obstoječih terciarnih in kvartarnih dejavnosti zagotavljajo tudi zaposlitev v proizvodnji, tako da bosta naseiji dobili tudi lastno gospodarsko bazo. 2. Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov a) Pogoji gospodarjenja za prihodnje obdobje so v trenutku sprejemanja smemic poznani le toliko, kolikor so opredeljeni v predlogu republiških smernic. Iz objavljenega gradiva (Poročevalec št. 24/1984) izhaja, da bodo širše in skupne probleme razvojne politike delavci v temeljnih in drugih organizacijah in skupnostih obvladovali predvsem z medsebojnim sodelovanjem in uveljavlja-njem skupnih interesov in ciljev na enotnem jugoslovanskem trgu. Osnovne usmeritve so: — krepitev reprodukcijskih sposobnosti, — vključevanje v mednarodno menjavo na osnovi dohodkovne motiviranosti, — izvajanje take denarne in posojilne politike, ki bo omogočila zmanjšanje inflacije, — uveljavljanje realnih obrestnih mer, — formiranje cen v okviru družbeno sprejetih okvirov in meril, — razvijali bomo svobodno menjavo dela, ki naj odpravi para-fiskalne oblike financiranja družbenih dejavnosti. b) V izvoz so v občini Ljubljana-Šiška vključene praktično vse organizacije zdaiženega dela, bodisi direkino kot izvozniki, bodisi kot dobavitelji poiizdelkov finalnim izvoznikom. Doslej niso izvažale le organizacije združenega dela s področja gradbeništva, organi-zacije združenega dela s področja servisnih dejavnosti in trgovske organizacije, ki so izključno orientirane za prodajo na domačem trgu. Po podatkih komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo niso vključene v mednarodno delitev dela naslednje organizacije združenega dela: Savske elektrarne, TOZD Elektrarna Medvode; ŽG DO Central-ne delavnice, TOZD za vzdrževanje voz; PROD — pridobivanje mineralnih surovin; Dežnik; Nivo Celje, TOZD Projekt inženiring; Gippos Ingrad, TOZD Gradbena operativa Ljubljana; Imos Slav-benik, TOZD Gradbena operativa Ljubljana; Giposs Gradbinec, TOZD Gradbena operativa Ljubijana; Imos Vegrad, TOŽD Gradnja Ljubljana; Monter; Usluga; ZG PEP; integral DO LPP; Petrol Ze-meljski plin; ABC Pomurka Delikatesa; Orbital; Sanitaria; Koopro-met; Lesnina, TOZD Gramex; Metalka, TOZD Skladišča; Slovenija avto, DO Avtomerkur; Slovenija avto, DO Velomotor; Slovenija avto, DO Zastava avto; Nastanitveni center; Avtoemona; Avtoteh-na, TOZD Vozila in servisi; Graverstvo; Galvana; POZD Belplast; POZD Ofset: Komunalno obrtno podjetje Šiška; Standard opera-tiva; Energetika; Varnost. c) Konkretne programe v prestrukturiranju gospodarstva lahko izdelajo le temeljni nosilci planiranja, ne pa pristojni organi DPS. V Sloveniji so predvidena dopolnilna merila za ocenjevanje pre-strukturiranja in usmeritve. d) Nosilec združevanja proste akumulacije je združeno delo, ki mora po predhodni verifikaciji svojih programov ponuditi ostalemu delu dohodkovno interesantne programe. e) Na vprašanje o konkretnih možnostih odpiranja zasebnih prodajaln v odročnih krajih lahko v smemicah odgovorimo le toliko, da bodo upravni organi predlagali spremembo občinskega odloka v taki meri, kot to dovoljuje obrtni zakon. Dosedanji občinski odlok omejuje to dejavnost le na prodajo sadja in zelenjave, medtem ko v obrtnem zakonu in pripravljenem prediogu ni več teh omejitev. Na tej osnovi bi lahko opravlja! to dejavnost vsakdo, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz obrtnega zakona. f) Naloga o opremljenosti občanov z zaščitnimi sredstvi ni kvan-tificirana, vendar je njena izvedba pogojena z odlokom ZIS o mini-mumu sredstev za osebno in kolektivno zaščito v izjemnih raz-merah in vojni. 3. Konferenca delegacij 10,19,20 in 21 a) Pripombe, da je za realizacijo planov potrebno planirati tudi finančne tokove v fazi izdelave smernic ni mogoče akceptirati za-radi vsebine smernic, ki so opredeljene z zakonom o planiranju. b) Predlagatelj podpira pobudo konference delegacij za pričetek investicij v težko strojegradnjo, vendar ob tem opozarja, da ima delovna organizacija nezagotovljena trajna obratna sredstva po stanju 31.12.1983 prek 1,39 milijarde din. 4. KS Milan Majcen a) Pripomba, da v gradivu ne opredeljujemo, kako smernice uresničevati glede na današnje in bodoče možnosti, moramo po-udariti, da smo v osnovnih ciljih in usmeritvah navedli bistvene naloge, da so v predlogu smemic družbenega plana SRS načelno opredeljene smeri delovanja ekonomske politike in da občina kot DPS s svojimi odločbami in odloki ne more posebej vplivati na področje zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja, monetar-ne in kreditne politike, obremenjevanja dohodka TOZD in vplivanje na primarno delitev narodnega dohodka. b) V fazi priprave predloga smernic ne razpolagamo s podatki o delovnih organizacijah, ki bi omogočale smelejše načrtovanje rasti družbenega proizvoda, investicij in konvertibilnega izvoza, razen obsega industrijske proizvodnje. c) Sprejemamo pripombo, da je potrebno povečati hektarske donose pri vseh kulturah, vendar poudarjamo, da so krompir, koruza in pšenica najpomembnejše kulture, ki dajejo vključno z mlekom in prirejo mesa 95 % narodnega dohodka, ustvarjenega v kmetijstvu. 5. Delegacija KS Edvard Kardelj : . Na vprašanje: »Kaj pomeni: nadaljevali bcnro s podružbljanjem SLO?« moramo ponoviti, da to pomeni približevanje tudi tega pod-ročja vsem delovnim Ijudem in občanom. 6. KS Ljubljana-šentvid . , Zahteve o preureditvi klasične trgovine na Prušnikovi v samo-postrežno ne uvrščamo v smernice za obdobje 1986—1990, ker je po planu SOZD Emona ta preureditev vključena kot prioritetna v plan leta 1984, vendar bo realizacija prenešena po izjavah pred-stavnikov DO Emona Merkur v leto 1985. Nalogo bomo uvrstili v resolucijo o izvajanju politike družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za leto 1985, vendar za njeno izvedbo predlagatelj ne bo mogel prevzeti odgovornosti, ker je realizacija odvisna od razpo-ložljivih sredstev SOZD Emona in DO Emona Merkur. 7. Samoupravna interesna telesnokultuma skupnost a) Predloga za ureditev rekreacijskega centra Sora z jzgradnjo vseh spremljajočih športnorekreacijskih objektov ni mogoče upo-števati, ker ni zagotovljenih sredstev. b) V predlogu smernic za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 ni zajet predlog SITKS Ljubljana-Šiška, da naj se v smemice vključi: 1. priključitev objektov ŽŠD Ljubljana, ŠD llirija in DTV Partizan Sp. Siška na daljinsko ogrevanje — KELj, 2. izgradnja objektov DTV Partizan Sentvid na nadomestnih zemljiščih za gostilno Žibertj 3. posodobitev stadiona ZŠD Ljubljana z izgradnjo atletskih na-prav in tartanske steze; 4. nadaljevanje oz. zaključek gradnje gimnastične dvorane pri DTV Partizan Sp. Šiška, ki naj bi bila po predlogu SITKS realizirana v okviru fazne izgradnje v obdobju 1986—1990. Predlog SITKS je izpadel \z predloga smernic za pripravo druž-benega plana za obdobje 1986—1990 predvsem zaradi tega, ker je potrebno sočasno s planskimi dokumenti za naslednje srednje-ročno obdobje za vsako investicijo opredeliti tudi strukturo virov, na osnovi katerih bi lahko posamezne gradnje uresničili. Pri tem se sanacija nekaterih objektov navezuje na objekte skupnega pomena, kot npr. stadion ZŠD, ki bi moral biti zajet tudi v plan me-sta Ljubljana, del sredstev pa naj bi prispevala republiška lelesno-kulturna skupnost. 8. Na pripombe konference delegacij št. 19 smo odgovorili pri vprašanjih izvršnega odbora predsedstva OK SZDL.