Štev. 238.
Izhaja vsak de-lavnik popoldne
CENE PO POŠTI;
M celo leto K 144'— m pol leta K 72-—
V Ljubljani, petek, 21. oktobra 1921.
Leto 1.
E33ea»T7 lr,JTJMW«rv .<
Urefiništvo n rjuvml:«- < ':i--eitsrj»'.:i u.'lc» •.‘tv. 5 — W-z.'tr urrOniS vl- iit-v S:s —
V UPRAVI STANE MESEČNO K10*— DELAVSKI OST
GENE PO Potili:
. ?.n ('•.otrl leta K '-!!>— tu en mesec K 12'—
POSAMEZNA ŠTEVILKA SO VIN.
Intemacicnala brez internacionale.
Razkroj v marksističnem socialističnem gibanju je popoln. Vojna ie razbila drugo internacionalo, ki bi se pa dala naj-brže zopet zvariti, ako se ne bi bila v razpoko vrinila zagozda — tretja moskovska internacionala, Ta se sklicuje na sveje žr-"e. svoje uspehe — ki so seveda dvom-j|lvl “** in zahteva, da se njenegu diktatu brezpogojno pokore vse socialistične stranke sveta in sprejmejo njen komunistični Program. Trpeti ne mara najmanjšega last-n®ga mnenja, najmanjše lastne volie, ampak le mehaničen ustroj, ki se točno podori vsakemu gibu njene roke. Zato zah-"va» naj se izključijo iz socialističnih *«ank vsi voditelji, ki nekaj pomenijo in 1 Hflajo nekaj zaslug za socialistično stvar *a seboj. To pa pod pretvezo, da so te-
vojne ali po njej sodelovali z meščanskimi strankami.
Ta oblastni nastop tretje internacionale je sam na sebi do gotove mere upraven, Ruski komunisti so ket prvi in edini Uresničili skrajne cilje marksističnega socializma: osvojili so oblast, uvedli — vsaj Po imenu — proletarsko diktaturo, razlastili meščanske sloje. Vse to so ohranili tekom štirih let do danes. Tega se ne da tajiti. Toda tudi ta medalja ima še drugo stran: Takoimenovana proletarska diktatura moskovskih komunistov je v resnici tiranstvo par mož nad celokupnim prebivalstvom in prav posebno nad proletariatom. Razlastitev meščanskega premoženja se je pa izvedla tako, da od nje proletariat ni imel najmanjšega trajnega dobička. Nasprotno: prepodivši prejšnje gospodarje, ^omunisti obratov niso znali ohraniti v te-
vse delo je propadlo, a brez dela ni . iv*lediskih potrebščin, brezdelje je propad 10 smrt. To velja za vse, v prvi vrsti pa za Proletariat.Kateri pošten, trezen .človek, Pa naj je še tako vnet socialist in komu-" nist( bi hotel nad svojo — recimo deželo, kateri se je rodil in na katero ga vendar vežejo tisočere močne vezi, priklicati enako nesrečo, enako pogube? Katerega socialista ni groza ob misli, da se za ceno takoimenovane proletarske diktature cela Evropa izroči usodi, ki jo danes preživlja
Rusija?
Umevno je, da so socialistične stranke vsega sveta z ogromno večino ostale daleč od tretje internacionale, neglede na to, da nobena stranka ne more pristati na obglavljenje svojih prvih in naizvestejših mož, ker bi to pomenilo obglavljenje nje Same. Izključeno je torej, da bi tretja internacionala mogla postati internacionala socialističnega proletariata.
Na drugi strani pa vidimo to-le: Ob Polomu socialističnega gospodarskega poskusa v Rusiji in ob zbeganosti, razcepljenosti in malodušnosti, ki jih je v vrste Proletariata • celega sveta zanesla ravno tretja internacionala s svojim diktatorstvom na zunaj in svojimi neuspehi doma, Je začel kapitalizem znova smelo dvigati $avo in znova stopati za vrat proletariatu, Iz dogodkov, ki so mu bili koncem vojne pretresli mozeg in kosti, ni prevzel nizkega najuka; po njegovem mnenju so bile to le kratke hude sanje, ki nimajo z resničnostjo nobenega opravka. Življenje hoče le močnih, njim daje vse pravice, sla-“ejši naj bodo veseli, da morejo živeti od **iilosti močnejših. Nič globjega spoznanja nič etike, nič človečnosti. Kaj čuda, da se spričo tega tudi delavske množice zopet Zagrizavajo v revolucionarno misel, v maščevalne želje, da odklanjajo vsak miren Sporazum z nositelji sedanjega družabne-reda. In če tudi vse pogine, da poginejo j® tudi sedanji izkoriščevalci in krvosesi! ■*ako je zapisano v srcih prevaranega proletariata. Tega proletariata ne bo več mogoče združiti na temeljih bivše druge internacionale ali celo na temeljih gorliške-ga programa neim-‘ o socialne demokracije. To je dokazal > nji italijanski socialistični kongres, Z I oskvo ne — vsaj ne 2a ceno voditeljskih glav in tudi ne za ceno svobodne odločitve nasproti usodi lastne dežele, a še veliko manj z Amsterdamom, ki sodeluje s kapitalističnim meščanstvom.
Potemtakem ie marksistična internacionala dejansko brez internacionale in zaenkrat brez nade. da se tako ustvari.
Ako bi imela kapitalistična družba le nekoliko resnične dalekovidnosti. da ne govorimo o morali, bi to dejstvo izkoristila za mirno preosnovo gospodarskih in socialnih temeljev. Kakor se zdi je teoretično ustvarjanje rdeče internacionale težavno in skoro nemogoče, tako jo utegne praksa ustvariti na en sam mali.
In vendar tudi ta nova internacionala ne bo držala. Kakor se zadnja leta po vojni krščansko delavstvo v vedno večjih masah organizira v krščanskih delavskih or-
ganizacijah, kakor se te organizacije zbirajo v močno fronto mednarodne krščanske internacionale, tako bo na drugi strani cepljenje marksistično navdahnjenega proletariata š!o dalje. Na tem nobeni napadi na krščanstvo, nobeni kompromisi in nobeni začasni uspehi socialdemokracije nič ne izpremene. Delovno ljudstvo se orientira v krščanskem pravcu, protikrščan-ski element ie zapisan razcepljen’u in propadu. •
Pfflilsta-iMull!® melB a Slezlgi.
Pariz, 20. okt. Zveza narodov naznanja, da je šlezijsko mejo določila takole: Meja gre ob Odri od njenega prihoda v Gorenjo Šlezijo do Niebočana in potem proti severo-vzhodu. Pri tem ostanejo pri Poljski občine: Hohenbirken, Adamovitz, Begunics, Lisck, Surmin, Zwonovitz, Chwa-lenczicz, Chojecz, Wilcza, Kriev/ald, Kun-rov- Preiswicz, Makoša, Končevice, Pavlovo, Ruda, Orjekov in Hohenlinden. — Nemčiji pripadejo občine: Ostrow, Marko-wicz, Babicz, Bureg, Stodol, Niederdorf, Pilchowitz, Nieborowitz-Hammer, Niebo-rowitz, Schonwald, Ellguth-Sabrze, Sesni-ca, Mathesdorf, Zaborca, Biskupic, Bob-rek in Schomberg. Meja teče potem med Wiesbergom, ki pripada Nemčiji in Bir-kenheimom, ki pripada Polsski ter teče potem proti severozapadu. Nemčiji pripadajo te občine: Korf,, Michowic, Stasowic, Ptakowic, Larischhof, Niedar, Neudorf,
Dworok, Kottenlust, Potempa, Kole, Za-\vacki, Piuder, Petersdorf, Kleinladicwnik, Skridlowic, Kvvestian, Cielna, Cziasnaw in Sorowski. Poljska dobi te občine: Šarlaj, Racienko, Trockenberg, Neurepten, All-repten, Aittarnowic (Rybna), Piassetzna, Borušowic, Mikoleska, Drahthammer, Bru-šjak, Wiistenhammer, Kokotek, Košmider, Pawanka, Spiegelhof, Grossladiewnik, Gli-wic, Kehčic in Lissau. Severno od zadnjega kraja se strinja meja s staro državno mejo do točke, kjer dosega že določeno mejo med Nemčijo in Poljsko,
Pariz, 20. oktobra. Matin javlja iz Londona, da so iz Varšave dospele pomirjevalne vesti. Poljska se bo podvrgla ženevskim določbam. Akotudi še ni znano definitivno stališče Nemčije, se vendar upa, da bo varšavska zagotovitev vpi'. -da pomirjevalno tudi na Nemškem.
IYlad£arsiia-t>alganko prijaieijsfoo.
Belgrad, 20. okt. Presbiro poroča iz Budimpešte:
Med Madžarsko in Bolgarijo se stalno vzdržujejo in krepijo odnošaji dobrega prijateljstva. Društvo »Turenya« deluje med inteligenco sploh v izobraženih meščanskih krogih. Pred nekaterimi dnevi je društvo v Budimu priredilo velik koncert, katerega so se udeležili vsi odlični Bolgari, da bi se manifestirala solidarnost. Pri koncertu so bili navzočni tudi dva ali trije Ja-
ponci, ki se nahajajo na Madžarskem, Nedavno se je ustanovila bolgarska trgovska in podjetniška družba pod predsedstvom Ivana Stojanoviča, bivšega poslanika v Sofiji, enega izmed najudanejših ljudi bivšemu kralju Ferdinandu. V času vladanja Ferdinanda je bil Stojakovič kot upravitelj poste in brzojava eden izmed glavnih agentov kralja Ferdinanda. Stojanovič je znan kot ognjevit germanofili! podanik.
Zafistal* arnaotsfee akcije na naši meji.
Zagreb, 20. okt. »Riječ« poroča iz Bel-grada, da pomenjajo dogodki v Tajmiših začetek arnavtskih akcij na naših mejah. Naša vlada ima nepobitne dokaze, da arnavt-
ska akcija ni samo navadna razbojniška akcija, marveč da ima značaj tehnično organizirane akcije.
BOJI MED NEMCI IN FRANCOZI. Pariz, 20. okt. Agence Havas poroča iz Opol: Zadnje dni so na industrijskem ozemlju oboroženi Nemci napadli francoske vojake; en lovec je mrtev in eden ranjen.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 21. oktobra. Dunaj 930, Berlin 189—195, Italija 11.10—11.25, Praga 302, dolarji 278, napoleondori 950, lire 11.
Za delavsko sarstoe.
Te dni se v zakonodajnem odbora vrša razprave o delavskem varstvu. Prišle 1 so na vrsto delavske zbornice in delavske | knjižice, varstvo delovnega časa. zastopstvo delavcev v bolniških blagajnah itd. 0 delavskih zbornicah in knjižicah smo poro-' čali včeraj.
Danes pa prinaša Jutro — mi dane« nismo dobili iz Belgrada nobenega poročila — vest, da je v odseku zakonodajnega odbora za socialno politiko dr. G os ar zahteval, naj se tisti delodajalci, ki bi kršili predpise o delovnem času, kaznujejo z zaporom do 15 dni. Pi’oli temu dr. Gosarjevem predlogu sta nastopila socialdemokrat Divac in minister dr. Kukovec. Ker je dr. Gosar vstrajal na svojem predlogu, se je vršilo glasovanje, pri katerem so za vladno predlogo glasovali socialdemokrati, za dr. Gosarjev predlog pa zemljoradniki. Ker sta oba predloga dobila enako število glasov, bo o tem odločal plenum zakonodajnega odbora.
Dalje poroča »Jutro«, da je v zakonodajnem odboru dr. Gosar nastopil proti paritetnemu zastopstvu delodajalcev in delavcev v bolniških blagajnah ter zahteval, naj dobe delavci dve tretjini zastopnikov
v	upravi bolniških blagajn. — Tako Jutro«, ki prinaša to v hujskajočem tonu proti poslancem ‘ljudske stranke. Kakor rečeno, mi svojega poročila o tem še nimamo. Dejstvo pa je, da iz »Jutrovega« poročila sledi le to, da je zastopnik ljudske stranke v polni meri zastopal interese delavstva, medtem ko je — če je »Jutrovo« poročilo resnično — socialdemokrat rajši šel z vlado.
Več o tej zadavi bomo poročali, ko do bimo avtentično poročilo.
Otvoritvena seja parla« neais.
Belgrad, 20. okt. Na današnjo otvoritveno sejo zakonodajne skupščine, ki je bila sklicana za 10. uro dopoldne, so prišli poleg obeh vladnih strank zemljo-radniki, Jugoslovanski klub in republikanci. Otvoritev seje se je zavlekla za celili par ur, ker so se demokrati in radikalci še-le pogajali, na kakšen način naj se skupščina otvori. Poslancem v zbornici je pohajala potrpežljivost in so se čuli viharni klici, j Po 12. uri je otvoril sejo pol. Rista I Odavič in predlagal za starostnega pred-' sednika radikalnega poslanca Mihaidži-ča. Ta je med viharnimi protesti zavzel predsedniško mesto. Nato ie namestnik ministrskega predsednika Trifkovič pre-
Skopnii.
Spisal Henrik Conscience — prevel M. J.
(Dalje.)
Toda ko je ostala deklica ravnotako nepremična in molčeča kot preje, se je njegova razljučenost še postopnjevala in divjak je nadaljeval:.
»Molčiš? No — zadnji soj moči, ki ti še preostaja. Toda tudi ta soj bo izplahnil. Vem za sredstva, ki ti bodo razvezala jezik.«:
Po teh besedah je planil k Ceciliji, jo prijel za rame in jo tako besno stresal sem in tja, da se ji je začelo vrteti v glavi; pri tem pa jo gledal tako divje, da je podrhtevala po celem telesu, kot da se boji — umora.
»Govori,« je zarjul nad ubogo, »govori, ali pa te zdrobim.«
Iz prsi se je deklici izvil moten glas; padla je na kolena in zavzdihnila z razprostrtimi rokami:
»0, Tis, kaj sem ti storila? Ah, če že moram umreti, stori to hitreje!«
Krvoločnega zločinca je obšlo nekako ugodje, ko je videl, da leži ob njegovih nogah trpeče dekle.
»Ali ti nisem dejal, da boš še nekoč pred mano klečala? Takrat nisi verjela! Ha, glej, kako zdaj ležiš!«
»Odpuščanje! Milost! je prosila Cecilija, »saj bom storila vse, kar zahtevaš: sužnja bom tvojih želja, vsako tvojo zapoved bom uslišala, tvoja dekla bom ...«
ne zahtevam, iaz hočem .. X
»Svojo dediščino ti bom odstopila, svojega strica poprosim, da jo tebi zapusti in če je treba izpovem to tudi pred pričami in še pismeno. Toda, za božjo voljo, daj mi vsaj malo miru ... saj bom zblaznela... ah ... bojim se ... bojim ... vrti se mi...«
Glava se ji je nagnila na prsi in obmolknila je.
»Tako ne gre," je odvrnil Tis. »Je neko drugo sredstvo, ki me bo napravilo najplemenitejšega. Ti poziraš to sredstvo. Danes ti je odločba še prosta, jutri bo prepozno.
I če pa ne boš upoštevala mojih besed, daj ! že kar zdaj slovo solnčni luči, kajti moje so-j vraštvo te bo izpilo in pred mojim maščevanjem se boš stajala kot sneg pred ognjem. No, zdaj vidiš, da me še ne poznaš! Odgovori na moje vprašanje: hočeš li postati moja žena ali ne?«
Deklica je molče vstala, se spet vsedla na stol in si zakrila glavo z rokami.
»Cecilija,« je rekel Tis hladno in se vsedel poleg nje, »predno se bom poslužil resnejših ukrepov, ti še enkrat povdarjam, da bodi previdna. Toda v resnici: ne razumem te! Saj je vendar vsaki deklici usojeno, da se prej ali slej omoži. Kaj ji je na tem, kdo je njen mož, le da skrbi zanjo in ji sladi življenje! Da pa sem tega zmožen, o tem gotovo ne dvomiš. Seveda smo v svojih mladih letih mislili, da so ljubezen, prijateljstvo in lepota stvari, ki igrajo zelo veliko vlogo v življenju. Toda to so sanje — sanje, ki izginejo z mladostnimi neumnostmi. Le eno je, ki je stalno, ki ne mine, ki je gibalo vsega in vir življenja, to je — denar. No. in denarja bova imela v izobilju, Torej
čemu to žalovanje? Ker ni med nama ljubezni, prijateljstva in naklonjenosti? Kak pomen naj ima kaplja vode za človeka, ki je gospodar vodnjaka, odkoder neprestano izvira? — no, ti molčiš? O razumem te; ni vzrok pomanjkanje ljubezni, temveč sovraštvo, ki ga gojiš napram meni. Toda kaj je sovraštvo? Tudi sen. Čustvo, ki je ravuota-ko bežno kot ljubezen. Ti me sovražiš, ker sem s tabo krut. Poroči me in prijazen bom s tabo in tudi tvoje sovraštvo bo usahnilo. No, kaj misliš? — Ali spet hočeš, da bon? vzrojil in te prisilil, da boš govorila?«
Pri tem vprašanju, ki jo je spremljalo rastoča mračna grožnja, je deklica znova vzdrhtela. Proseče je odgovorila:
>0, odpusti mi Tis, lagati ne morem! Če je človek kot jaz vedno v samoti in premišljuje in sanja in trpi, tedaj se njegov duh globlje potopi v vse, kar ga obdaja in se bavi z mislimi, ki še preje ni mislil nanje in se jih bal. — Veš li Tis, kaj je zakon?«
»Je združitev dveh oseb, ki živita skupno, da jim donaša več dobička,« je odgovoril Tis, ^nekako kot dva trgovca, ki sta denar skupno naložila, da bi širje začela svojo trgovino.
»O, da bi bilo res tako!.; je vzdihnila Cecilija, potem bi mogoče bila zmožna ugoditi tvoji želji k
:< Saj ni nič drugače, veruj mi,« ji je posegel Tis v besedo.
»Ne, ne! je deklica resno nadaljevala.
Zakon je uničenje samostojnega ženskega bitja, uničuje vsled božje zapovedi, vsled čuta dolžnosti in neizprosne nujnosti. Zdaj ko sem še neporočena, se še čutim kolikor
t
Stran 2.
>Novi čas'«, dne 21. oktobra 1921,
Štev. 238.
čital kraljevi ukaz, s katerim se v zmislu čl. 140. ustave zaključuje izredno zasedanje narodne skupščine in otvarja redno zasedanje. Začasni predsednik Mihaldžič je imenoval štiri začasne zapisnikarje: radikalca dr. Janjiča, demokrata Agata-noviča, muslimana Aliča in zemljoradnika Benina.
V	tem so se radikalci in demokrati dogovorili, da prepuste odločitev glede današnje seje vladi. Le-ta je takoj izdala ukaz, da se seja zaključi.
Posl. Barič je zahteval besedo, ki mu je pa predsednik ni hotel dati. Med splošnim hrupom je Mihaldžič napovedal zaključek seje in odredil prihodnjo sejo na jutri. Dnevni red: volitev predsedništva.
Belgrad, 20 okt. Po dolgem natezanju so se radikalci in demokrati v predsedniškem vprašanju sporazumeli tako, da bo jutri za predsednika kandidiral dosedanji predsednik dr. Ivan Ribar. Podpredsedniki ostanejo po vsej priliki isto-tako stari.
Belgrad, 20. okt. Stojan Protič je po-sal predsedništvu narodne skupščine pismo, v katerem nazatianja, da sprejema svoj kruševački mandat in da bo položil y skupšini prisego.
3*otltični dogodki.
+’ Cicvarič o Pašičevem sinu. Cicvarič
V	svojem listu nadaljuje svoje napade na ■Pašicevega sina. Ponovno mu očita, da se je izmuzal iz vojne službe in začasa vojne prirejal orgije po Parizu. Očita mu, da je delal skupaj z Gluščevičem pri kupčiji s platino, da sta se tudi skupaj okoriščala na vojnih darovih in zasebnih pošiljatvah, ki 60 prihajale na poslaništvo v Parizu. No, večina teh težkih milijonov da sta spravila dr. Vesnič in njegova žena, ki sta tedaj obogatela. Vse to bogastvo bo podedovala nečakinja gospe Vesnič, ki je ameriška Židinja. Na ta način gre Cicvarič dalje brez konca in kraja: Kako so radikalci na Krfu s pergiščem in klobukom zajemali iz državne blagajne ter se vsi vrnili v domovino kot bogataši itd. Na srečo ali nesrečo Cic-variča nihče ne jemlje resno.
4- BeneS o socialnem zavarovanju. Kovi češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš se je v svojem programatičnem govoru dotaknil tudi socialnega zavarovanja. Rekel je, da bo vlada, kakor hitro bodo pripravljalna dela končana, predložila skupščini zakonski načrt o socialnem zavarovanju. Zakon bo moral biti globoko premišljen in vseobsegajoč, ne pa umerjen na en sam razred. Ozirati se bo moral na gospodarski položaj republike in odgovarjati razvoju socialnih reform v ostalih evropskih deželah.
.+ Odgovor italijanske socialistične etranke izvršilnemu odboru III. internacionale. Novo vodstvo italijanske socialistične stranke je na svoji prvi seji odobrilo odgovor izvršilnemu odboru komunistične internacionale v Moskvi na njeno poslanico, ki sta jo sporočila kongresu Valew-ski in Zetkin. Odgovor naglasa, da je kongres s 75.000 glasovi odklonil izključitev socialističnih voditeljev in razbitje stranke in izrekel odločno voljo, da ostane italijansko socialistično gibanje edino. Na enako odločen način pa zavrača odgovor tudi Očitek, da je italijanska socialistična stranka prešla v reformizem in se je vdinjala meščanstvu s sodelovanjem. Proti tej trdit-
vi	govori vsa preteklost stranke in njeni sedanji boji. Ona hoče kakor doslej tako tudi poslej z nezlomljivo voljo služiti stvari svetovne proletarske revolucije. Italijanski delavci so kljub obilim sredstvom
toliko svobodno; imam svojo voljo in ti smem kljubovati, ne da bi se pregrešila pred Bogom in pred svojo vestjo. Če pa umrem od žalosti, ker me tako zasleduješ in vsled muk, ki si mi jih že prizadejal, bom mogoče v onostranosti poplačana. Če pa postanem tvoja žena, ti moram v vsem ustreči, ukloniti se tvoji volji in biti tvoja do smrti. To pa me straši in mi vzbuja grozo z ozirom na vse to, kar boš od mene zahteval.«
Tisa so te besede skrajno osupnile, ne le radi vsebine, temveč vse bolj radi resnega in hladnega tona, ki je vel iz^ njih. To mu je povzročilo globoko razdraženost, k čemur je posebno pripomogla odločnost in sila, s katero je nastopila deklica, ki je bila videti že tako strta in izčrpana.
Nekaj trenotkov je molčal, nato pa se le zasmejal:
»O, razumem te! Globoko gledaš! Ali misliš, da bo res zato bolje, če se mi še dalje tako odmikuješ? Kako otročje!«
»Ah,« je vzkliknila Cecilija obupno, Ma poljub, ta poljub bi me umoril! In če bi morala po takem trpljenju živeti le še en dan, bi samo sebe zasovražila še bolj kot tebe.«
Tis se je zravnal, se divje trpko ozrl na deklico in jo vprašal:
»Torej raje umreš počasi, počasi kakor oni, ki ga mučijo z zbodljaji?«
Na to vprašanje ni dobil nobenega odgovora. Nekaj časa je ostal zamišljen, sled-
propagande in prepričevanja, ki jih je spretno spravil mednje izvršilni odbor III. internacionale, ohranili zaupanje v njeno akcijo. Italijanski delavci se nikoli ne bodo ločili od njene zastave, pod katero so se v dolgoletnih bojih in borbah naučili razločevati svoje sovražnike in se boriti proti njim. — Odgovor konča s klicem na »proletarsko edinost« in »internacionalni socializem«. Izvršilni odbor v Moskvi ne bo zadovoljen.	,
-j- Zopet prevrat na Portugalskeyi. Kakor poročajo iz Madrida, je tamkaj butil monarhistični prevrat in so monarhisti postavili svojo vlado, republikansko pa pregnali.
-j- Iz proračuna vojnega ministra. Za nove kasarne in zgradbe pri kasarnah se zahteva 516 milijonov 349.212 kron, to je za 324,000.000 K več nego lansko leto. Za orož-ništvo se zahteva 756,000.000 K, dvakrat več ko lansko leto. Poleg teh ogromnih izdatkov za orožništvo se zahteva še 660,000.000 K za obmejne čete, to je za 432 milijonov kron seč ko preteklo leto. Letos se torej samo za nove kasarne, za orožnike in za obmejne čete zahteva 2 milijardi kron več ko lansko leto. Istočasno se vlada bavi z namero, da ukine kar dve fakulteti na ljubljanski univerzi...
^Dnevni dogodki
— Vozni red južne železnice. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Dne 26. oktobra t. 1. se vpelje med Dunajem in Mariborom gl. k. tretji par potniških vlakov v zvezi na nočne potniške vlake med Mariborom gl. k. in Ljubljano gl. k. Radi tega se izpremeni vozni red nočnih potniških vlakov na progi Maribor gl. k.—Ljubljana gl. k. Vozni red je sledeči: Odhod z Dunaja ob 13.00, odhod iz Gradca ob 19.42, prihod v Maribor gl. k. ob 22.20, odhod iz Maribora gl. k, ob 23.30, odhod iz Celja ob 1.26, odhod iz Zidanega-mosta ob 2.14, prihod v Ljubljano gl. k, ob 3.47. — V obratni smeri: Odhod iz Ljubljane gl. k. ob 23,52, (prvikrat že dne 25. t. m.), odhod iz Zidanega mosta ob 1.32, odhod iz Celja ob 2.11, prihod v Maribor gl. k. ob 4.03, odhod iz Maribora gl. k, ob 5.16, odhod iz Gradca ob 8.21, prihod na Dunaj ob 14.54, — Nočni potniški vlak, ki odhaja iz Maribora gl. k. ob 22.10 in prihaja v Ljubljano gl. k. ob 3.03 ter nočni potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. k. ob 23.55 in prihaja v Maribor gl. k. ob 4.44, izostaneta s 26. oktobrom t. 1. Nadalje se izvrši sprememba na progi Ljubljana gl, k.—Vrhnika. Večerni vlak na Vrhniko odhaja iz Ljubljane gl. k, počenši s 26, oktobrom že eno urej, odhod iz Ljubljane gl. k. ob 18.20, prihod na Vrhniko ob 18.55. Dne 26. oktobra t. 1. izide nov stenski vozni red, ki ga privatne stranke dobe proti plačilu na naših postajah..
— Državna kopališča dobe v roke kapitalisti. Iz Belgrada poročajo: Da se zmanjša proračun, se je sklenilo, da se bodo uprave državnih kopališč oddajale privatnemu kapitalu. Z oddajanje kopališč v koncesije se bo izdelal poseben pravilnik po zakonu o državnih kopališčih. (Kjer država dela izgubo, bodo kapitalisti želi milijone.)
— Dinar v čekovnem prometu. Z razpisom od 2. t. m., št 60.173, je kr. ministrstvo pošta i telegrafa odredilo, da se mora vršiti poštno čekovno poslovanje (vplačila in izplačila) ter vsako poštno, brzojavno in telefonsko računsko poslovanje od 1. no-v e m b r a t. L d a 1 j e samo v dinarski veljavi. Opozarjamo občinstvo, da izstavlja od 1. novembra t. 1. čekovne položnice iz-
njič pa je mučno tišino prekinil z zasmeh-ljivim tonom:
»No, prav, vidim, da te ne bom mogel spametovati. Toda do svojega cilja bom vseeno prišel; pa na drugačen način. Mogoče boš tedaj vendarle občutila, ali so moji prsti iz ilovice ali iz jekla. Danes zjutraj ni to več potrebno, toda do popoldan hočem ohraniti svojo moč. Med tem pa še enkrat premisli vso stvar, natančno preudari, kaj je zakon, kajti, kdo ve, če ti nekoč tam na onem svetu še prav ne pride?«
Po teh besedah je stopil na prag in se ozrl na vse strani sam pri sebi mrmraje:
»One proklete beračice ni tu. Pohitimo!«
Vrnil se je k ognjišču in zagrozil Ceciliji:
»Za par trenotkov te moram zapu-titi; zakleni se. Mogoče pride Franc Da-links plačat obresti. Naj počaka. Toda gorje, če odpreš komu drugemu.. .«
Pri tem je vzdignil svoje roke, ki jih je krčevito stisnil in je rekel s strašnim izrazom sovraštva, ki se je očitavalo v očeh in glasu: >Saj me razumeš!«
Za tem jo je pustil vso trepetajočo in se odpravil proti poti, ki vodi v vas.
Komaj je odšel, je Cecilija vstala, zapahnila dver m, se vrnila v sobo, kjer je poiskala najskritejši in najtemnejši kotiček. Tam je pokleknila in z vijočimi rokami prosila Boga za pomoč.
Vseokoli je vladala grozo vzbujajoč?
ključno v dinarski veljavi. Položnice, ki so napisane v kronski veljavi sicer izjemno in samo za prehodno dobo niso neveljavne. Take položnice naj prevedejo stranke čitljivo po razmerju 4:1 v dinarsko veljavo.
— Študiranje vodnih sil. V ministrstvu za poljedelstvo in vode se je sestavil odbor, ki bo proučil sile vseh vodopadov v naši državi, ki bi.se mogli izkoristiti za industrijske svrhe. Razen tega bo ta odbor oddajal svoje mnenje pri podeljevanju koncesije za izkoriščanje vodnih sil.
— Javna varnost — zagotovljena. Iz Belgrada: Načelnik oddelka za javno varnost v ministrstvu za notranje stvari g. Lozic se je vrnil s svojega potovanja iz južne Srbije, kjer je bil mesec dni. Na tem potovanju je g. Lazič pregledal vse orožniške postaje, odredil nove in storil potrebno, da se izboljša varnost v teh krajih. (Sedaj v teh krajih ne bodo nikogar več ubili.)
— Brzojavne in telefonske pristojbine v inozemskem prometu v razmerju 1 Irank = 10 dinarjev = 40 kron. S 1. novembrom t. 1. je kot enakovrednost franku določenih deset dinarjev ali štirideset kron. Od tega dne je torej plačevati pri vseh inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah za vsak frank ali del franka desetkratni znesek v dinarski oziroma 40 kratni znesek v kronski veljavi.
— Razvoj katoliške akcije v Zagrebu.
V	Zagrebu so začeli na dvorišču palače sv. Jeronima zidati veliko dvorano za katoliške prireditve. Dvorana bo v kratkem dovršena.
— Gimnazija za delavce, V Kraljevih Vinogradih pri Pragi se v sporazumu s profesorskim kolegijem ustanovi gimnazija za delavce. Učni načrt se sestavi tako, da se učna snov vseh osmih letnikov porazdeli na dve do tri leta.
— Albanski roparji. Te dni je udrlo preko meje kakih sto albanskih roparjev, ki so napadli vas Bolkovijo in jo oplenili. Tri kmete so v boju ubili, več ranili, dva pa kot talca odvedli s seboj.
— Roparski umor. Blizu Laporja pri Slovenski Bistrici so zadnjo nedeljo napadli neznani fantje posestnika Raka in njegovega sina, ki sta se peljala iz vinograda Jastrnika domov v Križni vrh. Roparji so očeta zaklali z bajonetom ter mu vzeli 40 tisoč kron, sina pa so s koli tako pretepli, da bo najbrže tudi umrl.
— Naraščanje zakonskih ločitev v naši državi. Kakor poročajo belgrajski listi, prihaja na pravoslavna duhovna sodišča toliko tožba za ločitev zakona, da jih ne morejo sproti reševati. Nestrpni tožitelji pa nočejo izgubljati časa in se zato zatekajo enostavno v turške džamije, kjer jim je turški hodža vedno na uslugo, da jih poroči. Nekemu belgrajskemu listu se je pri tem izpodtaknilo ter je zapisal, da nekateri taki nepočakanci prestopajo celo na katoličanstvo, da se morejo hitro poročiti, Tisti, ki je to zapisal, se očividno še ni toliko poevropil, da bi vedel, da katoliška cerkev sploh ne prizna ločitve zakona.
£jubljanski dogodki.
lj Električna železnica. Prijatelj nam piše: Več mojih sotovarišev in prijateljev mi je že tožilo, da ne morejo priti ob uradnih urah točno v pisarno, ker je električna železnica prenapolnjena, Vsled tega sem mnenja, da bi bilo jako umestno, ako bi električna železnica vpeljala, kakor opoldne, tako tudi od 7 do pol 9. ure zjutraj dva voza, da zamorejo vsi, ki so oddaljeni od svojih uradov, dospeti pravočasno na svoje mesto. Poleg tega je treba še pri-
tišina. V tej popolni samoti pa si je deklica olajšala srce in jokala v najspokomejši molitvi.
Od časa do časa je zapihal veter skozi dimnik ali pa je zaječalo v tramovju. In vsakokrat se je Cecilija preplašeno ozrla proti durim, pri čemer je vsa prebledela; toda za tem se je spet vedno sklonila in potopila v vdanostno molitev.
Nenadoma jo je iz pobožnega opravila zbudilo lahno trkanje na vrata, pa tako skrivnostno in tiho, da ga skoraj še cula ni. Vstala je in se približala durim. Trkanje se je ponovilo.
»Kdo je tu?« je vprašala tudi Cecilija tiho in tajnostno.
»Ste li sama, ljuba Cecilija?« se je odzvalo skozi ključavnico.
»Ah, ljuba Kaet,« je odvrnila deklica, ki je prepoznala tako znan ji glas, »za božjo voljo, pojdite, pojdite proč od naš 3 hiše!«
»Ste li sama? Pustite me za par minut v sobo,« je prosila Kaet.
»Ne smem. O, pojdite proč; zgroziti sr moram ob misli, če vas dobi tu.«
Za hip je zavladalo molčanje Toda glas od zunaj je spet prosil: >0, Cecilija, moja uboga Micika leži na vašem pragu in umira od gladu — košček kruha bi jo rešil; ali boste otroku odrekli košček kruha?«
(Dalje.)
pomniti, da ima dobiček tudi železnica sama, ker kakor se je kanstatiralo, vsled pre-napolnjenja sedanje vožnje, veliko potnikov odide brez plačila ker sprvodnikj n< morejo od vseh pobrati dennar. — Vodstvo električne železnice naj bi to upoštevalo, če ne že iz ozira do občinstva, vsaj iz ozira do lastnega profita.
lj Inž. Karel Bončar — povožen med Litijo in Kresnicami. Dne 17. oktobra db pol 12. uri ponoči je našlo progovno osobje juž. železnice ob progi med Litijo in Kresnicami truplo inženirja Karla Bončarja iz Ljubljane. Truplo je ležalo ob progi n* cestnem prehodu pri km 403. Vsi znaki kažejo, da je bil inženir Bončar povožen od osebnega vlaka št. 48. Vzrok nesreče ni znan.
lj Krompir za Ljubljano. Stranke, ki še niso dobile krompir, naj pošljejo takoj ponj v skladišče Samopomoči, ker se bo v kratkem prenehala oddaja na debelo in se bo samo na trgu razprodajala dnevno pri* merna množina krompirja.
lj Reven kolporter je izgubil ves svoj prihranek okoli 300 kron na potu od Jugoslovanske tiskarne do frančiškanskega mostu. Pošten najditelj se prosi, da izroči denar na policiji ali kolportažnemu oddelku Jugoslovanske tiskarne.
lj Topovsko streljanje je bilo danes slišati v Ljubljani. Vznemirjeni so bili Je tisti, ki niso vedeli, da se vrše na Barju strelne vaje.
Ij Ostro streljanje r ljubljanski okolici. N*
podlagi povelja komandanda Dravske div. oblaki mora 40. pešpolk izvršiti v najbližji okolici Ljubljane pošadijske streske vaje z ostro municijo. T® vaje morajo biti 25. t. m. izvršene. Vsled tega se bodo vršile ostre strelske vaje pa dan 22., 23., 24. in 25. t. m. na prostoru med vasjo Kleče in Straž' nega hriba, in sicer: položaj strelcev približno do 500 korakov severovzhodno od vasi Kleče, sWe^ streljanja Stražni hrib kota 328, oziroma 396 (vi® specialno karto Ljubljane v merilu 1 : 75.000). Streljanje se bo vršilo v označenih dneh v času od 9. ure do poldne pa do 4. ure popoldne. Osigura; nje terena se bo vršilo po vojaških patruljah, ki bodo postavljene: pri križišču poti ca. 300 korakov severno vasi Savlje, pri Tavčerjevem dvorcu, Savskem mostu, cesta Savski most — Gameljne, na vzhodnem robu Stražnega hriba, na cesti pri Sp. Gameljnih in od tod v črti proti Klečam. Savski most ostane za vsak promet odprt, zaprta pa j? cesta od Savskega mosta na zapadnem bregu Straž-nega hriba do vasi Sp. Gameljne.
Jtaša društva.
d Seja »Poselske zveze« se vrši danes zvečer ob pol 8. uri v prostorih JSZ. Stari trg 2/1. Udeležba za vse odbornice obvezna. — Predsednica.	«•
d Šentjakobska prosveta. V nedeljo dne 23. t. m. bo predaval msgr. Viktor Ste-ska. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vabi* .mo k obilni udeležbi. Vstop prost.
d Seja okrožnega sveta in vaditeljskega zbora ljublj. okrožja se vrši v soboto ob pol 7. uri zvečer v Ljudskem domu. T. c. predsednik.
Za tobačne upokojence.
IZ »ZVEZE TOBAČNIH VP0K0JENCEV IN VPOKOJENK«.
Zveza je vložila svoj čas protest radi nameravanega znižanja draginjskih doklad. Na to je prišel 3. maja odgovor, da se ne bo znižalo, nego povišalo. Zatem je vložila Zveza prošnjo za povišanje in sicer v tem smislu, da se uvrste vsi vpokojenci v VI. razred in se pokojnina odmeri po službenih letih. Nato je bila pred enim mesecem vposlana ponovna prošnja, da se dra-ginjske doklade draginji primerno zvišajo. Te dni pa je Zveza naročila posl. Gostinčarju, da urgira nujno rešitev teh prošenj, na katere še do danes ni bilo odgovora.
Slišali pa smo, da nekateri raznašajo hujskajoče govorice proti odboru, češ, odbor nič ne dela. Kdor pozna neumorno delo odbora, kdor pozna težave in ovire, kdor pozna vsa nešteta posredovanja, vse ne-brojne prošnje za nosameznika in za vse, ta lo cenil odbor drugače. Oni pa, ki mislijo sebi izven društva in preko društvenega odbora zboljšati svoje razmere s tem, da delajo na lastno pest prošnje, naj se zavedajo, da so največji zločinci nad delavskimi koristmi, ker ne poznajo društvene discipline, ker delajo s takim početjem razdor v organizaciji in jo slabijo. Če pa oslabijo organizacijo, so škodovali sebi in celoti. Zato postopanje, kot se je dogodilo nedavno, da je neka oseba izven društva pobirala od članov po 4 K in zato delala zanje prošnje za povišek, ni le nekrščansko, nego izdajalsko. Člani, ki bi sledili takim osebam, ki organizacijo le slabijo in razbijajo, niso vredni, da so člani poštene krščanske organizacije, in niso vredni nobenega uspeha, ki ga organizacija le s težkim trudom svojim članom pribori. Čc hočemo imeti uspeh pri svojih prošnjah, moramo stati trdno v svoji organizaciji in trdno krog svojega odbora. Za škodljivce in izdajalce med nami ni prostora!
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar, Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.