tanc<> forjyilir^ »P^^l raU of posule proT»d*d for trn Mctloa 110S, Act of Oct. », 1911. autfeori^d on Jun« 14, ijjTT .tkab XXIV. »T r Tf PROSVETA ▼ A* t ' 1 glasilo slovenske narodne podporne jednote_ Ui»4a«tk1 ta MITI. ». UU, ml UM pmMTIm •f aunk «, lm. Chicago, III., sobota, 5. decembra (Dec. 5), 1931. IABSKE ZE 9CE REM- ULE MEZDE % 000 delsvcev prizadetih. Belji unij pravijo, da J« I^nfekih kompanij Berljiv in redukcij* ilegal- rfjttl, Kanada, 4. dec. — 5,000 železniških delav-i bilo včeraj obveščenih o Aji mezde za deset odstotek je znižanje efektivno ; novembra naprej, o prej sta upravi dveh že-nh sistemov informirali mUnte železniških bra-i, ki so se zbrali v Mont-o nameravani redukciji, panilo je zelo iznenadilo t voditelje, dasi je sprav-w ie par dni prej pripo-| redukcije. liniki unij so potem obve-divskega ministra v Ot- da je priporočilo odbora {jenljivo, ker so železni-jianile svoj odlok včeraj, to da bi čakale do 15. de-i, da bi članstvo lahko iz-irojo-besedo. Ako bodo žete unije odklonile sprejetih, se bodo vršHa nadalj-fajanja med načelniki u-tastopniki železnic z na-i, da se doseže kompro- es Murdock, bivši delav-nister in sedanji podpred-bratovdčine spremnikov, oanil, da je bil v prid želim delavcem podan pro-Mcemu ministrstvu in a Medtem pa reprezen-ielezniakih bratovščin ča-Igovora krajevnih unij ši-»miniona, v katerem bodo Hi tvoje stališče glade re-t lili voditelji pravijo, da ielezniških družb nI sa-filna, temveč tudi v di-m nasprotju z dogovo-i «e je glasil, da zaključenega odbora niso obvezal prvo niti za drugo Armada strmoglavil« vlado v San Salvador ju Prezident Arturo A ran jo pobe-Krnil. Ljudstvo pozdravlja novo vlado •rečna letna izguba na »ielezničarja, ako bo re-i uveljavljena, bo znaša- l kek je zanikal izjavo, ki objavljena v nekem mont-m '»stu in pripisana ujela ni govora o kakšnem i" m bodo odločili člani kra-"nij," je dejal Murdock. r-laboriti zahtevajo radikalne spremembe ^ Neb., 4. dec. — Na »jem sestanku vodlte-■mar-laboritske stranke je program, ki ga bo J Ogovarjala v prihodnji »Mi kampanji. °rma uključuje federalno ;yno pomoč za brezposel *tni moratorij na zadolže * in hiše, takojšnjo uki ll4^ga standarda, atop- 10 redukcijo carinskih po-zviAanje davkov na letne *17,500 in več ter totalno »migrantov. *r)ty rudnik obtožen ln Ky. — Okrajna poro-f«iU a u gesti j i novelista Y>hena iz New Yorka in f11« kriminalnega sindika-U*ter je preiskaval režeta rje v v Dreiaerjevl sku-r*Jni Prosekutor pa je pri l^ei^rja prezrl njegovo H{*r ra j« nato opomnil :no in rekel, da je prav lv kot Dreiner in da bi ra-' biti obtožen tudi *"li *> mu mkUJ ugodile. 1 odločitev Mooneyjn lm«n(o, Csl., 4. orški župan Wal- STEV.—NUMBER 284 Stalin kaznoval profesorja Izključil ga je iz kom matične stranke, ker je v nekem član-k« izrazil dvom glede Leninove ortodokanosti y predvojni boljševizem Moskva, 4. dec. — Mlad profesor zgodovine in član uredniškega štaba žurnala "Proletarska revolucija" si je s svojim člankom, v katerem je izrazil dvom v Leninov predvojni boljševizem, nakopal jezo diktatorja Stalina. Profesor A. S. Slutxky, ki si je priboril precejšen ugled kot zgodovinar boljše viške revolucije, bil zaradi omenjenega članka z ki j učen iz komunistične stran-ce in odstavljen kot član uredniškega štaba. On in ostali uredniki so dobili ukor. Stalin jih je ožigosal kot obrekovalce, ponarejevalce in troekiste. Slutzky je v svojem članku rekel, da je Lenin podcenjeval nevarnost centralizma v Nemčiji in splošno predvojno socialno demo-iracijo, Stalin je naslovil ostro pismo urednikom, v katerem pravi, da ; e hotel Slutzky prikazati Lenina kot neiskrenega boljševika pred imperialistično vojno. "Vi ne morete diskuzirati o iskrenosti Leninovega boljševizma", piše Stalin. "Leninov boljševizem e aksijom. Vsakdo ve, da je bil on od rojstva boljševik, da je rastel z njim in je postal močan boju proti centrizmu in vsem drugim oblikam oportunizma". Premijer izvojeval bitko, ki ae je nanašala na njegovo politiko q bodoči vladni formi za Indijo. Cliurchillova opotkija poražena Spe Salvator, 4. dec. — M ihta ris t ič ni direktorat je včeraj prevzel krmilo vlade po uspešni revolti, ki je strmoglavila režim predsednika Artura Araujoja. Araujo je pobegnil iz glavnega mesta, ko je uvidel, da ne more potlačiti revolte. Z organiziranjem novega režima se bo nadaljevalo v smislu zakonov republike. Voditelji revolte pravijo, da je ljudstvo ši-rom dežele pozdravilo spremem->0 v vladi. Pričakuje se, da se bo danes otvorilo zasedanje kongresa, ki bo legaliziral novo vlado. Militaristična uprava, ki je prevzela krmilo vlade, uključuje test višjih vojaških častnikov In štiri nižje. Novi režim je bU deležen ovacij pri demonstracijah v glavnem meatu, katerih se je udeležilo na tisoče državljanov Mežico City, 4. dec. — Poro-šila Iz San Salvadorja kažejo, da je prišlo do večjih krvavih spopadov v revoluciji, ki Je rezultl-rala v begu predsednika Araujoja ln da so bkke še vedno v teku v kapitolu in predmestjih Neko drugo nepotrjejo poročilo glasi, da so rebeli ustrelili Heraandeza Martineza, vojnega ministra v prejšnji vladi, ker se je upiral predaji. Velikodušnost ameriških plulo kratov do carlatov Boston, Mass. — Medtem ko m ameriška plutokracija zvija strahu pred "dolo", ki bi uničila "samoponoe" ameriškega delavstva, ako bi bilo deležno sistematične socialne podpore, so kljub krizi pokazali globoke simpatije do ruskih carlatov v Jugoslaviji Vdova pokojnega carUtične-ga bandita Wrangla, baronica Wrangel, je med njimi nabra-la vsoto $186«486 za svoje žrtve" v Bel gradu. Dva delavska tednika ae »družila Chicago. — Kriza je močno u darila tudi delavsko časopisje Organizacija Industrial Workers of the World je radi kriae zdru žila svoja dva tednika. Indu strial VVorker In Industriji 8oll- darity. Prvi je izhajal v Beattlu drugi pa v Chlcagu 8*daJ hajal le IndustrUl Worker v Ch\-cagu. London, 4. dec. — Parlament je včeraj s ogromno večino odobril MaoDonaldovo politiko glede Indije. O tem vprašanju se je vršila vroča debata zadnja dva dni. ' Parlament je podprl premijer-jevo stališče potem, ko je zavrgel amendment, ki ga je predložil Winston Churchill. Glavne točke amendmenta so bile, da se parlament ne ame izreči v prilog statusi dominiona za Indijo in da mora zaščiti britske trgovinske pravice v Indiji. Amendment je bil poražen e 896 proti 43 glasovom. Churchillov govor je bil eden najbrlljantnejšlh, ki jih je že imel v poslanski zbornici. "Demokracija v Indiji bi bila nesmisel", je dejal, "ker ni pogojev za njo. Vsak poskus za apliclranje demokratičnih Institucij, kakršne imata na primer Kanada in Avstralija, bi rezultiral v trino-štvu in krvolitju." Churchill je v svojem govoru tudi silovito kritiziral prejšnjo delavsko vlado, ki je po njegovem mnenju delala velike na pate pri reševanju indijskega problema. Dejal je, da je Irwin-£an-dijev pakt veliko pripomogel k zrušitvi angleškega kredita. Gandi, ki ga je bolezen vrgla na posteljo, še ni formiral defi* nltlvnega mnenja o deklaraciji, ki jo je podal premijer MacPo-nald. * ' • J . i* ..tfkJt.* . V ' Mi ^ ii i. . r • HČI umorila mater ia lamiljenja Copenhagen, Danska, 4. dec. — Else Wile Bang je bila včeraj na syojo lastno ltpoved obtožena umora avoje matere baronice von Deuben, ki je več let ležala v postelji radi neozdravljive bo-ezni. Baronica je umrla prejšnji teden, ker jI je hči dala preveliko dozo medicine. Pred policijskim sodiščem je hči izjavila, da se ji je mati smilila, ker je silno trpela, ln zato jI je končala življenje._ Redukcije mezd v Denverju Denver, Colo. — Največje "gibanje" v tem mestu je redukcija plač. Devet kompanlj je na znanllo Znižanje mezd od 10 do 20 odstotkov._ Predsedniške volitve ^Argentini Buenos Aires, 4. dec.—Kakor vse kaže, je bil general Jueto izvoljen za predsednika republike Argentine. 5 procesa proti rudarjem Obrambne priče zanikajo obdol-žitve državnih prič. Sosed pro-ti sooedn Mount Sterling, Ky., 4. dec.«. Procesija slabo oblečenih rudarjev, na katerih obrizih se je j»> sno čitala revščina, je včeraj korakala pred sodnlkam Henry R. Prewittom, ki preddeduje obravnavi proti W. B. Joieeu, tajniku in organizatorju kfajevne unije UMWA v okraju larUn, ki je obtožen, da je hujšal in podžigal rudarje na izgrede, ki so končali v umorih. Naaiopall so kot priče obrambne organizacije, ki se trudi, da reši obtoženca pred smrtno obsodbo. > Sosed je nastopil froti sosedu, ko je obramba ilraltla ovreči izpovedi državnih prlfc. Kljub revščini, ki se je jaane izražala na njihovih obrazih, ao rudarji pokazali digniteto in se niso ustrašili izpraševanja državnega tožilca, ki jih Je pri križnem zaslišanju skušal zaplaati v protislovja. Prosekucija je smatrala, da je Izvojevala veliko zmfgo, ko je ne-ka obrambna priča izjavila, da so na seji rudarske unije na predvečer bitke kolektnU denar. V tem je videla evidenco, da je u-nija porabila nakolektanl denar za nabavo pušk ln drugega orožja. Zagovorniki ao pobijali to trditev in poudarili, da je bil denar namenjen za nakup živil za lačne otroke bednih rudarskih družin. Obramba je tudi izvojevala zmago, ko je več prič izpovedalo, da je prvi strel padel Iz strojne pulke, kar Je doku, da so močno oboroženi kompanljskl policaji otvorili ogenj, ki je rezultiral v pokolju. Slišale ao ae nadaljnje številne Izpovedi, kako ao premogovni magnati izkoriščali rudarje in Jih držali v fak-tičnem suženjstvu. Obravnava se je včeraj nekoliko zakasnila vsled začasne bolezni bivšega zveznega senatorja John M. Robalona, glavnega zagovornika obtoženca. On je dejal, da Je naturnl fclin, • katerim ogrevajo sodno dvorano, povzročil začasno bolezen. 8odnlk je potem instrulral šerifa, naj drži okna nekoliko odprta. JAPONSKA ODKLONILA NAČRT LIGE NARODOV StaUKe japonske vlade ovira delo aa končanje spora v Mandžuriji. Kitajske čete prodirajo proti Mukdenu Teklo, 4. dec. Današnje poročilo is Mukdena ae glasi, da je pričela kltajaka armada, ki je bila koncentrirana v Cinčowu, prodirati s treh atranl proti Mukdenu. Armada aestoji Iz konjenice in infanterije. Glavni stan Ja-ponake armade v Mukdenu pravi, da je altuacija resna. Tokio, 4. dec. — Japonska vlada je sinoči odločno odklonila predlog Lige narodov glede končanja aovrainosti v Mandžuriji in sestavila protipredlog, ki bo danes predložen Svetu Lige narodov, ki zboruje v Pariau. Japonska protestira proti načrtu Lige narodov, ker omejuje japonske aktivnosti v poskusu aa iztrebljenje kitajskih bandltsklh tolp v Mandžuriji. Nasprotuje tudi predlogu glede odpoklica svojih čet is mandžurske pogodbene oone. Proti pred loge je sestavil baron Sldehara, Japonski zunanji minister, s sodelovanjem ostalih članov vladnega kabineta na ii-redni aejl, ki je trajala pozno v noč. Ti predlogi zaeno s instruk-cljaml bodo poslani Kenklču YoŠizawu, zastopniku Japonake pri Ligi narodov, Parla, 4. dec. — Svet Lige narodov je fcll presenečen, ko je bil obvešfen, da Je Japonska odklonila dve točki njegovega načrta, ki ata ae tikali Imenovanja nevtralne mednarodne komisije, ki naj bi vodUa preiskavo aitua* clje v Mandžuriji in potdm poda la svoje priporočila glede likvl-dacije konflikta mad Japooako ln Kitajsko. Svet Lige narodov bo o tem razpravljal na svoji dana-šnji seji. • ' Sodnik je dovolil možu ločitev od Izseljevanje v sovjetsko Rusijo Vsled slabili razmer v Združenih državah Je več tisoč delavcev odpotovalo v Rusijo New Yerk. — (FP) — V zadnjih treh meeecih je več kot tri-tisoč iaučenih ameriških delav-eev odšlo v Rusijo. Tako se glaai naznanilo, ki ga je objavila Amterg Tradlng Corp., so-vjetaka trgovinska organizacija Združenih državah. Sovjetaka Rusija potrebuje sučene delavoe, kajti radi pomanjkanja teh zaostaja produkcija v premogovni, jeklareki, transportni in drugih lndustrl-ah. Vsled kriae . ln pomanjkanja dela v ameriških induatrijah je imigraclja is Združenih držav v Rusijo povečala. Poročajo, da tisti Evropcl, ki majo aa aeboj večletne Izkušnje kot isvešbanl delavci v ameriških Industrijah, imajo večjo priliko do alužbe v Rusiji kot neizkušeni delavci. Prednoat majo tudi tisti, ki lahko plača-voane stroške, ln organizirane delavake grupe. Nekateri, ki ao odpotovali v aadnjih meeecih, so vseli a seboj svoje druiine. Pričakuje ae, da bo več Uaoč ameriških delavcev odpotovalo v Rusijo spomladi. Tekstilni delavci pristali na redukcijo New Bedord, Maaa. — Organizirani tekstilni delavci v tem mestu so pod pritiskom razmer pristali na zahtevo podjetnikov za 10% redukcije plač. K temu koraku je tudi dosti pripomogla izgubljena stavka v Lawren-cu. Nekateri so argumentirali, da je bolje pristati na redukcijo in ohraniti unijo kot pa izgubiti organizacijo, ker bi stavka ne bila uspešne. J Baltlmore, Md., 4. dec.—Hen ry Schmidt je dobil raaporoko, ko je pred aodnikom George A. Sollerjem Izpovedal, da ne more živeti s njo, ker Je preveč pobožna. Ko Je prišel alučaj pred eod-nika, je žena prekinila Bollerja z zahtevo, naj otvorl obravnavo z molitvijo. Ta Je odgovoril, da sodišče ni prostor sa molitva nakar Je ona rekla, da bo natl homa opravila svojo molitev. Schmidt Je dejal, da ae žena ni hotela lepo oblačiti in da je uničila vse dragocenoati, Češ, da ji njena vera ne dopuatl lepotl-čenja sojen na dve leti fanta pomUosti. 22-letnl "Del a U čst, da je bnVfcaJ k Izgr jsga ministra ©raa* s fašizmom !** nakar je Ml aretiran la krt s. Mam Graadfl je epeltraJ na guvernerju. — Profili Jtflarsktga talita m mižali Krizo občutijo vse družbe, vendar pa begati delničarji ne tr-pe pomanjkanja Pittaburgh, Pa. — (FP) — sklarski trust Je v prvih devetih meeeelk 1981 napravil le $8 milijonov proflta ln komur e na tem, se Ishko zjoks nad alabim "zaslužkom" jeklarskih magnatov. U. 8. Steel, glava trusta, je napravila flUftS.OOO v prvih devetih mesecih, ls katere vsote t>o morala plačati obresti ns i)onde, predno bo rasplaala dl-vidende na devet milijonov delni«, katere ao delničarji prejeli od Uornoraclje kot darilo. ' EjoU krisi pa so delničarji zavarovani s močnim reservnim skladom, ki le vedno snaša skoraj pol milijarde dolarjev in is katerega prejemajo običajne dl-vldende. Na alabšem ao delavci, ker so Jim bils utrgane plače sa 10%, poleg tega pa delajo komaj polovico čaaa. 28% Je bilo tudi odslovljenih in se sanje nihče ne sanima. Podjetnikom in njihovi vladi ao problem le toliko kolikor jih nadlegujejo rasni dobrodslnežl, ki se žive od mlserije človsštvs. Bethlehem Steel je naredila v tem času to $7,47«,000 proflta. Youngstown $1,168,000, Repub-llc kompanlja pa Je šla v luknjo sa 1287,000. Jeklarski magnatje pa priča kujejo boljšega "zaslužka" v zadnji četrtini Ista radi uveljavljene redukcije, ki bo v tej dobi že toliko napolnila njihove blagajne, da ae Jim ne bo treba treetl pred bankrotom In tudi ne pred isgubo dividend. 1'rsmogovaa družim g rosi s črno Athsns, O. — 8unday Creek (U*I kompanlja, največja pre-mogokopna družba v Hocking dolini, pri kateri so prsd nskaj tedni zastavkali rudarji, je i grozila s Črno listo. Htavkarjem Je povedala, ds Je rov priprav IJena zopet odpreti, ampak akti vnl rudarji ne bodo več dobili de. la. Stavka Je nastala kot protest rudarjev, ker je družba prisilila motormene In voznike na nadurno delo, seveda brez plače. Pri več rovih te družb* so ru dar Ji potom stavke prisilili kom penijo, da Jim Je dala pravico do lastnsga zastopnika pri tehUn Ju premof*. Državni sakon to sicer zahteva, ampak odkar je izginila unija, so vsi zakoni krpa papirja. PRVI ZNAKI RAZ KOLA MED KON-SEtVATIVCI Ako ae bo anglsšfcl parlament, v katerem Imajo konservativci večino, odpravil kriae. bo slsdll polom L.jndon. — (FP) — Sedaj, ko se je politična situacija v Angliji nekoliko razčistila, je vidno, da bo velika volilna zmaga, ki so jo Isvojevall torij! v zadnjih parlamentarnih volitvah, končno pospešila interese delavake stranke. Vladne stranke so šle pred vo-Ulce bres vsakega določenega programa, tbda vprašale ao, naj jim volile! poverijo moč, da bodo lahko tsvlekll deželo ls finančne in ekonomake krite. Pela v-ska stranka^ ki Je Izgubila nekatere stare voditelje, Je posegla v volilni boj s jasno izraženo socisllstlčno platformo. Prav dobro je bilo razvidno, dn bo zmaga narodne koalicije tri-umf sa konservativce In neke vrste carinske saščite. ' Kar se Je agodllo, Je danea zgodovina. Narodna koalicija Je dobila mandat sdravnlka, to-da premijer MacDonald ni še sedaj prodložil jasnega programa, kaj namerava njegova vlada storiti sa osdravljsnjs situacije. Dejstvo ostane, da narodna koalicija ostane torijska vlada. Torije! Imajo večino v po-slsnskl zbornici, kskor tudi kabinetu. Vsllc temu, da ji naAe-luje MacDonald, Je narodna koalicija stranka konservstivoev. Torljcl so dobil! mandat, da lsvlečejo Veliko Britanijo Is kri-se, ampak ne vedo kje bi se tega dela polotili. SIcer Imajo nekaj nejasnih načrtov glede svlšanja carinskih poftavk, ampak to Je selb malo, VVInston Churchill, star In sagrisen kon-servstlvec, se Je hotel povspeti do vodstva s oposleljo proti IlaoDonaldu, ko #ae je vršila de->ata glede neodvisnosti domlnl-onov, toda bil Je poražen. To Je snačllno, ker pokasuje, da se Je tomaj po par tednih ogromne tonservativne smage začel raz-(ol v vrstah narodne koalicije. Velika parlamentarna večina bo najbrž škodila torijoem. Ako ne bodo uveljavili ukrepov za goepodarako sanacijo Velike Britanije, Je njihova usoda sa-pečatena. Konservativna stranka Je na prelskušnjl. j Ako bi Imela Anglija propor-čno representacijo, bi laborltaka stranka dobila najmanj dveato leže v v parlamentu, ne aamo 82, kajti sa njene kandidate Je bilo oddanih več kot sedem milijonov glasov, dočlm so Jih vladne stranke prejele krog dvanajst milijonov. To Je sila, s katero Je treba računati. Volitve so vrgle najsmožnej-š« člane delavske stranke la par. iamenta. TI bodo morali Iti sedaj že Is potrebe med ljudstvo in nadsljevatl z vsgojnlm delom v kampanji za zgraditev močne stranke. Konfuzlja In raskol, ki sta se pojavila med konservativci v parlamsntu, bo določen doka* njihove nesposobnosti, velika vzgojna kampanja med masami pa bo resultlrala v n popoln Jen I organizaciji, ki bo lahko spet prsvsela vladno krmilo v svoj s roke po prihodnjih volltvsh. In morda volitve niso tako dslsč, kot si nekateri pred-stavljsjo. Pr*v Ishko se igodl, ds bo prišlo do razkola mod to-rijl ter liberalnimi ln delavskimi ministri v MacDonaldovsm kabinetu, nakar bodo sledlls de-mlslje msnjšlnsklh ministrov in vladna k risa, ki bo rssultlrala v razpisu novih splošnih volitev. Generalni Mrajn v ApealJ! Madrid, 4. dec. — Splošna le-laanlšks unija, k! ima 4ft,000 članov, Js sagroalla s generalno stavko, ako vlada španske repu-Lllke Ukoj ne'socialisira železnic. PROSVETA TRE EN L JGHTEJtll KKT Dl LASTNINA SLOIIliMB MB JBDMOTV rooroa- «!HlW BMT-M PIOSVETA VmmmUU Am* Of TU* ftDItATED v ofcUimJu. M »rimrr (M«*. M. tMIl UfMkltM Glasovi iz naselbin Kongres prihaja Dne 7. decembri se formalno odpre federalni kongres, ki Je bil izvoljen pred trinajetl-mi meseci. To zasedanje bi bilo važno in velikega pomena v današnjih reenih časih, če bi M novi kongres mogel ponašati i kakim naprednim elementom in konkretnim, jaanim programom, kakršnega zahievaJorti'čaai.' Tako pa ameriško ljudstvo v splošnem stoji pred sfingo, delavstvo pa še posebej ima jako malo upanja. Politično ni 72. kongres tič ne miš. V spodnji zbornici imajo demokraje tri ali štiri glasove večine in poleg teh in republikancev Je eden farmar-laborit iz Minnesote; v senatu pa so republikanci in demokratje enako močni in med njimi je spet eden farmar-laborit is Min-nesote. Ce bi torej novi kongres delal in glasoval strogo po strankah, bi v reprezentativni zbornici odločali demokratje, v senatu pa samcat farmar-laborit. Administracija ostane republikanska In predsednik Hoover lahko bres ■lcrbi vetira vse sklepe, kajti nihče nima dve-tretjinske večine sa ovrženje veta. Na ta način bi bil kongres vedno v zastoju, nezmožen za delo. Tega pa ne bo. 8trankarska razlika med demokrati in republikanci je le navidezna. Cim malo popraskaš prve ali druge po njih ekonomskih trebuhih, takoj vidiš, da ni med njimi— nobene bistvene razlike. Včasi so se demokratje bahali, da zastopajo "majhne ljudi," oziroma mali kapital, dočim republikanci predstavljajo težki kapital ali truste. Vse to so bile le besede. Danes so med demokrati težki milijonarji kakor so med republikanci in oboji ščitijo truste. Pri zadnjih volitvah so demokratje prav tako odobrili varstveno carino kot republikanci, torej Je izginila še ta railika. V vseh glavnih ekonomskih ln socialnih vprašanjih, ki so največjega pomena ta delavca in farmarja, so demokrati in republikanci eno i» isto in glasujejo enaka Senator Joe Roblnson iz Arkansasa, ki je bil demokratski kandidat za podpredsednika leta 1928, danes pa js vodja demokratov v senatu, je že izjavil, da Js on proti zvišanju davkov na velike dohodke. Davki na velike dohodke so že dovolj visoki, prsvi on, ln vsako zvišanje bi pomenilo konfiskacijo kapitala, kar se pa ne sme zgoditi. Tu ga imaš! Prav tako pravijo republikanski senatorji ln kongresniki, ki spadajo v staro gardo. Na primer finančni tajnik Andrew Mellon jt trdno prepričan, da hudič vzame deftelo, če bodo zvišani davki na visoke dohodke. Velikega kspitala se ne sme nihče dotakniti! Glede tega so vsi "regularni" republikanci in demokratje enako odločni in nazadnjaški—ena stranka. Toda obe stari stranki v kongresu imata v svoji sredi "insurgente" aH upornike, oziroma takotvane progresivce, ki so v ekonomskih In soeialnih vprašanjih llberslnejši ln nekateri so celo radikalni. Koliko Je teh, Je teftko reči. Vse kaše, da Jih Je v senatu več kot v reprezentativni zbornici. Nekateri so Še stari znanci, ki rogovUijo še dolga leta; na primer Borah, Norrls, Wheeler in Walsh it Montane itd. Tem se Je zadnja leta pridružil mladi La Follette. Drugi so politično mlajši. Progresivlsem v kongresu prihaja in odhaja kakor vreme; nikdar ne veš, kdaj In kje m kdo sdraml ln zabuči kot viher, drugI se pa ohladi in pade nasaj v staro gardo. Največ progreslvcev je it farmskih držav na za padu. Njih tahteve so predvsem ta farmarja, simpatlsirajo pa tudi t delavskimi reformami ln socialnim zakonodaj stvorn. Od tega progresivnega elementa Je največ odvisno, kako se bo obnašal novi kongree. To Je edini element, ki bi lahko imel moč ravno-težja v obeh zbornicah kongreea ln lasllll it reakcionarne opozicije nekaj dobrih takonov, če bi imel enoten program in če bi dosledno nastopal složno. Tega pa ni pričakovati. Pro. greslvni element nima enotnega konatruktlv-nega programa ekonomskih in socialnih reform. Brez malega vaak progreslvec ima svoje srčka-ne ideje, ki Jih ljubosumno zagovarja la rine v ospredje. Ker se ne morejo med seboj zedU niti glede veeh problemov in zakonskih načrtov ln ker tudi niso oficlelna ali regularna opozicija, to se pravi: dosledna opozicija na vsej črti, so navadno zakopani do vratu v kompromisih ln končni rezultat Je ničla. To so razlogi, da napredno ameriško delav. stvo ne more doetl pričakovati od nov<«a kongresa. Kričanja in besedičenja bo dosti, cele poplave, in drugega malo. Tu pa tam kaka rnr*u\ h reformlca.t * It Mlaneeote___ Duluth, Mino. — November, predzadnji mesec v letu, Js Pri kraju in ko to pišem« Je padel prvi sneg, spremljan z burjo in mrazom. Vso jeeen do sedaj je bilo tukaj izredpo lepo in toplo vreme, trava j< zelenela in narava Je bila lepa, regrat Je cve-tel kot spomladi in ob jezerih je bilo dokaj Živahno. Nenavadno lepa jeeen, indijansko poletje, kakor jo zovejo. Mnogo ljudi Je ob Jezerih taborilo noč in dan. Lepo vreme jim je prav prišlo, ker so brez dels, kajti tudi jto okrožje je prosperiteta poškropila s svojim žegnom. Duluth je nekako središče razne trgovine ki tranaportaci-je. Letos Je vse bolj klaverno in mnogo je brezposelnih in glad-nih. Dali so jim zavetje v starih mestnih kolibah. Izdano je bilo tudi povelje, da morajo vsi, ki so vedrili pri jezeru, v 48 urah preseliti se v mestne kolibe, proč od jezera iz svojih brlogov. Slabo js in nič ni izgleda, da bo kmalu kaj boljše za delavca. Pravijo, da takšne in tako dolge krize Še ni bilo v Ameriki. Menda bo res, da je ni bilo. Toda bogatine! ne poznajo mizeri-Je; nJim se vedno dobro godi, v slabih aH dobrih časih. Dne 14. okt. je v St Louis o-krajnem zavetišču preminul rojak John Podjet, doma iz vasi Orcevec na Gorenjskem. V Ameriki je bival krog 28 let in je več let Živel v Waukeganu, 01., kjer jč bil član društva SNPJ, a Js bif radi neplačanega asesmen-ta suspendiran. Pozneje se je podal v Minnesoto, kjer je delal različna dela. V domovini ima sina in ženo, za katera pa je le malo skrbsl. — V Str Msry's bolnic! je preminul Louis Zabu-kovec^.ki je podlegel raku. Njegova družina mu je preskrbela vse, kar je bilo mogoče, pa ni nič pomagalo. Delal je y gozdih ln je mnogo zaslužil, pa je vso zapravil. Dejal je, da bi eedaj rad vse popravil kar je zamudil, pa je prepozno. To ml je pravil tri dni pred smrtjo. Pokopan je na St. Louis County pokopališču. MatUaPogor*. Poročilo sattopilka Johnstown, Pa. — Po pettedenskem potovanju sem se spet vrnil domov, dasl nI bilo bogve kakšnega uspeha po nsselblnah, ki sem jih v tem času obiskal. Da so delavske raamere vsepovsod mlzerne, menda ni treba omenjati, žena mi je pravila, da so farrellski Jlsti naznanili, da so ldkihie šovarne dobile velika naročila ter prtfino obratovati. Napotil sem se takoj po naeelbini, pa ssm videl, da ao še vse tovarne mirno počivale. Spet bluf kapitalističnega časopisja. Samo noret as brijejo is gladnega ljudstva. Kdaj se bomo prebudili? Menda še ne tako kmalu. Nimam upanja, da bi jas dočakal, ko bo prišel preobrat. Ameriška mladina je prepojena s strupom kaplta)lfttičnfc Mej in zavajanj, je topa za vsako rssno udsjstvovanje v delav skem gibanju. Tako je bila vzgojena ln taka je. Treba bo velikega potresa, da ae bo prebudila ln zganila, da bo spoznala resnično stran življenja in dela. katerega mora delavstvo samo o-prsvitl, da se osvobodi. Opazil sem, da se nsša mladina kaj slabo zaalma za delavsko gibanje, ampak tudi ta naše podporne organizacije in sploh za vse. ksr bi Ji lahko koristilo sedaj in pozneje. Največ morajo starši tanj t plačevati. Ces deset let bo našim organizacijam šlo slabo, ako se bodo zanašale na mladino, ako se ne bo ta mladina v d oglednem čaeu zganila ln oprijela resnega dela pri naših ustanovah. To naj si vsak dobro sapomne; govorim it skušenj. Dne 38. nov. sem spet šel na pot, dasl je nastajal anežnl vihar. In sem se odpeljal v Johna-town. Najprej sem se ustavil pri KMnarJevih, kjer sem prenočil. Hvala ta gostoljubnost Na hribu aem obiskal naročnika. Odziv je bO slab, kajti skoro nihče ne dela. Uetavll sem ae tudi pri Plantarjevlh In Sakae-kovlh ter pri drugih. Hvala ta naklonjenost Rojak Ukman me le peljal v bližnjo naselbino TIre Hin. kjer ee prej le nisem nikdar ustav* Rojaki In rojaki- ije so me pri jasno sprejeli ter mi šli na roke. Obiskal sem tndi Jerneja Intiharja, predsednika Jruštva št 209 SNPJ. Rojak Junc in Intihar sta se takoj naročila na Pros veto in tako ao storili tudi drugi, ki se Jsko za nimajo za Proaveto in Proletar-ca. Ustavil sem se tudi pri društvenem tajniku. Neki prijazni rojak me je peljal nazaj v John-stown, oziroma na Motham Hvala. Frank Tomshe me Je lepo sprejel. F. Zalar je ponovil naročnino kakor mnogi drugi. Hvala vsem skupaj. Obiskal sem tudi slovenskega trgovca J. Langerholca, kjer sem se sestal z rojakom Snojem iz Bridgeporta. Prenočil sem pri Klučevškovih. Na 29. nov. sem pa šel v družbi Langerholca k Andreju Vidrichu, podpreds. SNPJ. Tam se nas je zbrala velika družba in bilo Je obilo za bave za vse. Hvsla vsem zs prijaznost! Anton ZldanAsk. Betlehemaka bajka FarreH-Sharon, Pa. — Kmalu bo minilo 1981 let odkar se je rodfl Jezus v Betlehemu, tako zvani izveličar in odrešenik celega sveta. Ker ni nič izrednega, če ženska spočne preden se poroči in da je njen sin, lci ga porodi, usmrčen, čeprav morda po krivici, ne vidim nobenega vzroka, zakaj bi ne verjel, je živela ženska s imenom ty in mož z imenom Jože ter sin imenom Jezus. Ne gre za to ali so bile te tri osebe ali niso bile. To mi ne dela prav nobenih preglavic. Je pa bajka o Jezusu, kakor poročena v knjigah nove zaveze, ki mi node v glavo pa noče. Poročeno je v njej o mladi ženski, ki se je imela poročiti. Med zaročnim Časom jo je, da govorim jasno, omadeževal duh pod brezbožno pretvezo. Luka piše v svoji knjigi, da "pride sv. Duh nad tebe in sila najvišjega te bo ob-senčlla." Kljub temu Jo Jože poroči in potem stanuje z njo kakor s svojo ženo, in z njim tekmuje sv. Duh. Zgodovin* Jezusa js dena v štirih knjigah, ki jih o- b pisujejo štirje apostoli, in ti so: Matevž, Marko, Lukež in Janez. Prvo poglavje Matevža se pričenja z rojstvom Jezusa in v tretjem poglavju Lukeževe knjige je tudi naveden rodovnik Jezusa. Ce bi se ujemsli, bi to še ne bilo dokaz, da je ta povest resnična, ker bi mogla biti kljub-temu napačna in izmišljena. Ker pa se ne ujemajo, je s tem napačnost in izmišljenost dokazana popolnoma. Ce govori Matevž resnico, potem Laže Luka in če ta govori resnico, potem je Matevž laft-njivec. Ker pa ni nikjer zapisano, da bi moral človek verjeti prvemu bolj kakor drugemu, potem tudi ni napačno, če človek ne verjame nobenemu, ln če jim ne moremo verjeti že takoj ispočetka, kako naj bi jima ver jeli v ostalem pisanju?! Resnica je le ena! "Navdahnjenje" in "razode- tje" bi Morali oboje mogočim, ker si Povest o angelu, Id je kar imenuje cerkev no spočetje, ni niti omenjeno v knjigah, ki ju pripisujejo Marku1 in Janezu in je različno poročeno v Matevževi in Lukeževi knjigi. Prvi pravi, da ee je angel prikazal Jožetu, po drugem pa se je prikazal Mariji. Toda Oba, Jože in Mary, sta najslabši priči kar si jih more človek misliti, zakaj drugi bi morali pričati za nju, ne pa onadva sama zase. Mar bi kdo verjel temu ali o-nemu dekletu, če bi trdila in tudi prisegla, da je spočela svojega otroka po svetem duhu in da ji je to povedal angel!? Gotove bi ne verjel nihče. Zakaj naj potem verjamemo dekletu, ki ga nismo nikoli videli? Zato ee zgodba sama postavlja na laž. Jack Jert. Smrtna koea Jok— o enotnemu delovanju okoliških jednotinih društev Članstvo je naprošeno, da pride v polnem število v jednotino dvorano najkasneje 5 minut pred tretjo uro.—Tajirfk čikaške federacije SNPJ. LISTNICA UREDNIŠTVA Zadnje tedne je uredništvo) Proevete prejelo od več rojakov, angleške izrezke o Rusiji. Ce-1 la kopica jih je. Vseh ni mogoče porabiti, ker ni časa za prevajanje. Poročila kongresnika Raineyja, ki ao izšla v spring-fieMekem "Illinois State Registru" in katera se nam zde najboljša, pa porabimo.. Podal jih je Jernej Urh iz Springfiejda. M. M., Carlinville, 111. — Poslano ni porabno. Povedali niste nič novega. Tudi mnogi drugi rojaki so trpeli šikane v avstrijski armadi. »CEMBKA. Sanje poskušajo ljudje razlagati že nad 3000 let, kajti že v staroegiptovskih in starobabilon-akth spisih najdemo poskuse razlagati aanje, kakor to delajo tudi dandanes ne samo stare tete, ampak tudi zelo učeni možje. Angleški zdravnik dr. Sloason pa je napisal knjigo* kjer ne razlaga, kaj sanje pomenijo, ampak kako nastanejo. Trditev, da na eanje vpliva hrana, je že stara. Je-li pa to res, da se je kdaj komu kaj neprijetnega aanjalo, če je večerjal svinjsko kračo in kislo zelje? In zakaj ljudje ne poznajo nobene jedi, ki bi nam ustvarjala lepe in prijetne sanje? .M To trdimo lahko samo o nekaterih "alkaloidih", n. pr. o morfiju: bežne in meglene sanje postanejo pod učinkom morfija^ svetle tn jasne. Ta lepota pa na traja dolgo, ampak se navadno umakne strašnim prizorom. Kar pa velja v orijentu za morfij in za "hašiš", to velja pri nas za alkohol in za kokain. Nam se pa ne sanja samo po uživanju raznih opojnih pijač in mamil, ampak tudi najbolj pustim in suhoparnim ljudem se včasih sanja kaj neverjetno bujnega in lepega. Sanje morajo torej biti odvisne od činiteljev, ki delujejo v nas samih in baš to razlaga dr. Sloason. Sloason omenja neko Žensko, ki je vsak dan uiivala sredstvo proti prehudemu pritisku krvi. Kakor hitro je pričela tisto sredstvo uživati, se ji je vedno sanjalo kkj prijetnega, in sicer zelo živo. V sanjah je vedno potovala kam daleč In povsod so bili kolodvori prebeljeni, kamor je prišla, vozovi pa vsi na novo prebarvani, železničarji pa so vsi nosili same nove obleke. Te lepe sanje so trajalo vse dotlej, dokler ji ni zdravnll dal novega sredstva. Kakor hitro pa je začela ženska uiivati novo sredstvo, se ji je eanjalo kaj hudega in neprijetnega. Ta pojav tolmači dr. Sloason tako-le: Sanje so ostanki našega duševnega Življenja, ki ga živimo pri polni zavesti. Kar se pa godi v našem telesu, to vpliva tudi na naše duševno življenje. Na naše duševno življenje vpliva telo deloma po živcih, aH pa po posebnih "poslancih", ki jim pravijo "hormoni". Ti "poslanci" so kemične tiari ne, ki nastajajo v tem sli onem organu in ki hodijo potem kot "poelancr od organa do organa, n. pr. do ngcršga-nov. Take snovi pa naredimo lahko tudi umetno in jih lahko v telo "vtihotapimo", kjer povzročajo potom napačen "alarm". Jn-zulin n. pr., ki ga rabimo proti sladkorni bolezni, povzroča velik strah, kt mine bolnfks šele potem. če novžijc košček kandira-nega sladkorja. "PytnitrinM po-vtroča v človeku dobre In prijetne občutke, "adrenalin" pa strah ln bojanln. Ce to drži, kar prsvi Sloason. potem ni več daleč Čae. ko bomo svoje sanje izdelovali v laboratorijih kakor kakšne razgledni-ce.,, Boj bolečini Dolgo trpljenje utegne imeti hud, , dice ta pacijenta. Zato in seveda tu* , ljenja skuša kirurg ublažiti sli lečino. Sila bolečine zavisi od energije posameznika. 2e v starta 1 nfki gledali, kako bi olajšali muke ^ Wmin> Adamova ^ opij, hašiš, zobnik ali blen, alkohol. SelJV J stoletju se je stvar preokrenila, ko »o hitre, pored jeli rabiti pri operacijah smehovni 2 eter, kloroform. Ti narkotični kki vladaiVS danes. Kmalu zatem se je našla druga tX„ novost: obrizgavanje ali vbrizgava,,M „) r ' cijskega mesta. To krajevno omamljenih je razvilo v razne smeri. Strupena sredstvi u ae nadomestila z manj strupenimi, njih P™**** * dodajanjem prepad tov, Id zožujejo cevi. A raziskave so šle L 2 lje. Bolniku treba prihraniti tudi duševno .J burjenje. Poskusi s polspanjem (Daemmer schlaf) so se zaradi nevarnosti opustili x« sprotno pa se je zadnje čase jako utrdila rab. avertina za črevo, bolniki zapadejo polagen « v globoko brezčutnost Ako se svertin viije! žilo privodnieo, pa se onesvestijo v doku mi nute, V TUbingi se J» posrečilo tudi varucj, in gotoveje izvsjati omamitev -hrbtenjsc, Zdravniki so se zavzeli nadalje za tiste, ki no sijo svoje bolečine na manj dostopnih delil svojega telesa. Deloma se pobijajo talci po ložaji z ločitvijo ali sprerezanjem živcev. C, se n. pr. pri vidnem živcu uniči bobast živfn vesel, ležeč ob bazi možganov, mine bolečini živec pa še vedno lahko giblje. Pri drugih de lih sa kirurgija niti ne boji odpreti hrbtenico dvigniti mozeg in z majhnim urezom razpara ti ozka boleča pota, ki potekajo na uprednj strani. Bolniki čutijo potlej še vsak dotik, a no bene bolesti. Banocelništvo pa še s tem ni pri kraju, temveč išče dalje ter izkorišča izsledk trpinom v prospeh.—Dr. M. K. v žis. napovedi Vsi bistveni učinki na vremnsko stanj izvirajo, od solnca, ki odločuje klimo. Solne siplje na zemljo leto za letom isto množin energije v stalnem ritmu, ki se le malenkostn menja zaradi solnčnih peg. Ce bi zemlja — ki kor luna — ne imela nikakega ozračja, potei bi občutili le menjavanje temperature v rai merju jakosti solnčnih peg in bi imeli le neki stalno podnebje, toda nobenega vremena. Vrt me je namreč vsota vseh sprememb podnebji ki fa povzroča med zemeljsko površino in soln cem se nahajajoče ozračje. Znanost pozna m ravo teh periodičnih pojavov, pozna tudi nji motnje, povzročene od zemeljskih vplivov, tod obojih skupaj ne more spraviti na isto formu lo, ii b! edina omogočila napovedovanje vre mena za delj časa vnaprej. Šele ko bo rešen uganka, zavisnosti barometrskega stanja ii spreminjajočega se solnčnegs žarenja, bo mogo če povsem točno napovedovati vreme. Tej rešit vi se skuša znanost čim bolj približati s prouft vanjem množine ozona, ki je v zraku v raz hČnih delih zemlje in s podrobnim atudijen značaja vetrov. Zdaj se morajo omejevati vre menske napovedi le ** naslednjih 24 ur, t i tu niso nezmotljive. Ce pa se posreči ntj1 temelje za daljše vremenske napovedi, bo pc stala meteorologija blagoslov za vse človeštvo plasti vremenske katastrofe ne bodo več u lotile ljudi nepripravljenih, s čimer se bo p« prečila velikanska gospodarska škoda. Zakaj »o šle na ulico? V Berlinu imajo posebne urednice, ki nad z i raj o socialno skrbstvo, zlasti kar se ti6 žensk. . Neka taka uradnica se Je posebno zanima la za one nesrečnioe, ki si služijo svoj kruh a cesti, tem ženskam je poelala posebno tiske vino s prošnjo za izpolnitev; glavno vpraitnj pa se je glasilo: "Kaj vas js pognalo na cesto. Odgovorov je dobila ogromno in te odgovor objavlja sedaj neki berlinski list na prav dn kreten na*in. Odgovori so takšni-1«: 1. »kon ska žena — zaradi pomanjkanja; 2. xakonsk žena — zaradi plačevanja obrokov za blafo; * vdova — da nakupi mamila; 4. ločenka - « plača stroške sa ločitev zakona; 5. samic« -da podpira brezposelnega fanta; 6. nezakom* mati — da redi otroka; 7. samica - ssps**» od fanta; 8. samica — ne mara delati; 9. »«" ca — da preživlja prijstelja; 10. sskonsks * na — v dobrih razmerah, zaradi zabave. :Dru ge ženake zopet navajajo, da hočejo imeti iei> obleke, pa Jih mož ne more kupiti, druge hočejo nabaviti pohištvo, največ pa Jih gre * ulico iz lahkomiselnosti. Kdaj je k opica naaUl človek? Prof. dr. Abel s dunajskega vse^ raziskuje v nekem članku ns temelju f<£w ostankov pračloveka vprašanje, kje »n je sgodil prehod iz praopice v človeka. Po njegovem nasiranju se je ta P™™ vršil nekako v srednjem miocenu; pn« na movina šivali, is katere eo se rszvilr f ov^ opice in človek, pa Je morala biti SradnJf^ Ja, za kar govorijo tehtni razlogi. J* "TJ dobo, ko se je podnebje v tem ozemlju P" šalo, sa ae začeli bominidl z drugimi Izaeljevati proti zapadu. vzhodu in juin^ v Srednji Aziji ae je neka vrsU Mu-rom človeku podobne praopice rasvila v dvom In pdi ee. da ja bilo bivanje v skatostih Mih ln ne v ravnih stepah, ki Je tako rek* stvarilo človeka. 4 t -» t m 0SVBT1 Kako je v Rusiji jjki k<»n svoj ob tak v donskem bazinu in rudarjev v So* jefeki uniji T K»iney is Carrollton«, IIL, v Jllinoi« State Regittru V donskem bazinu ho sem odpotoval v Rusi- i je ameriška organiaacija, L trgovino a sovjeti, na-(ji i iščem premogovni-Lbu, čel, da je vae delo .j prisilno in da so rudarji v Stalinovih rovih" m kaznjenci. Zato aem ,1 za absolutno potrebno, wtim te rove v donikem * Kijeva, tega najslikovi- ta mesta v Ukrajini, sem opustiti in prav tako sem jil dvadnevno vožnjo t av- 0 Krimu samo zato, da pre-omenjene premogovnike, lipovi rovi imajo mehki Vsa ta sekcija premoga ,nu ni privlačna sa tujca, ido zaide tja. Zato se lahko 1 marsikaj v svet. jprvo sem hotel iti v don-olino z avtom \z Rostova, ni uspelo. Deževalo je in jočakati do drugega ili pa moramo sami vleči ki je pripet na ielezno vrv ko. Sklenili smo, da ga po-110 na drugo stran. Trije moški so držali za kabel ta način so vlekli frrod. 10 so nam pomogli koeaki s »i čolni, ki so nas rinili, i so tudi odklonili vsako > za svoje delo. drugi strani Dona smo za-vlak, ki nas je po enem vožnje okoji Azovskega pripeljal v Stalin. Tam 120,000 ljudi, uključivii alstvo v rudarskih naaelbi-Danes obratuje 58 premo-(ov in pred letom 1983 mi-adpreti 123 drugih. Jas5 ni-tehnikalnega znanja o pre-rstvu, zato nisem šel pod ) pledat dela. Hotel sem se riti, dali je tam prisilno dekana so stanovanja rudar-koliko rudarji zaslužijo, vsem Stalinovem polju preje upoalenih okrog 188,000 h in žensk in 55,000 do • od teh so pravi rudarji, rih rovih nakopljejo tri in ne premoga dnevno na de- v novih rovih je dnevna kcija pet ton na delavca, ji delajo v treh šihtih dan . Oni, ki delajo pod zemljo, Sest ur dnevno, oni na popa sedem ur dnevno, fttiri sla j o in en dan počivajo, delavec ima prosto idrav-wkrbo, prosto bolnišnico in zobozdravniško oskrbo sa-iružino. Vsako leto enkrat Iva tedna počitnic z vso Lahko trre počivat kamor n država mu plača stroške riiču. k nilni sili, nobena pa ne 1 remoga. Pr*'na mezda rudarja; ki zemljo, je od 226 do 250 • (Uubelj je SI ameriških ). Povprečna mezda dru-rizemskih delavcev, teaar-drujfih. je 171 rubljev na I' k tega dobi vaak de-1' odstotkov odškodnine za ako njegova stanari-' j t najat odstotkov mezde, doplača previšek ,V|»I: če pa stanarina zna-BJ,kot 15% mezde, mu to-»Plsčajo \ gotovini. Brez 1 rudarji prejemajo do-i »marino, informacije mi j« dal 1*nko. direktor 28 premo-»v v Stalinovem distriktu g. Kiintina, ki je predsednik rudarske unije, katera Šteje 18,000 mož in žena, upo-alenih v omenjenih 25 premogovnikih. Vprašal aem Ešintina, če Kostanko govori resnico in on je rekel, da je vaaka beseda in vsaka Številka resnična. Unija rudarjev ni imela še nobene stavke. Kostanko je tehnik, ki se jt od navadnega rudarja sam dvignil do te policije. Spada h komunistični stranki in prejema 900 rubljev mesečne plače. Oba sta izjavila*da v premogovnikih don-ske doline ni nobenega priailne-gaga in kazenskega dela. Kostanko je tudi rekel, da poj-de v dveh mesecih v Združene države kot član komisije rudarskih ekspertov, ki si bodo ogledali ameriško rudarstvo, in takrat me bo obiskal v Washingto-nu in mi dal še druge informacije. Samarev je rudar, ki še vedno dela pod zemljo. Tu sledi moj razgovor z njim, ki kale, s kakim navdušenjem delajo ti ruski delavci Razgovarjala sva ae takole: Rainey: Ali ste prisiljeni delati v jami? . <■ Samarev: Niti najmanj ne. Jaz delam, ker sam hočem. Rainey: Veste za koga, ki je prisiljen delati v teh jamah? Samarev: Ne vem ta nikogar. Rainey: Koliko ste stari? Samarev: Oseminpetdeset let. Rainey: Koliko let ste še delali v rovu, kadar ste dosegli 60 let? Samarev: Cez petindvajset let. Rainey: Tedaj bi bili lahko šli v pokoj in vseeno bi pobirali plačo? Samarev: Zakaj bi šel v por koj? Lahko še delam, prav tako lahko kot vsak drugi. Rainey: Ko ste bili stari 50 let, bi bili lahko šli v pokoj, potem pa bi se vrnili na delo in vlekli dvojno plačo, ali ne? Samarev: Seveda bi to lahko storil; še danes to lahko storim. Rainey: Zakaj nočete? Samarev: Zakaj za vraga bi jaz izkoriščal iVbjo deželo? V tem času se je zbralo kakih 40 aH 50 rudarjev okoli nsa in burno so aplavdirali zadnjim besedam Samareva. Rainey: Ali je še več takih kot ste vi, H bi lahko vlekli pokojnino, pa je nočejo? Samarev:-Da, mnogo jih je. Spet so drugI aplavdirali in mu pritrjevali. Samareva sem fotografiral in dobtt dobro sliko. Njegov izraz "Zakaj za vraga bi jaz izkoriščal svojo deželo?" je navadno izraz vaeh onih delavcev v Rusiji, ki rajši delajo, če le morejo, kakor da bi postavali na stroške drugih delavcev. Dobil sem nemškega rudarja, ki je bil Um uposlen. Govorila sva takole: Rainey: Vi niste Rus? ■Nemški rudar: Ne, sem iz Nemčije. Rainey: Zakaj delate v Rusiji? ■ Nemški rudar: Zato, ker ni dela v Nemčiji ' ^ J Rainey: Ali ste tukaj bolje plačani kot v Nemčiji7 Nemški rudar: Doma bi zaslu. tU več, če bi delal vsak dan. Tu delam stalno in ob koncu leta i-mam več denarja kot doma. Zato sem rajši tu. Govoril sem še z drugimi rudarji, ki so bili videti zelo inteligentni in dobro informirani. Razgovor je tekel: Rainey: Ali ste prisiljeni delati v rovih? Prvi rudar: Ne; delamo iz laatne volje. Rainey: Ali je kaj kaznjencev v donskem bazinu? Prvi rudar: V nobenem rovu tukaj ni kaznjencev. Rainey: Se vam danes bolj do. pade kot pred revolucijo? Prvi rudar: Dosti bolje. Zdaj smo svobodni. Imamo boljšo plačo, boljšo hrano, boljša stanovanja in kratke detovnike. Ali so rudarji v Ameriki val na delu? Rainejr: Ne — mnogo naših premogovnikov, rudnikov In to- Rainey: Ali veste za koga, ki prati svoji volji dela v teh ro-vHi? Drugi delavec: Nikogar ni.. Zakaj nočete vi Amerikanci trgovati s nami? Mi bi radi kupovali od vas. Vaši stroji so najboljši. Radi bi imeli kredit od Združenih držav kakor ga imamo od Nemčije. Ampak, če nočete trgovati z nami, mi bomo napredovali brez vas. Tretji rudar: Ne — mi vsi delamo prostovoljno in radi. Zadnji mesec sem drage volje podpisal aa ®5 rubljev vladnih bondov; prihodnji mesec podpišem za 96 rubljev. Tako iz naše mesde podpiramo svojo driavo in radi . . . V obrtni šoli sem srečal štirinajstletnega dečka, ki je imel lep obras kakor deklica. Uči se rokodelstva in prejema štiri rublje dnevno ter ima prosto stanovanje in hrano, dokler se ne ističl Rudarski direktor, ki je bil z menoj, ga je vprašal: "Cuj, dečko, kdo te je prive-del sem J Ali te je vojak z naaa-jenim bajonetom prignal sem, da se boš učil?" "Ne, zakaj bi me vojak prignal sem, saj nisem bšndit," je odgovoril fant. o o o (V prihodnjem Članku bo Rai-ney povedal brez komentarja o splošnih razmerah med rudarji in4o delu v stranki v donskem basinu.) Svetniki in vdKeci Pri Brockhausu je izšlo ilustrirano delo: Alexandra David — Neel "Hellige und Hexer", o veri in vražah v deželi lamaizma. Pisateljica, poprej lektorica na pariški in bruseljski univerzi, je nad 10 let prebila po tibetekih samostanih in samotišČih. Maha-radža v Sikkimu in Dalaj Uma sta bila njena zavetnika. Ker še pozna tamkajšnji jezik in pismo ter je aama budhistinja, ji ni bilo pretežka dobiti zaupanje sveten ištva. Razodeli »o ji vsakovrstne tajna vede, nase je viels trde, krute, včasih skoraj blazne preskuinje, kakršne nalagajo svojim učencem tibetski mistiki in magi. Nemški raziskovalec o-nih krajev, Wilhelm Fllchner, govori o Neelovki kakor o ženi, "ki je Tibet doživela in pretrpela". V navedenem spisu se seznanimo s tlbetsko" vero v bogove in duhove, s predstavami o posmrtnosti, o potovanju duš tja do nlrvane, z bltkom in Žitkom puščavnikov to redovnic, ki se včaaih zde prktni učenjaki, drugič pa prekanjeni dobičkarji, ki izkoriščajo ljudsko omejenost. Čutimo se v dobiagodnjega srednjega veka, v dobi blčarjev in spokornlkov, ako Čitamo o šolanju "ravne poti" In o vežbanju volje ("turno reakiang"), pri katerem postsne život dočista neob-čuten za hlad, tako da vajenec gol ali nag stoji na zimekem mrazu ter aa odeva z rutami, ki jih je namočil v ledeni vodi. $tivo je vseskozi napeto, zabeljeno s galskim podsmeškom, odpirajoč pogled v mišljenje narodov na vlsokfh planotah notranje Aalje, ki so od nekdaj veljali za čuvarje skrivnih znanosti in posebnih duhovnih moči. Čudoma zremo v prepad človeške duše. fo Je pa že škandal, kakor ti z menoj ravnali Vsak bo mislil, da sem ttfkaj le kuharica, ne pa gospodinja!" ■ "Kdor je kdaj pri nas večerjal, tega ne bo mislil!" L«>J« JI« fini IZ «I|OImvIJ6 ^Ljubljana, 18. nov. 1£31. Pri ljubljanakem opernem gledališču se je zgrudil mlad človek. Ko ao ga pobrali, j« trdil, da je pogoltnil nož in pilo. Ko so ga prepeljali v bolnico ter ga pregledali z radijskim aparatom, so res opazili v želodcu oneavešče-nega žepni noftiček in pilo. Zakaj je pogoltnil to, ne pove. Je to 2&letni graver Marjan Pajer brez stalnega bivališč« in brez posla. Mogoče je hotel izvršiti s tem samomor ali pa je hotel priti samo do brezplačne toplote nn hrane. Je pa njegova stara navada, da golta nevarne predmete. Ko ie bil pomladi zaprt \ mariborskih zaporih, je populil z zobmi iz stene več dolgih žebljev ter jih pogoltnil. Tako je prišel v ljubljansko bolnico, kjer so spravili od njega Žeblje, Pajer pa je pobegnil ter ae tako rešil vrnitve v zapora. Tudi zdaj ga upajo srečno rešiti žepnega no-žiča in pile, da ju bo lahko spet nosil v žepu, dokler na pride nov obup ter ju apet pogoltne. Na cesti med Cakovcem in Strigovo je neki kolesar podrl na tla starca Mata Stutka, ki pa ni čutil posebnih poškodb ter je odšel domov v spremstvu kolesarja. Toda naslednjega dne se je njegovo stanje nenadoma poslabšalo in je kmalu umrl. Zdravnik je ugotovil, da je imel počeno lobanjo in je sploh čudno, da je o-stal Stutek toliko časa živ. Smrt Slovenca pri vojakih V Mostarju je služil vojake 22-letni Rudolf Glaser is Poljčen. Te dni bi Imel doslužitl vojaški rok in doma so ga že pričakovali, a so prejeli vest, da jim je Rudolf umrl v vojašld bolnici v Mostar-ju. Po nesreči se je bil s puško obstrelil ter v bolnici poškodbi podlegel Umrli so . V Celju je umrl 68-letnl Matevž Deželak, delavec Iz Marij*-gradca. — Na Bledu je umrl Gabrijel Janša, kolarskl mojster. — V Ljubljani je umrla Ivanka Pirnat. — Na Klancu pri Komendi Je umrl Jože Lah, posestnik. — V Konjicah Jf umrl posestnik, gostilničar In mesar Andrej Sutter, star 88 let ■ V celjski bolnic! *> umrli: A-lojzij Verder, star 39, let, doma lz Bukovja pri Marijagradcu, 76-letni Andrej Drev od St. Ilja pri Velenju, 25-letni Filip Brez- Potem je neznanec izginil v noč. Kdo in zakaj je is vršil ta umor, nikar, dninar iz Marija Reke ter 46-letnl Jolsip Žakelj„ železniški čuvaj iz Poljčan. — V,St. Jurju ob j. železnici je umri pleskar Cvetko, v Loki pri 2usmu pa ae je ustrelil žandar Kokolj. V LJubljani je umrl obrato-vodja parketne tovarne Franc Golob, star 58 let. Predsedniku deželnega sodišča v LJubljani pa je umrla hči Zefka Keršič. V Dolenji vas! pri Ribnici Js umrl Martin Tomše, podpredsednik finančne kontrole v pokoju. V Ljubljani Je umrl upokojeni oficir Adolf Mladič,« V Krškem je umrl 88-letn! I-ven Lepajne, prvi ravnatelj krške meščanske šole. Rodom Je bil iz idrijske okolice. V Bltnjah pri Kranju Je umrl Franc Sifrer, ki je s svojimi 90 leti bU ns j starejši občan občine StražiŠče. V Mariboru je umrla M-letna Ana Glaber, žena vpokojenege železničarja. V Ptuju Je umri S2-ktni MIlan Gregorlč. V celjski bolnici sta umrla 62-letni Anton Kolar od 8v. Pongraca pri Grižah ter 69-letni Valentin Videč is Petrovč. V ptujski hiralnici Je umrla Marija Kranjčeva is Studencev pri Mariboru. Umor pri Kamniku V noči od 11 na 17. novembra je neznan napadalec ubil v Hudem pri Radomljah (v kamniški okolic!) 70-letnega fabriške-ga delavca in kočarja Alojzija Plrca. Neznanec je vlomil v hlev In razbijal po oknu: ko je gospodar odprl vrata hiše in sto-pil na prag, mu je neenanec s dvema udarcema prebil lobanjo, da je Pire takoj obležal mrtev zginil MVHHriil ne vedo. Tudi opomin Ljubljanska policija je vsa vesela, da je prijela skupino mladoletnih vlomilcev In tatov, ki so kradli po Ljubljani. Je pa to le dokas, kako hudo je življenje, ko stiska mlade ljudi, akoro še otroke, peha v delo in delo v brezposelnost, brezposelnost v vlome in krajo. Samomori Blizu Maribora je pri Teznu legel pod vlak tesenakt občinski uradnik Ivan Aprišnlk, ki ao ga našli mrtvega, s dravskega državnega moatu v Mariboru pa je skočil v Dravo ter utonil v njej komaj 28-letni ura raki pomočnik Emerik Golob. Bllsu mariborskega predmestja Studenci so otroci našli v gozdu obešenega 41-letnega mizarja Konrada Lukaaa, delavca v železniški delavnici. V Ptuju je hotel Isvr-šiti samomor 21-letni Lvan Va-vpotič lz Nove cerkve v Halo-zah, a so ga pravočasno rešili ll potoka StudenČnica, kamor je v aamomorilnem namenu skočil. Povečini je vzrok teh ssmomo-rov pomanjkanje in obup rsdl preživljanja družine v teh težkih časih. Redukcije pa se vrste druga za drugo. Tudi samomori ao vedno bolj čestl. Zule/.nllki nesreča Dne 18. nov. ae je pripetila huda nezgoda na postaji Lase. Komaj 26 let star! zavirač Kari Groznik lz Rudnika je aklapljal vagone, a mu je med delom na spolzkih tleh spodrsnilo, padel je pod vagon, katerega koleaa so mu zmečkala desno roko. Prepeljali ao ga v bolnico, kjer so mu odrezali roko nad komolcem. Tudi pri znamkah treba prefl- nsllH Minister pošte je poviša! poštne pristojbine zs poštni promst v držsvt ter pristojbino za pri poročene pošiljke v inozemstvo. Zvišane so sa 25 do 100%. Kmalu še pisati ne bo mogoče, previsoki bodo ti "davki na pozdrave." Nšareča na progi Kakor smo Že poročali, so vse važne točke na naših progah sa-stražene s vojaki, ker ae oblasti boja atentatov. Na železnlžkem mostu v Vintgaitju pri Sledu stoje prav tako vojaki na straši. V nedeljo 16. t. m. zvečer je še tj* stražlt nskl vojak prostak, rodom iz Skoplje. del Je ob pro gi, ugasnila mu je luč, pa jo je hotel prižgati. V tem pa pridrv z Jesenic brsovlak ter zblje vojaka preko nasipa. Vojak je dobil tako težke poškodbe, da bo ljubljanski vojaški bolnici naj brž podlegel. varen je zaprtih. Prvi rudar: Koliko breapoael-nih delavcev Imate v Združenih državah T Rainejr: Slišal sem praviti, da jih je pet milijonov. Prvi rudar: PoilJlU jih nekaj k nam. Ml jim damo delo. Pošljite jih milijon' Slovenska Narodna IT 1S04 m , tSST-59 So. LamiuUU Cfclcaf«, 111. TtL GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI OMBK: VINCENT CAINKAR. pr«d»»dnlk... .W57 8. Uwnd«U A v*, Chlcago, IU KKKl) A. VU>KK, «1. tajnik..........ISftT 8. Lavndal« A v«., Chiea*o. 1U. ------------ lik bol. oddolka... .S#ft7 8. Uw*d»lo Avo., Chioaeo, ll. bUgajaik......mi 8. Uwndalo Ar«., Chieaco, 11L RLAfi NOVAK, lajalk bol. oddolka... MA7 8. Lmdalo Aoo., Chteaeo. lil JOHN - - ■ ■ MOLEK, urednik flstlla......SSBT S. Uwnd«l« A to., Cktoago, 11L ■ VOUK1C1I. HUP dODttft i J, Msfaji I ^pp I ■■ I upravitelj glMils — 806? R Lawnda)f A*«., Ckloa»o, UL ODBORNIKI; AN DRE W VIDRICH, prvi podprodaodnlk, m Ruaaall Avo, John.town. Pa. DONA ID J. LOTRlClCdrugi podprod*., 1037 S. Trum buli Avo., Gtitea«o. 111. JOHN i. ZAVKRTNIK, ffl. adravalk........3724 W. 26th S t.. Chteaeo, UL OOBPODAMKI OMKKt FRANK A LES H, pradaodnlk..,.....tl84 8. Grawford Aik Chlcago, IU. JOHN OUP....................UU S. Pro«aoet AvoH Claroadon HUU. I1L JOSEPH 8I8KOVICH.................1000 E. 74th Btroot, Clovol.nd, Oblo. POROTNI ODSEK i JOHN GORŠEK, prod sodnik............414 W. Hay 8t., BpHaffiald, IIL ANTON ŠULAR...............................,..TBo* 27, Arma. Kan«. JOHN TRCEIJ.....................Roi 217, Strabano, Pa. FRANK POlMOJ................................Hu* S], Park HuL fli FRANCE8 ZAKOVSEK..................1010 Adama St., No. Chieaco, IIL OKROtNI ZASTOPNIKI i OEORGK SMKEKAR, prvo okroije......117 Mala Avo., W. AUquippii, Pa. R., druao okroljo........005 B, 102nd St., Cleveland, Ohlo. iUN, trotjo okroljo...................Bos 000« Chleholm, Ulnn. JOHN LOKAR JR., dr FRANK KLUN. trotjo JOSEPH BRATKOV1CB. Ootrto okroljo..........R. R. 0, Ptttabur«, Kana. FRANK KIjOPčIČ, poto okroljo..............Boa lftft, Roek 8pHn«a, Wyo. NADZORNI ODSRKt FRANK SAITZ, prodiodnik.................0000 W. Mth 8t„ Chleaffo, IIL ALBERT HRAST.....................1011 W. Ptarot St* Mihraakee, Wia. FRED MALGAI...............................U Contrai Park. Para, IIL roaoa vaa r M! \t*Mwh!vo>oe* V Ml PIIMA M m MMIIJ« M ud* |L INtaMI | PINARNK ta ataMt. ki M MHta fk —j y Miatata jjajk ||, t ^ WL oMrie ^^^ V M »tit-t t a«Ml • kUe*jKliM*T^*llt 3 N ZtZ M UM*taUlt*. OoiM. i iMub t« ••«« Mi m tu« oo -raoavrro." »nt a Uw»*k Ai*. cu*m*, ta CmmIIIM. kUn tU. Alkanaa e AafllN- OfeMa fai aemljo ae Vse U naj41» m Olmland ii J« zavaroval prid MMr Zbral je M.NO.OOO v C^mrnunl- iy Fund i sdiacljo proti vladnem« aavarovanje. Volokspl- tallatl Imajo glavno besede Cleveland, O. — (FF) — Z velikim bobnanjem, itoiljevanjam In froftnjsml ao rlevelandoki mogotci obrali v CommunJty Fund vooto |6,6ft0,000 in ee o tem lavarovSM, po lastnem zatrdilu, pred vladno dolo. S tem nomenom oo III v fehtarako kampanjo, ksiero »o lirsblll is boj proti vladnemu oaverovanju. To je raavldho tudi ls brolu-ro, v kateri ao navodila govornikom in med katerimi je tudi tale obrio fondovokega namena: "Uopeh fonda bo odvrnil dolo," je retono v brošuri. "Bentlment ameriškega blanloa je akoraj popolnoma proti nadrtu federalne dole breipoaelnim . * , Najboljše upanje proti federalni do-11 leti v prised«vanju nad ftOO vodilnih mast, ki skušajo demonstrirati pred otvoritvijo kongresa, da oo smolns potom kombinacije Jsvnlh ln prlvstnih sredstev rešeVsti problem Isstne pomoči." Ds se doeete kvota tega skle-ds, je American Stsel k VVIre kompanijs pred prl£etkom kampanje upoallls 4000 delavoev, od katerih so sshtsvall enodnevno pla^o. In sedajf ko Je kampanja končana In naročilo drušbe akoraj Ugotovljeno, se pričakuje, da bodo ti delavci egpet vrieni na cesto. Več drugih druftb se Je poslulllo enake taktike. V kampanji Je bila vprešena vsa slls veleblsniškega Clevelan. da. Delavci v vseh podjetjih so bili prisiljeni prispevati njih kvoto, katero Je določilo vodstvo tovarne. Operatorji vtpenjač v nekem downtown poslopju, ka-Urim Je bila plača utrgana sa $12 ns mesec ln od ksterlh Je eden Itgubll pohištvo, ker ni mogel plačevati obrokov, so morali prispevati v aklad pod pritiskom izgube dela. ClksAkl budget Chlcago. — Mestna uprava jo t< dni predloilla meotnl ibornl-cl meotnl budget aH proračun sa leto Ifttt. Budget onaAa nekaj če« 58 milijonov dolarjev ln po-kaouje majhen prevlielu ki je mogoč na ta na£ln, da oo snilall plače mestnih nameščencev, mnogq nameščencev ao pe odslovili, Zdaj so sačeli veliko kampanjo oa prodajnje Mtax war-ranta" (ofeveonlc ns nelstlrjane davke), katerih bi radi prodsll as $76,000,000, da bi mesto poravnalo saostalo plačo učiteljskemu ooobju In drugim Jsvnim mm mrMiMicrm MberalliacIJa kengreanega rede Wsehlngton, t). C. — Akcija «a reformiranje poolovnega reda v nI*JI sbornicl kongreea je v teku v odborih republikanskih In demokratskih kongresnlkov. V četrtek je republikanski odbor s 4)8 proti 80 glasovom sklenil, ds ssdoetuje 146 podpisov sa prenos vsake pr^ll^e Is odseke pred sbornico na glaaovanje. Po starem pravilu je morala biti večina, to Je 81S podpisov. Mesta Deaver »bralo milijon dolarjev Denver, Colo. — Kampanja sa sblranje (klada milijon dolarjev sa ftrtve kapltallatičnefa "redaM je saključena s uspehom sa wel-ferovce. Kot po drugih meatfh je bil tudi tukaj močan pritisk na delavoe In trgovske prodajalke, ki sasluftijo po na teden. V sklad ao morale prispevati tridnevno plačo, ravno tako delavci' po tovarnah. Uradniški ualuibml delajo as-atonj Rast IMttsburgh, Pa. — Uslul-bonol v uradih Westlnghouoo kompanlj« so se iskasali veliko bolj velikodušne napram družbi kot pa ona napram nJim. Vaak petek delajo sa drušbo breoplač-no. Poleg tega Jim je bila snils-ns mesda v zadnjih 14 mesecih, mnogim do 46%. 2 novim letom pa Jim Je drutba obljubila nadaljnjo redukcijo sa 10%. Oeealtav oaebae Imovina v CM-ragu saatala Hpringfirld, III. — Načrt sa ponovno ocenitev vse osebne Imovine (premičnine) v okraju Took v avrho obdavčenja sa leto 19H0. ki je bil sprejet v sbornicl sad-njo sredo, je prišel v sastoj v senatu, kjer Je naletel na oposlcl-Jo. NI U te župnije! i Nedeljska sluiba bošja v vaški cerkvi Je opravljena. Verniki hite is cerkve. Pa niso veseli kakor druga nedelje. Pridiga je bila le preveč pretresljiva; lupnlk Je govoril o poalednjl sodbi ln o kasnih, ki čakajo grešnike. Vsi so potrti. Le »den med kmeti sloni mirno ob cerkvenih vrstih In si prlilga pipo. Pa stopi drugi kmet k nJemu: "Kaj tebi nič nI šlo do ftlvega, kar ac gospod govVUl^* L "Zakaj r se iačud! nagovorje-nec. "Mena ae te reči ne tičejo, saj nisem ls vaše šupnlje!" SOBOT^DECp.MBHj -To mi takoj napišite In nujno razpošljite Gospod grof Burm-IH In vladni avetnik Cingrili m nahajata na Dunaju, pošljite jima vabila ekapreano in skušajte dobiti telefonično zvezo s njima ter jih povabiti na sejo." , Uradniki «o opazili vso to nervoznost in ae vprašali drug drugega, kaj neki se je moralo zgoditi. Alfreda, ki je slutila, za kaj da gre, tte je pa ves čas vedla, kakor da bi za njo bila to deveta briga. Takoj drugi dan po seji upravnega sveta si je bilo ravnateljstvo na jasnem od kod izhajajo vse ta pojasnila vojnemu ministrstvu. V pondeljek dopoldan sta bila poklicana Alfreda in Jože Poznik k ravnateljstvu. Na mizi je pa bila pripravljena za vsakega trimesečna plača v naprej in pa spričevala. Generalni ravnatelj je vsakega posebej poklical k sebi in v kratkih besedah tudi od- "Ravnateljstvo na vašo službo ne refiek-tirs več, tu imate plačo v naprej za odpovedni rok." Jate in Alfreda sta vedela, da je vsako zagovarjanje in vprašanje odveč ter tudi ni ne eden ne drugi reagiral. Alfreda, ki je bila prva v pisarni, je Jošeta čakala na cesti. Nikoli še ni bU Jote tako potrt kakor takrat. Ni mu bilo zanj, temveč za Alfredo mu Je bilo. Ves plah se Jote približa Alfredi, ona pa je to takoj opazila In prodno jc kaj rekel, mu pravi: "Potrt ste, gospod Tožnik, nič si iz tega ne delajte skrbi, mlad človek §te, polno življenja In agilnosti vam je prirojeno, lahko boste prišli do kruha." Ves osupljen je Jože poslušal Alfredlne besede In JI plaho rekel: "Za vas ml Je, gospodična, ne zame, jaz imam že itak svoj načrt." 'Tudi Jaz ga Imam, davno že nameravam, da grem v Amerlco, strica Imam tam, večkrat ml Je že pisal, naj pridem k njemu." Začudeno je Jože poslušal Alfredo, zrl ji je naravnost v oči, plahost mu je pa izginevala z obraza in komaj so mu besede na pol glasno zdrknite Iz ust: "To naključje!" "Zakaj naključje?" je dostavila Alfreda. "Gojim že delj časa to misel, da bi šel v Ameriko. Kakor veste, sem zaročen in prav radi tega hofem iti v Ameriko, da si tam, če bom Imel srečo nekaj prihranim in ustanovim svoj dom." "Vse j« mogoče, lahko da imate srečo. Moj strie je tam Inženir v Pittsburghu v železni tovarni, mislim, da so to jeklarne. Imel je ne-kaj šol in nekaj časa je študiral kemijo, zdaj pa mu prav dobro gre. Mene vedno vabil, naj pridem k njemu. In tako sem sedaj našla pri-iko, da se popeljem čez lužo. No, mogoče Je, da se skupaj peljevaf' "Vse je lahko, če prehitro ne odidete, Jaz bom imel še nekaj dni opraviti tu, potem pa se odpeljem. NaJbrže tudi moja zaročenka." "To bi bilo prav, da bi se peljali skupaj, čez osem dni odpelje parnik 'Marta Waahing-ton', s tem se lahko odpeljemo, do tedaj pa uredimo naše zadeve tu." Tako je Alfreda Jožeta pregovarjala. Jote Je bil ve^ vnet za to, da se pelje Skupaj s Alfredo. Njen pogum Je le občudoval in Alfredo visoko cenil. Poslovila sta se, prej pa se domenila, da se drugi dan snidejo pri Prinidevlh. XIV. V Ameriko! Jože si iz tega, da Je zgubil službo, ni ničesar storil, tudi LenČkl ni nič omenil. Imel { je svoj načrt že davno skovan. Takoj prve dni, ko je bil brez dela. Je pospravil skupaj svoje stvari in si vse potrebno preskrbel, da se odpelje čez veliko lužo; predno pa to stori, se hoče z Lenčko poročiti, da ne bi o njem kaj slabega mislila. Krasen dan; na nebu ni bilo niti oblačka, nebo je bilo, kakor da še nikdar ni grešilo, nikdar še strele na zemljo poslalo, nikoli še toče po cvetju posipalo, nikoli še hudournikov zakrivilo. Morje je bilo brez najmanjšega valčka, le višnjev obraz neba se je zrcalil v njem. Tu pa tam se je videlo srebrne trake na morju, ki so jih pletli vijaki parnlkov, prihajajoč Iz pristanišč. Jože je sedel na hribčku v parku Sv. Andreja In čakal na Lenčko, ki je imela priti ob treh popoldan. Lenčka je nekoliko zakasnila kakor sta se zmenila. Medtem, ko je Jože opazoval vso to krasoto morske narave in bil zatopljen v ugibanje njegovega bodočega življenja, ga je Lenčka vsa zasopljena prijela za roko in mu dejala: "V kaj si tako zatopljen, kaj neki ugibaš?" Jože se ozre na njo In ji pravi: "Kaj pa tako hitro hodiš, da si vsa potna. Ho, kaj mi boš povedala?" "Veliko ti imam povedati; tvojo službo bom zapustila, moram jo zapustiti." Zadnje besede je Lenčka povdarila z nekako skrbjo in 'Jože je to takoj opazil in ji rekel: "No, pa kaj zato, s tem se najine graščine le niso podrle in sedaj, ko imava oba caa, bova Itak nove sezidala." "Ah, Jože, ti se vedno šališ, mene pa vendar skrbi," mu reče Lenčka. "Kaj te bo skrbelo, mene pa prav nič ne skrbi, niti to ne. če sem brez dela, Kaj pa je bilo takega, da moraš iti Iz službe?" "Konzul je odpoklican in gre v Ameriko, mene pa na vse načine pregovarjajo, da bi šla ž njimi* Le pomisli, kako naj to storim, ko vendar od tebe ne grem nikamor 1" Pri teh besedah sta zdrknili po njenih licih dve debeli solzi, kakor da bi padla dva bisera na tla. Jože napravi resen obraz in ji pravi: "Torej, ako brez mene res nikamor ne greš, tedaj ostani pri konzulu v službi in se pc-ljl z njim v Ameriko, ker jaz tudi pojdem tja." "Kako? Kaj nameravaš? Vidiš, ti se zopet šališ t" Lenčki so se ponovno utrli dve debeli solzi. Jože je videl, da jo muči. "Glej, jaz sem.že vse preskrbel, da greva v Ameriko; Imam že vse pripravljeno, denar za vozne listke zate in zame, če pa ti ostaneš pri konzulu, tedaj kupim samo en vozni listek, to Je pa tembolje." Lenčkin obrat se je zjssnll in sama ni vedela, kako so njene ustnice prišle na Jožetove, le nekaj ^orkega je čutila po vsem telesu, čutila je, kakor da bi ji padel kamen od srca. Oči je imela uprte v Jožetove in videla je, da ji hoče Jože še nekaj povedati. Bila je tiha, čez nekaj časa pa mu pravi: "Jože, kakor boš ti rekel, tako bom naredila I" "Da, odločil sem se, da grem za kruhom. Kjer bo boljši kruh, tam ostaneva. Preverjen sem. da v Ameriki večje kose režejo in radi tega greva tja. Predno pa greva, te pa hočem poročiti, da prideva tja kot mož in žena; to se pravi, če je tebi prav." Pri teh besedah jo Jože ljubeznjivo pogloda. "Napravi kakor veš, jaz sem le srečna, če sem pri tebi!" (Dalj« prihodnjič.) Vilko Ivanuia: D a A! _ 1-t.i t_ MftAMAHt i vtisi I MIHI II IpIVi (Safnmnu m Proeveto) Mlada ženska, s globokimi črnimi očmi In aajastolrnimi laami, ki relekalvno prehajajo v Um no modre nijanse, je šla tresoča m*, po blatni dolgi centi. Ognjena jc bila z modro volneno ruto, s na glavi je Imela robec. V naročju je stiskala otro-čička, ki je bil vsled mraza ves modrr v obraz in ročice. Sneg je padal v debelih konmih in se na blatni zemlji spreminjal v grdo kal juto. Veter je pihal, šumel po golih vejah redkega drevja, ki je inišaatno •strašilo ob centi k svojimi vejami, kakor ds so to nekakšni oglodani kontnjakl. Začelo se Je mračltl. Veter je tvUgal vedno močneje In metal SAetinke mladi ženski v obraz. Njen majhen črvlč Je začel jo-kati. Čutil je glad. Vsled mraza je \es drgetal. Ona gs j« v obupu vae močneje stiskala k sebi, hotfč ga ogr«tl In mu hu-hala svojo toplo napo v mrzle ročice In obr*i4