Štev. 33. PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 16. avgusta 1923. Leto II, Uhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena: z® en mesec................Din. 4 četrt leta................... »12 Pol leta..................... „24 Posamezna štev. stane 1 Din. Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/III. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. 1 GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažni oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inseratl se računajo :: po dogovoru. :: Delavke! Delavci! Sobota 25. avgusta 1923 bo ob glavnem nastopu slovenskega katoliškega ljudstva na katoliškem shodu VAŠ DAN! Ob pol 16. (po staroversko in švabsko ob pol 4. pop) bo v Ljubljani v Ljudskem Domu shod slovenskega katoliškega delavstva. Dr. Gosar in F. Terseglav bosta govorila na shodu, na katerem se bo sklepalo o važnih delavskih rečeh. ' Z agitacijo od tovarišice do tovarišice, od tovariša do tovariša, Poskrbite za to, da bo manifestacijski shod odgovarjal moči naše s. k. de-hvske organizacije ! Za „Pravicou in za dr. Gosarjevo brošuro tudi agitirajte! Izvršilni odbor slovenskega krščansko-social. delavstva. s Politično obnebje oblačno. Ljubljana, 10. avgusta 1923. Dne 8. VII. 1923. si dobil v Berlinu za 25 dinarjev nemških mark. Draginja v Nemčiji je strašna, deruhi posebno v velikih mestih žanjejo v škodo ljud-yva velikanske dobičke. Položaj izrabljajo na eni strani ^tnunisti, na drugi pa monarhisti, katere vodita pre-TOM nemško generala Ludendorff in Hindenburg. CnisKi bogatinci pa beže pod zaščito ameriških slamna-'h mož in skušajo svoj denar izven Nemčije varno nala-ker pričakujejo splošen polom in ker se boje, da ne , | Francozi Nemčije popolnoma ne zasedli in pa izognili 1 tudi radi oddaji dela svojega premoženja. Nevolja r°ti Francozom vsaki dan večja. Poznavalci razmer je$no računajo z novo vojsko med Francozi in Nemci, /'.za novo strašno, krvavo klanje v nesrečni Evropi de-Prikrito-Angleži, katerim je postala Francija premo-?čna in Angleži so silno spretni in vztrajni in brezob-lrni Politični računarji. Tudi Američani pričakujejo no-klanja v Evropi. In če bo prišlo do novega klanja, strašnejše, kakor je bilo v 1. 1918 končanem krvavem v°boju, ki se je izbojeval predvsem v zakopih, ker bodo ®2oroženi Nemci navezani na najstrašnejši način voj-^.^anja, in zahrbtno malo vojsko po ogledu Špancev v lipovih vojskah začetkom minulega stoletja proti Napo-e°nu. y Za vzdržavanje vojske izdajajo države ogromne Letos so izdali okroglo nad 22 tisoč milijonov j ark, kar znaša še enkrat toliko, kolikor so narodi izda-5 1 y ta namen pred izbruhom svetovne vojske 1 .1914: v,triilijonov inož je trajno pod orožjem, izurjenih rezer-tov je pa 36 milijonov . Življenje v Nemčiji je danes 149.531 krat dražje kakor je bilo pred vojsko. Komunisti so pričeli agitirati med nekdanjimi častniki, ker bi jih radi pridobili za rdečo armado, ki jo skrivaj organizirajo. V politiki prerokovati, kaj bo prišlo, je težavna reč. Toda gotovo je, če se struna premočno napenja, mora počiti in če ljudje stradajo, zdivjajo in niso več sposobni sodelovati v urejenem organizmu. In odpor proti urejenim socalnim organizmom je med ljudmi povsod vedno večji in med ljudskimi množicami,kakor tudi med intelektualci pridobivajo tal strašni nauki, katerih duševni oče je bil anarhist Bakunin. Če bodo sedanje grozne razmere privedle ljudi v tabor anarhije, bo svet doživel take grozne čase, kakršnih še ni videlo solnce, odkar živi na zemlji človeški rod. —K— Iz Jugoslavije. Vročina pasjih dni je povzročila, da se je šel Radič nekam hladit. In belgrajski novinarji zdaj iščejo Radiča in v sedanji dobi pasje vročine je to zelo hvaležen posel. Kje je zdaj Radič, radovedni novinarski svet ne ve, a Radič se gotovo imenitno zabava, ker se zdaj z njim peča ne samo jugoslovanski, marveč tisk celega sveta. — Tudi ministrski predsednik Pašič je odpotoval iz Bel-grada, ne da bi se bil od novinarjev poslovil in jim naznanil, kje se bo hladil. In tisk za to ne ve, kje je Pašč, ne ve, kje je Radič, oba se pa najbrže hladita v Bohinju, ker Pašičev avtomobil je te dni brez Pašiča ropotal po Ljubljani. Občinske volitve v Srbiji. V Belgradu se čutijo pasji dnevi. Ministri so rezidenco države SHS zapustili, kar jih je še ostalo tam, ugibajo, kje da biva Radič in vo- dijo občinske volitve v Srbiji in Črnigori z največjim nasilstvom, če moremo verjeti demokratičnim časopisom. Konsolidacija socialnih demokratov. Jutro je poročalo 13. Vlil. 1923. Včeraj se je vršilo v Celju pod firmo kongresa slovenskega dela Socialistične stranke Jugoslavije zborovanje delegatov vseh frakcij nekdanje socialdemokratske stranke v Sloveniji. Absentirala se je le Bernotova grupa, ljubljanski Peričevci, ki se zbirajo okrog »Zarje« pa so se udeležili po dveh delegatih kot gostje. V imenu osrednjega vodstva stranke so prisostvovali zboru gg. Nedeljko Divac, Sreten Jakšič in Vi-lim Bukšeg, iz Slovenije pa se je zbrala poleg mlajših delavcev tudi vsa stara garda, ki je ostala stranki zvesta kljub razsulu zadnjih let. Zborovanje, ki se je vršilo v hotelu Union, je trajalo včeraj dopoldne in popoldne. Po dolgih pogajanjih, ki pa so se vršila baje skozinskoz v duhu sporazuma in soglasja, je prišlo naposled do fuzije vseh obstoječih socialističnih frakcij razun Bernotovcev in Peričevcev. Sklenjeno je bilo, da bo izdajala stranka kot svoje službeno glasilo nov tednik, k^začne te dni izhajati v Ljubljani in se bo imenoval »Socialist«. Mariborska »Volksstimme« ostane še dalje strankino glasilo v nemščini, a bo izhajala v bodoče kot tednik. Sedež strankinega načelstva bo začasno v Celju. Za predsednika je bil izvoljen g. Petejan iz Maribora. V načelstvu so dalje gg. Koren (Celje), Uratnik (Ljubljana), Dober-šek (Mežiška dolina) itd. Na zborovanju so bile naposled sprejete resolucije v zadevi militarizacije železničarjev, rudarskega štrajka in mornariškega štrajka. Načelstvo je dobilo pooblastilo, da stopi sporazumno s centralnim odborom v Beogradu v stike z ljubljanskimi »Zarjani« glede priključitve k stranki. S konsolidacijo, če se bo res izvedla, se bo delavska sila okrepila in bi jo za to mi z zadovoljstvom beležili. Brez naslova. Tonček! Tonček! V »Slovenskem Narodu« smo brali 9. VIII. 1923 tele besede: V četrtek, dne 3. avgusta je sprejelo Nj. Veličanstvo kralj v avdijenci na Bledu g. ministra n. r. in upravnega odbornika Ljubljanskega velesejma Antona Kristana, ter prevzelo protektorat nad letošnjim Ljubljanskim velesejmom. Mlajše bravke in bravce našega lista bo zanimalo izvedeti, da je bil gosp. Anton Kristan pred leti najizrazitejši predstavitelj Marksizma v Sloveniji, tako kot politik, kakor tudi kot zadružnik. Ljudi, kateri so idejno še danes tistih nazorov, za katere se je še leta 1918 zavzemal sedanji gospod Anton Kristan z vso vnemo in energijo, naziva hudobni svet komuniste. Silno zanimivo je pa dejstvo, ker se nekdanji Marksist zavzema izključno za najvišje odlikovanje slovenske industrije, trgovine in obrti in da je pozabil zavzemati se za koristi slovenskega delavstva in da je iz najodločnejšega republikanca postal monarhist ! N Največji sovražnik delavskega pokreta je bil, je in bo »»Slovenski Narod, kateri je ostal zvest svoji pro-tidelavski tradiciji ob sedanjem generalnem štrajku tr- ALI sl že naročil dr. Gosarjevo brošuro, tovariš, tovarišica? Če še nisi, jo precej naročili! t• Dr. Janez Ev. Krek. (25. XII. 1865 — 8. X. 1917.) (je. Dr. Dragotin Lončar je izdal v Blaznikovi založbi Politika in zgodovina«. O dr. Kreku je objavil brai- članek, o katerem se mi zdi prav, da ga bodo ce 1 s kratkim končnim pojasnilom tudi bravci »Pravi-*• Slove : 2ja »Dr. Janez Krek je bil znanstvenik, ki se je bavil tUg.1' s socialnim vprašanjem. Kot sociolog je bil prvi nam* po ^asu ‘n P°menu- njegovega »Socializira Srn° zajemali vsi, ki smo se hoteli poučiti o soci- Vr j11, vprašanju v slovenskem jeziku. Upoštevanja ''iku so njegovi socialni članki v »Katoliškem Obzorja/’ ki nudijo vsakemu začetniku mnogo osnovnega l(w a- V njegovi zadnji študiji, o Slovencih, ki jo je delu j5,Sam spisal, deloma s sotrudništvom drugih uredil tetl c*a' med vojno za nemško javnost v zbirki »Schrif-o ziun Verstandnis der Volker«, je klasično poglavje °venski književnosti. Hi2at dr. Krek ni bil samo teoretik, marveč tudi organi^,. 0r‘ Njegov nastop je pomenjal inkarnacijo zadružne ^st • Zadružn*tvo, ki je bilo popreje glavno posojilništvo, P°lagoma gospodarska oblika konsumentov in %8j Ucentov. Med nami je izvršil dr. Krek ogromno delo, ni vse P°srečilo, za umevanje in širjenje za-ei"ih l”'8.*.1, 111 ni *e sociaIneKa- ampak zlasti ob krajih tudi narodnega pomena za Slovence, il je politik velike koncepcije, po mišljenju In čuv- stvovanju demokrat. Pri tem mu ni ušlo spoznanje, da ima »politični boj tudi koruptivne kali v sebi« (Dom in Svet, 1917). Ali in koliko je sam kriv, da simpatična vsebina ni vedno našla v »katoliško narodni«, oziroma »Slovenski ljudski stranki«, ki jima .ie pripadal, sebi primerne oblike, to je drugo vprašanje, ker se je tu in tam udajal vplivu svoje okolice, dasi je sicer itak visoko nad njo. Idejna podlaga vsemu njegovemu teoretičnemu in praktičnemu delu je bilo verstvo v obliki katoliške kon-fesije, ki ga je štela med svoje duhovnike. In kako je pojmoval verstvo ? »Še vedno ostane neizpodbitno resnična beseda sv. Jakoba, da se kaže prava pobožnost, prava religija v dejanski ljubezni do vdov in sirot... Gostija na zemlji mora imeti prostora za vse«. To so njegove besede malo pred smrtjo. Ker je tako pojmoval versko prakso, zato je poudarjal srčno kulturo zoper »brutalno sebičnost, sirovi napuli, peklensko brezobzirnost nasproti trpljenju, umiranju, nad potoki solza in krvi« zato je nastopal proti kapitalizmu ter se izrekel v »času« in v državnem zboru v polemiki z Masarykom za ločitev cerkve od države, da more služiti verstvo samo svojemu lastnemu namenu : pravici in resnici, ljubezni in usmiljenosti. Subjektivni vzrok njegovemu uspešnemu delu sta bila znanje in nesebičnost, ki sta se objektivno podrejala verstvu kot svojemu viru in merilu. Dr. Janez Krek je legel v grob v trenutku, ko je z vso silo svojega duha in srca nastopal za narodno svobodo Slovencev, Hrvatov in Srbov v avstro-ogrski monarhiji. Sam se je očistil v ognju te ideje in zahteval to tudi od drugih : postal je poosebljenje narodne edinosti v boju za narodno svobodo. Bil je izmed najboljših mož slovenstva in južnega slovanstva, ki bi bil mogel s svojim bistvenim umom in nesebičnim čuvstvom dvigniti svet iz tečajev ... XXX Obžalujem, ker dr. Lončar, kateri uživa v naših krogih veliko zaupanja in spoštovanja, ni črtal v svojem članku tistih vrstic, ki sem jih navedel s tolstim tiskom natisnjene. Storil je z njimi pokojnemu Kreku po moji sodbi — krivico. V našem zadružništvu se dr. Kreku, dokler je živel, res ni vse posrečilo, toda vsaj meni ni znano, če se je kakemu zadrugarju v tako kratkem času posrečilo zgraditi svojemu ljudstvu tako mogočno zadružno zgradbo, kakršno je v zelo kratkem času (1892—1917) ustvaril dr. Krek iz nič. Po njegovi smrti so njegovi učenci kronali njegovo delo z ustanovitvijo Zadružne gospodarske banke, katero si je dr. Krek želel že 1. 1905. Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo se je razvilo po njegovem konceptu v mogočen gospodarski organizem, če se bo izvedel tekom let Krekov načrt o bodočem razvoju našega konzumarstva : saj v vsaki fari posluj filialka centralistično upravljane konsumne zadružne organizacije, bodo njegovi zadružni načrti popolnoma izpeljani. Dr. Lončar ni storil prav, ko je napisal drzno trditev o neuspehih dr. Kreka zadrugarja, ker moje današnje navedbe ne povejo nič, česar naša javnost že ne ve. Dr. Lončar se je pa naravnost zaletel, ker je na- boveljskih rudarjev in je napadel ljubljanski občinski svet, ker je dovolil malenkost 40.000 kron otrokom rudarjev Trboveljske premogokopne družbe. Delavci si bomo antisocialno »Narodovo« stališče prav dobro zapomnili Tudi plutokrati se včasih skregajo. Veste kaj, tako prisrčno se še nisem smejal, kakor sem se 8. VIII. 1923, ko sem bral seveda v »Slovenskem Narodu« milo pritožbo tistih slovenskih plutokratov, kateri niso bili vabljeni na ustanovni občni zbor ljubljanske borze. Ker še, žalibog, nisem pozabil nemško (i ?), sem tako kričal: »Pack schliigt sich, Pack vertragt sich !« da me je celo najhujši »defetist« (!) v naših vrstah Andrejček miril. Najbolj me je pa zanimala tale v »Slovenskem Narodu« povedana modrost: .... zoper katero še danes molče trobenta nagrobni spomenik Agro Merkurja, dočim sta prezgodnje neslavne smrti še pravočasno rešila težko ranjeno prvo Zvezo slovenskih zadrug dr. Ivan Tavčar in — Ivan Knez.« Zakaj sem kričal ? In to, ker bi bili tisti, kateri so to pustili v »Narodu« objaviti, storili boljše, če bi bili molčali, ker tako, kakor je zavil »Narod« resnico, bo mogoče dobiti verjetne ljudi čez 50 let, danes se pa še prav dobro ve, da je pognal v konkurz Agro Merkur gospod Knez, kateri je moral biti uničen, ker je konkuriral veletržcu g. Knezu in Agro Merkur ni bil pasiven, ko je moral napovedati konkurz samo denarja mu liberalni mogotci niso hoteli posoditi in če je zadruga v stanju konkurza brez podpore, se prodaja blago pod ceno in advokati žanjejo. Povestnica o konkurzu Agro Merkurja ni posebno lepa in »Narod« bi bil storil prav, če bi molčal. Naša srčna žalost. Sodrugu »Napreju« se je Ljubljana zamerila. Dne 30. aprila 1923 jo je ogorčen zapustil in se odpeljal. V svoji raztresenosti je izgubil v Zidanem mostu možgane. Vkljub temu je dospel v Celje in začel pisati tako, da smo si ga v rubriki »Brez naslova« pošteno privoščili. A glej ! Sodruga se je lotila o sv. Jakobu zavratna mrzlica in je mirno v Gospodu zaspal. Popadla nas je globoka žalost. — Kje bomo sedaj dobivali snov za svojo priljubljeno rubriko ? Oh, ja ! Grobovi tulijo... »Naprej« je zamudil Rogaško Slatino. Zakaj nas ni ubogal ? Sedaj pa vse preč je preč____________ Posledica smernic II. internacionale. Blagopokojni »Naprej« — Bog mu daj dobro ! — je bil pristaš II. internacionale. Njena miselna podlaga mu je bila prešla v mozeg in kri. Sedaj je »Naprej« onstran dobrega, kar je nadvse žalostno... (Pet minut joka.) Ali ob smrti se mu je rodil sin, kar je nadvse veselo... (Prižge se »Vardar« cigareta). Ta sin se imenuje »Vorwarts« in prihaja na svitlo v Krškem vsak teden. »Naprej« je torej rodil Nemca. Pa ne vsled bivanja v nemčurskem Celju, marveč vsled II. internacijonale. »Vorwarts« je bil po rojstvu takoj poslan v preiskavo. Zdravnik mu je napisal sledeči status praesens : Zunge dick belegt, Gesichtsfarbe etwas blas, sehr schlecht ernahrt, leidet am beerbten Ver-standsmangel, im Gehirn durch ROntgenaufnahme- ein Fremdkorper konstatiert. Derzeit dienstuntauglich, ware zwecks Ernahrung und Einhaltung entsprechender Diat auf drei Monate zu beurlauben, dann erst zu Bewa-chungsdiensten und dergleichen gewidmet. Najdoslednejši slovenski dnevnik je Slovenski Narod. Kdor trdi ali piše drugače, ne pozna njegove »slavne zgodovine«. Kdor jo pa pozna, se ne čudi, da najce-nilnejši slovenski dnevnik zdaj priganja svoje bravce v radikalno stranko, ker ve, da je še ne pred 20. leti panslovanski »Slovenski Narod« bil najrazboritejši zagovornik zveze — z Nemci. Narod se jezi na — demokrate. Glasilo demokratov »Jutro« zdaj pobijajo radikali z bobnečim ognjem ljubljanskih dnevnikov Jutranje Novosti in Slovenski Narod, ki sta v službi radikalov. Narod je o demokratih zapisal: »Te dni so položili politiki okoli »Jutra« svoje državljanske izpite. Mi moramo potrditi, da so jih iz državljanske lojalnosti, politične stvarnosti in vestnosti položili s skrajno nezadostnim redom !« — Sijajna sodba ljudi, kateri pišejo včasih še hujše za — federalizem, kakor mi federalisti. Politika je boj — organizacija je moč1 pisal: »Ali in koliko je sam (namreč dr. Krek) kriv, da simpatična vsebina ni vedno našla v »katoliško narodni«, oziroma v »slovenski ljudski stranki«, ki jima je pripadal, sebi primerne oblike, to je drugo vprašanje, ker se je tu in tam udajal vplivu svoje okolice, dasi je sicer stal .visoko nad njo.« Zakaj se je dr. Lončar zaletel ? Saj je sam v istem odstavku zapisal o Kreku resnične besede : »Bil je politik velike koncepcije, po mišljenju in čuvstvovanju demokrat«. Dr. Krek je bil res demokrat in odločen zagovornik načela »od spodaj gori« in najhujši nasprotnik načelu »od zgoraj doli«. In dr. Krek je bil kot sociolog sa-moobsebi umljivo realen politik, ni bil fantast, zato se je uklonil mnenju večine v vseh organizacijah in je hotel ostati enak med enakimi in ni niti hotel stati visoko nad svojo okolico ; sicer si pa ni samo naša stranka, marveč so si tudi predhodniki letošnjega slov. katoliškega shoda osvojili in sicer brez ugovora Krekov socialen nauk, v kolikor se je njemu zdelo primerno ga tudi pro-gramatično uveljati. Dr. Krek je sledil tudi kot politik svojemu pravcu o presoji človeka izraženem v besedah ! »Človeka vzemi takega, kakršen je in ne takega, kakršen bi moral biti!« V svojem članku bi bil moral dr. Lončar, če tudi še tako kratko, zapisati, da je bil dr. Krek tudi ustvaritelj kulturne in telovadne s. k. organizacije, da je bil beletrist, pesnik in da je Mohorjanom razlagal sveto pismo in še več bi bil moral povedati, da bi bil njegov sicer dober Članek popolen in prav dober. M. M—c. Dr. P. A. T. : Socializem in vera. Galileo Galilei. (Dalje.) Zgodovinsko ozadje Galilejeve obsodbe. To je bilo znanstveno prepričanje tedanjega časa, katero so imeli tako kardinali kakor tudi najboljši poklicni naravoslovci. Če bi kardinali in sodniki Galilejevi ne bili tako trdno prepričani, da je Galilejeva oziroma Kopernikova teorija znanstveno nevzdržljiva, bi gotovo ne upali izreči sodbe, da je nauk o gibanju aboten in nesmiseln v modroslovju, in bi gotovo tudi glede dogmatične obsodbe bili previdnejši. Zmota v znanosti, katero so imeli skupno s celim tedanjim znanstvenim svetom, jih je privedla, ker so se na znanost preveč zanesli tudi obžalovanja vredne, četudi razumljive zmotne obsodbe Galileja. Kaj radi kujejo naši nasprotniki iz tega zgodovinskega dejstva orožje za boj proti katoliški cerkvi. Očitajo ji, da je ona nasprotnica znanosti in pa da papež ni nezmotljiv. Eno kakor drugo očitanje je na-napačno. Če se ozremo predvsem na matematične in zvezdoslovne vede, tedaj vidimo, da odloki rimskih kongregacij niso niti najmanj ovirali splošnega dviga teh ved. Celo Galilei, kateremu je bilo znanstveno delovanje v resnici omejeno ni niti malo prekinil svojih študij. Leta 1637 je odkril gibanja mesca, in 1. 1638 je izdal svoje največje delo: Discorsi i. t. d., o katerem sam pravi, da tvori rezultat študij celega njegovega življenja. Okoli sebe je zbiral tudi po letu 1641 znamenite učenjake, med katerimi je bil znani Torriccelli, iznajditelj barometra. V papeškem mestu Bologni so sloveli slavni matematiki in astronomi kakor Ricci in Montalbanie, jezuita: P. Ricci-oli, P. Grimaldi, Cassini, ki je pozneje zaslovel v pariški zvezdami, Castelli, Davisi in cela kopica drugih. V istem mestu je izdajal Mezzavacca svoj astronomični dnevnik in svoje študije o izginolih zvezdah. V Rimu samem je Cassini odkril Saturnove trabante, Magalatti je proučeval komete in P. Plati je vršil svoja znana raziskavama o solčnih mrkih. Campani in Divini sta sestavila svoje po celem svetu priznane teleskope, katerih se je posluževal Cassini pri svojih odkritjih. Lahko bi naštel še celo vrsto učenjakov, ki so v istem času med katoličani sloveli kot znanstveniki. Namenoma pa sem naštel le tiste, ki so živeli in delovali tam, kjer je bil rimski vpliv najbolj mogočen. Razvidno je iz tega, da je očitanje, kakor da bi bila katoliška cerkev nasprotnica znanosti, le gola bajka. Edino, kar bi. se moglo po pravici očitati, je, da so se vsled Galilejeve obsodbe za nekaj časa ustavila raziskovanja o gibanju zemlje, ki bi Kopernikovo domnevo mogle dvigniti do znanstvene gotovosti. Tako je to storil n. pr. filozof Descartes, ki pa svojih raziskavanj ni morda prekinil ampak je le drugam usmeril svoje delovanje. To je pa tudi vse, kar sc katoliški cerkvi v tem oziru more očitati. Ravno tako malo kakor to očitanje, drži pa tudi drugo, da namreč iz te zmotne obsodbe Galilejeve sledi, da katoliška cerkev ni nezmotljiva, kakor ona to zatrjuje. Da bi to bilo res potrebno. 1.) da je Galilejeva trditev o gibanju zemlje resnična 2.) da spada trditev med verske resnice 3.) da je cerkev nad njo izrekla vsaj indirektno dogmatično obsodbo 4.) da je ta obsodba taka, da ji pritiče nezmotljivost. Glede prve točke moramo reči, da jc Galilejeva trditev, da se zemlja giblje okoli solnca dandanes moralno gotova. Dokazal pa tega seve zdaleka ni Galileo Galilei. In še danes ta trditev ni tako gotova, da bi lahko rekli, da je z matematično gotovostjo izključena vsaka nasprotna domneva. Takih dokazov namreč astronomija sploh ne more nuditi. Kar se tiče druge točke, res sicer Galilejeva trditev sama po sebi ne spada med verske resnice pač pa vsled tega, ker je v ozki zvezi s svetim pismom, ki govori seve o naravoslovnih stvareh le po videzu, nima pa namena poučevati v naravoslovju. Ravnotako priznavamo, da ste obe rimski kongregaciji in tudi papeža Pavel V. in Urban VIII. zgodovinsko odgovorna za Galilejevo obsodbo. Kongregacije vrše namreč svoje opravilo v imenu papeža. Obsodba Galilejeva se je tudi v resnici vršila v tem smislu, da je heretična, ker nasprotuje sv. pismu. Nikakor pa ni ta obsodba taka, da bi spadala pod papeževo nezmotljivost. Vsakemu katpličanu je znano, da je papež nezmotljiv v verskih in nravnih rečeh, pa samo tedaj, kedar govori kot učenik in pastir vseh vernikov in obenem določa, da mora kako stvar verovati cela katoliška cerkev. Naša obsodba torej nikakor ni imela značaja nezmotljivosti, kakor to lahko vidi vsak, kdor hoče videti. Jasen je tukaj glavni razloček med odloki rimskih kongregacij in pa med odloki papeža, kot učenika in pastirja vesoljne cerkve. V prvem slučaju imajo glavno besedo kongregacije, ki seve delajo po papeževem naročilu, v drugem slučaju pa ima glavno besedo papež, ki se lahko poslužuje sveta kongregacij, in nič druzega, privilegij nezmotljivosti je pa papežu osebno pridržan, katere nikdar ne more prenesti na kako kongregacijo. Pri Galilejevi obsodbi torej papeška nezmotljivost sploh ne pride v poštev. Radi pa priznamo, da ta obsodba, zlasti pri ljudeh bolj slabotne vere, kljub vsej previdnosti rimskih kongregacij nehote rodi dvom in strah, da se taka zmota pri njihovih odlokih ne ponovi. To je trajna posledica Galilejeve obsodbe. Taka je zgodovinska resnica o tej žalostni in znameniti obsodbi Galileja. Ako g. Bernot in Naprej želita morda sama to stvar še natančneje proučevati, lahko vzameta v roko kritično izdajo sodnih aktov te obsodbe kakor jo je izdal Favaro v Florenci in pa kritično izdajo vseh spisov Galilejevih, kakor jih je izdal Alberi istotako v Florenci. Če na kratko povzamemo vsa ta izvajanja tedaj vidimo : 1.) Moti se g. Zvonimir Bernot (ker za tako neznačajnega ga nimam, da bi si mogel misliti, da vedo-ma drugače govori ali piše, kakor misli, kajti to slednje bi bilo laž) ko trdi v svoji knjižici »Socializem in vera« P. 9, da so v srednjem veku ljudi sežigali kot krivoverce, ki so učili, da se solnce vrti okoli zemlje, ne pa narobe. Kajti zgodovinska resnica je, da Galilei ni trpel vsled svojega nauka druzega, kakor da so mu za čas zasliševanja t. j. 22 dni nakazali stanovanje treh velikih sob v poslopju dotične kongregacije. Hrano je pa dobival ves čas od florentinskega poslanika Niccolinija, ki ga je dnevno s svojo soprogo obiskaval. To spričuje Galilei sam v svojih pismih. 2.) Moti se g. Bernot, ko piše v Napreju z dne !• decembra 1922 : Tudi Galilelo Galilei se je tako zlagal, ko so ga hoteli klerikalci živega sežgati na grmadi. Tako si je ohranil življenje, da je mogel potem še glasneje zaklicati svoj stahoviti : Eppur si muore ! (In vendar se zemlja suče, ne solnce !) Predvsem se Galileo Galilei ni zlagal, kakor je jasno razvidno iz sodnih aktov in njegovih pisem. Galileo sam ni bil absolutno prepričan o svoji trditvi in je tudi ni mogel dokazati, kakor je to storil 63 let pozneje Anglež Newton. Ravno tako je pa vsklik: Eppur si muore, ki ga g. Bernot polaga v usta slavnem^ učenjaku gola bajka, ki se je prvič pojavila celih 130 le* pozneje v knjigi : Onerellcs letteraires, ki jo je spisal Irailh 1. 1761. 3.) Moti se g. Bernot, ko piše istotam : Danes ve ves svet, da so bili takratni katoliški duhovniki lopovi. Ne niso bili lopovi, pač pa ve ves svet danes, da so bili kardinali in bogoslovci, ki so povzročili Galilejevo obsodbo, pač otroci svojega časa, katerili glavna krivda je bila v tem, da so se preveč zanesli na znanost svojega časa, katero so imeli skupno z najbolj odličnimi sodobnimi naravoslovci, kakor sem to dokazal v poteku tega članka. Z ugotovitvijo teh zmot upam, da sem saj nekoliko ustregel Napreju, ki piše dne 6. julija t. 1. : »Kdor ugoto- vi v »Napreju« kakšno laž, ali kakšno krivico, naj nam to takoj naznani, ker se zavedamo človeške nepopolno; sti in stremimo za tem, da postane edini socialistični dnevnik Jugoslavije »Naprej« res najboljši list v braA kapitalistični reakciji.« Sicer sem tekom zadnjih mesecev ugotovil že precej Naprejevih zmot, preklica ali proti: dokazov pa dozdaj v njem še nisem našel. Nasprotno! Navzlic temu ; da poudarja Naprej z dne 21. decembra 1921 : Sovražnik naroda je nevednost in kljub temu, da beremo v Napreju z dne 17. maja 1923 : Največji sovražnik proletariata je nevednost, vendar to lepo načelo, ka' kor je videti, ne gre k srcu ne Nareju in še menj l' Bernotu, kajti onadva — žal je — ne preganjata... Me da se bodo v njem obešali samomorilci nesrečni bralci. Dognali smo tudi, da je predsednik družbe : bivši °cialistični minister Rristan, »kateri je«, — kakor je iz-{?VU direktor Rasine sotrudniku »Politike« — »bil v Pvoboru (kraljevski dvorec na Bledu) in povedal, ko se ® vrnil, da je uspel, da zainteresira tudi dvor za to Podjetje.« - Mislimo, da večje usluge in večje reklame dvoru J tnogel učiniti gospod direktor Rasine s svojo indiskre->. Cc ”3. v sine Jeklarno, misleč, da tudi igralnice po zgledu Monte Carin dc*e lohko naslov »kraljevskih dvorskih založnikov«, g, raČunajo s svojo glavo : kakor ima princ v Monaku ^ avno korist od Rasine, ne bo zamere, če se pohvalimo lI1teresiranjem našega dvora... Zanimivo je, da je predsednik družbe blejskega 2ainIe Carla socialist, kraljevski minister, kateri hoče . Pteresirati neki dvor za podjetje igralnice. Zanimivo je stari sanatorij ustanovljen in vzdrževan po Pin ,u> Postal v dobi jugoslovanske nacionalizacije last-pa]P Igralnice. Najzanimivejše je pa, da se je parno konic ki je služilo čiščenju telesa, preosnovalo v igral-Se ki bo ravno tako povzročalo potenje tistih, katerim Se . °do izčistili njihovi žepi... Dosledno je toraj : da lo 10 Zt^ravilišče pretvorilo v Rasino. Blejski Monte Car-BleHG kkk° mirnodušno naziva — »Parno kopališče na Do, * Kdor se hoče segreti in se potiti in se osnažiti mg Predsedstvom ministra socialista, bo dosegel svoj naši,..!!. Do tendencah tistega moža, kateri hoče zaintere-Slrati tudi dvor... je socialist, potem se je kompromitiral z željo, svojo družbo pritegne tudi Dvor ! Direktorju Rase ne more zameriti, da se poslužuje dvora za D^v. Družba se s tem gotovo ne izziva, če se na opisani V0^n 'a reklama za veliko igralnico, če se v take fri-Pik f uuf1 frivolno vIapI dvor In Predstavlja kak zaščititi a p°djetij, če sp v dobi bede in stradanja v bo-.^e se. v dobi, v kateri bi morali z vso silo Ščen ! socialne institucije, z vso silo zavodi za zapu-° delavsko deco, za bedne invalide, če se v takih časih krasen kraj, kakršen je Bled, spreminja v monopolizirano igralnico, ki bo vsem zaprta, izvzemši brezposelnih kvartopircev, kateri lahko razmetavajo brez truda priigrani denar ; to se pač ne more drugače imenovati, kakor izzivanje in draženje družbe. Mesto da prcosnujemo vse naše igralnice (ne samo pravih, marveč vse igralnice gospodarske in politične) v sanatorije, in da se vsi, a posebno politikarji, čistimo v dobrih parnih kopeljih, pa spreminjamo zdravilišče v igralnice, kopališča v hazardne igralnice. Morebiti bomo še dočakali, da bodo podjetja, take vrste označena za državotvorna, tisti pa, kateri jih bodo kritikovali, bodo padli pod udarec Zakona o zaščiti države. Otok bleški, kinč nebeški, kranjske zemlje ti... Vstrajni boj rudarjev. 4 tedne že vztraja v napadalnem boju 10.000 rudarjev za svoje upravičene zahteve. Da je vstrajen, so pod-krepavala vsa dosedanja poročila in zadržanje stavku-jočih. Že zadnjič smo poročali o iZpadih družbe in ob koncu pripomnili, da bomo lahko prihodnjič, to je v tej številki, z veseljem zopet beležili nove izpade in nasilne metode Trboveljske premogokopne družbe. Družba videč, da prva sredstva, ki se jih je poslu-žila, niso imela nikakega uspeha, je mislila začeti z deložacijo in sicer v revirju Ročevje. Na odločno intervencijo od strani poslancev, posebno poslartca Rremžarja, pa se ji je to izjalovilo. Dalje je poklicala na pomoč politično oblast, da ji da na razpolago orožnike, kar je ista tudi storila. Orožništvo v Ročevju je šlo celo tako daleč, da je zaplenilo tamkajšnji arhiv naše organizacije. Družba je računala, da bo vsled razmer, ki vladajo v Ročevju in pa, ker je imela tamkajšnje Okrajno glavarstvo na svoji strani, da se ji bo posrečilo, da bo zlomila stavko najprvo tam, ker ji je pa tudi ta up vsled vstraj-nosti stavkujočih šel po vodi, so sledili Ročevju, Trbovlje. V sredo preteklega tedna se je ojačila orožniška postaja v Trbovljah za 20 mož in sicer pod pretvezo varnosti. Namen je bil prozoren. Družba je razglasila stav-kujočim, ki so imeli preteklo leto še dobiti nekaj denarja, da jim odtegne in sicer vsakemu stavkujočemu za vsak dan stavke računano kot »blau« dinarjev 15.—, ker se je bala nemirov je pozvala ojačenje orožništva, kar pa je bilo brez pomena, ker delavstvo stoji v boju disciplinirano in dostojno. 10. 8. 1923 so se izvršile aretacije štirih stavkujočih z vzrokom, da so aretirani baje nalepili letake, v katerih groze stavkokazom, v kolikor to odgovarja, je postranskega pomena, ker namen teh aretacij je isti kot oni deložacij v Ročevju, namreč, odstraniti glave in delavstvo bo šlo na delo. Seveda so se ravno-tako kot v prejšnjih slučajih zmotili tudi v tem. Ni ta boj rudarjev, boj, ki bi ga započelo s hujskanjem par ljudi, temveč je boj za obstanek, ki ima spontan začetek in se vsled tega vsak delavec dobro zaveda, zakaj stavka. Preteklo soboto je bil po vseh revirjih plačilni dan, ker se je odtegnila svota, ki smo jo poprej omenili, vsakemu stavkujočemu. Po vseh revirjih, posebno pa v Trbovljah je orožništvo prisostvovalo pri izplačilu. Bili so vsi v pričakovanju, da pride do izgredov, da se bodo delavci robantili, jezili itd. Pa na veliko začudenje se je povsod izvršilo vse v najlepšem redu, delavstvo je celoten položaj presodilo pravilno ter ohranilo popolno hladnokrvnost. Pred izplačilom se je prebral delavstvu razglas, da, če gredo v ponedeljek na delo, se jim vrne odtegnjena svota. Delavstvo je sprejelo ta razglas smehljajočega obraza, češ, ali dobimo ali ne, je stvar prihod-njosti. Za brezplačno razvedrilo pa je poskrbelo orožništvo, katero je tvorilo pri celi komediji nekak »Ehren-spalier«. Najnovejša poročila, ki smo jih dobili danes, se glase bolj ugodno kot pred 8 dnevi. Vršili so se povsod shodi in sestanki, na katerih se je pokazalo še vedno tisto bojevito razpoloženje. Stavkokazov ni veliko, da se pa dobi kot povsod, tudi med rudarji ljudi, ki so vredni vsega pomilovanja, je pa tudi jasno. Pomilovanje zaslužijo ti ljudje zbog tega, ker niso svojega postopanja v celoti sami krivi, temveč nosi krivdo današnji družabni red in pa pritisk družbe... Tedaj, na eni strani to je na strani delavstva popolna hladnokrvnost, mirno presojanje položaja in vstrajnost, na drugi strani, to je na strani družbe pa skrajna nervoza, kar se da sklepati iz tega, da se po vseh revirjih trudijo ravnatelji na vse kriplje, kako bi spravili obrat v tek in dejstvo, da je zaposleno do zadnjega vso nadziralno osobje in poduradniki, kateri pa že tudi pešajo. Nesigurnost pa se je pokazala tudi z razglasom s katerim kot smo že zgoraj omenili obljublja, da bi oni delavci, ki bi v ponedeljek nastopili delo, dobili odtegnjeno globo nazaj. Sliši se tudi, da je družba razposlala svoje agente po Dolenjskem in na Hrvaško stran, da nabirajo delavce za premogovnik v Kočevju. To je za družbo neresno dejanje in ji prav iz srca privoščimo, da si napravi i ta špas. Vedno bolj se vidi kako prihaja boj v odločilno stanje ali delavstvo ne bo prvo ki bi krenilo drugam kot koraka danes. Njegova pot je pot pravice, ki se bori proti krivici, proti vsem izrodkom in sesalkam današnje človeške družbe, je prava in bo zmagala. Rudar uboga para se danes dobro zaveda, da bi se ne premikal noben voziček ne zavrtilo kolo če ni to njegova voja, zato hoče, da je kot tak pošteno plačan in ima pošteno človeka vredno življenje. V 4 tednih svojega boja je dokazal, da je dozorel za skrajne boje, da se ne straši žrtev kadar gre za njegov obstanek. Novičar. Štrajk tiskarjev v Nemčiji. Tiskarji v Nemčiji so sklenili, da bodo štrajkali. Od 13.647 organiziranih tiskarjev, jih je glasovalo 9091. Za štrajk jih je glasovalo 6628, proti 2319. Pomožno delavstvo : 7003 za štrajk, 619 proti. Štrajk se je pričel 10. VIII. 1923 ob 7. zjutraj. Tridnevni štrajk komutitstov v Nemčiji. Cunova vlada v Nemčiji bo odstopila. Odstopa v časih, ko v Berlinu štrajkajo na cestni Železnici in ko navedujejo komunisti tridnevni štrajk Z zahtevki o odstopu Cunove vlade, o zaplembi živil in še več drugih reči. V Ratiboru so bili tudi veliki nemiri. Ubiti so bili neki policaj, neki delavec in neka deklica. Čehoslovaška se oborožuje. Čehoslovaški vojni minister je nakupil 100 šotorov za letalce in 100.000 šoto-rovih plaht. Stavka v Budim Pešti. V Budim Pešti so pričeli štrajkati tiskarji. Pred preobratom v Nemčiji. Dne 12. VIII. 1923 je odstopil nemški državni kancler Cuno. Predsednik nemške republike Elbert je vzel Cunov odstop na Znanje in poveril sestavo nove vlade posl. Stresemannu, kateri je izjavil, da upa sestaviti vlado velike koalicije. V nedeljo dne 12. avgusta 1923 je bilo v Berlinu mirno. Stresemann riamerava med drugim vstop Nemčije v zvezo narodov in večjo delavnost v zunanji politiki. Cunov padec so povzročili Francozi in — komunisti. Novi rešitelj (?) Nemčije Gustav Stresemann je šele 45 let star. V državnem zboru sedi že 16 let. Rojen je bil v Berlinu. Med vojsko se je zavzemal za najostrejšo obliko podmorske vojske in je bil najzvestejši oproda nemških generalov. Dosleden Stresemann v svoji dosedanji politiki ni nikdar bil in se je vedno znal prilagoditi potrebam dnevne realne politike. KOLIKO Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1. „košta“ dr. Gosarjeva brošura? Če boš naročil en sam izvod boš plačal zanjo 14 Din. — Ako si pa nabrusiš jeziček in nabereš 10 naročnic ali naročnikov in pobereš od tijih denar ter ga pošlješ upravi „Pravice“, te bo „koštal" izvod samo 12 D.l Agitirajte za njo! Kolflortirajte jo! Iz tobačne tovarne. Naši dobrotniki. Pretečeni teden je socialdemokratski odbor iz prevelike ljubezni do delavstva in do resnice, peljal neko našo članico k g. ravnatelju v pisarno, češ, da je otla govorila, da je socialdemokratski odbor delal na to, da so bile odvzete rodbinske doklade. Resnici na ljubo moramo priznati, da v današnjih žalostnih razmerah, morajo odbori pri vsemu svojemu vestnemu trudu le malo doseči, kaj šele, ako odbor popolnoma greši svoj namen, ter na merodajnih krajih tako naivno zastopa svoje delavstvo, da mu mora ugovarjati celo oni, ki nima posebnega smisla za socialno bedo. PreljUbezrtivi tlaši biatci, ki ste bili tako užaljeni pri očitku naše članice, da ste šli svoj žolč izliti kar k g. ravnatelju, povčjtfe nam no, ako še niste pozabili, kdo pa je bil tisti, ki ga je svaril še g. svetnik Kobler, ko je namreč rekel: Kaj pa mislite, da boste vi dobili kaj več, ako vzamemo rodbinske doklade ? Naših delodajalcev ni treba nikdar opominjati na kake izjemne drobtinice, kar so bile prav te rodbinske doklade, marveč, odbor mora stremeti za vedno večjim zboljšanjem delavskih razmer. Kdo pa naj bo tako podlo zavisten ubogih par dinarjev, ki so jih dobivali naši sodelavci za svoje nepreskrbljene otroke, zlasti še če dobro vemo, da mi od tega nič spraviti nimamo, kar se je sedaj očitno pokazalo. Še en prav prijazen dokaz dobrotljivosti socialdemokratske odbornice : Stare ali po starem Zebre je pri nekemu razgovoru z neko našo članico izrekla tele blagodejne besede : Ti pa, ki se delaš tako pošteno, pa goljufaš, ter vlečeš podporo za očeta; veš jaz sem za to, da jo ne boš več dobila! čez nekaj dni je bila ista članica res poklicana v pisarno, kjer se je morala zagovarjati, ker je dobivala podporo za svojega starega onemoglega očeta. Zebretova naj nam pa pove, kdo je bil dobrotni povzročitelj ; mi smo povedali samo to, kar smo s pričam’ slišali. Pripomnimo samo to. Ako ne bomo imeli mir pred Vašo preveliko prijaznostjo in dobrotljivostjo, da ne bomo delali brezpomembnih korakov k g. ravnatelju, Vam bomo kar po sposobnosti izrekli eno tako prijazno, javno zahvalo._________________ LISTNICA UREDNIŠTVA. Dr. J. M. Zadnjič si me vprašal, kako stoji zadeva s Krekovim spomenikom v Ljubljani. Informiral sem se o sedanjem stanju te zadeve. Zadeva je takale : Odbor za Krekov spomenik razpolaga z ravno toliko denarjem, da bi mogel postaviti spomenik v zvezdi uporabljajoč kamen nekdanjega radeckijevega in spomenika stoječega pred justično palačo. Načrtom odbora za dr. Krekov spomenik pa ni bil naklonjen poročevalec stavbnega odseka in je obveljal njegov predlog, da mora stati Krekov spomenik pred justično palačo. Končno je vprašanje prostora, kje naj bi stal spomenik, manjšega pomena, toda velikega in najbrže odločilnega pomena je pa dejstvo, ker odbor za Krekov spomenik ne razpolaga s takimi ka-pitalijami, ki bi omogočile postaviti spomenik tam, kamor ga je hotel postaviti poročevalec stavbnega odseka. Odbor za Krekov spomenik je postavil v ta namen nabranim denarjem že Krekov nagrobni spomenik na poko-palšču pri sv. Križu in postavil bi ga bil tudi v Zvezdi. Za postavitev pred Novim Žabjekom pa nima dovolj denarja in v sedanjih slabih časih ne more upati na kako uspešno beračijo. Za to v krogih odbora za Krekov spomenik pridobiva vedno bolj tal misel, naj se z denarjem, s katerim še odbor razpolaga, ustanovi več dobrodelnih ustanov, za katero idejo se je zavzemalo več članov odbora že pred leti. In najbrže se bo za to misel zavzela, kakor je zdaj razpoloženje, večina odbora. Osnutek nameravanega Krekovega spomenika : lep kip, ki je razstavljen zdaj v mestni ljubljanski posvetovalnici, po katerem se je nameraval izklesat Krekov spomenik v Zvezdi, bo pa sprejel najbrže dr. Izidor Cankar v svojo narodno galerijo, v kateri ga boš še lahko čez 30 let videl dobro vedoč, da bi bil lahko nameravani Krekov spomenik odkrit spomladi leta 1924. Listnica uprave. Položnice smo priložili danes vsem onim našim cenj. naročnikom, katerim je naročnina že potekla ter tudi vsem onim, katerim poteče naročnina šele koncem avgusta. Prosimo, da nam po možnosti vsakdo nakaže naročnino vsaj za tri mesece naprej, ker nam s tem prihrani mnogo dela in stroškov. Komur pa to nikakor ni mogoče, naj nam to po dopisnici sporoči, da mu pošljemo v kuverti več položnic skupaj za mesečno plačevanje naročnine. Položnice v listu pa bomo prilagali le vsake tri mesece. Vsem onim zamudnikom, kateri se vkljub našim ponovnim prošnjam, opominom in prilaganjem položnic ne zmenijo, da bi obnovili naročnino, katero nam dolgujejo že za več mesecev nazaj, pa bodi še enkrat resno povedano, list nima nikakega kapitala na razpolago, ter je navezan izključno le na naročnino. Mi moramo tiskarni plačati vsak list naprej in upravičeno zahtevamo, da tudi naročniki store tozadevno svojo dolžnost. Kdor list sprejema, tega smatramo za naročnika in pričakujemo od njega da list tudi plača, ker mu bomo sicer neljubo primorani nadaljno pošiljanje lista ustaviti, zastalo naročnino pa na drug primeren način iztirjati. Narodno gospodarstvo. Z zagrebške borze. Judje na zagrebški borzi ne u-mevajo več položaja. Belgrajsko finančno ministrstvo je poslalo na zagrebško borzo mladega moža inšpektorja Arangjeloviča z naročilom, da naj dela na to, da bodo zagrebški judje dinar višje cenili, kakor ga cenijo z njegovim »vplivanjem« pa del zagrebških borznih mešetar-jev ni zadovoljen in ga za to v časopisju tožijo, češ da ne dela tako, kakor to želi belgrajski finančni minister. Inšpektorju Arangjeloviču očitajo, da je nerodno posredoval in da je povzročil nemir in da je skalil borzno kupčijo. Potemtakem je pravzaprav mož brihten, ker je dosegel vsaj, da je zdražil zagrebške judovske borzne sršene. Žito in moka. Pšenica je letos v Jugoslaviji prav dobra. Kupčija se še ni razvila. Cene so bile 3.50 do 3.65 dinarjev. Koruza se je v Zagrebu minuli teden prodajala po Din. 3,25 do 3.40. Ječmen se je plačeval od 2.80 do 3,Din. Oves je stal v Zagrebu 3.25 do 3.30 Din. Moka : Mlini so pričeli mleti ta teden. Cene 0 so 6.50 do 7 Din. Otrobi so se prodajali z 1.50 do 1.60 Din. Kože in usnje. Cene kožam so trajno visoke in še napredujejo. Blaga primanjkuje. Cene usnju so nekoliko poskočile. Cene : croupons 110—115, težki podplati 60— 85, lahki 70—80, avern 38—40, vratno usnje 48—55. Črno kravje usnje 98—105, rjavo 103—105 Din. Črno telečje usnje 150—170, rjavo 180—200, bokscalves črno 24—30, rjavo 40—45 Din. Železo. Kupčija živahna, ker kupuje provinca, ki pričakuje povišanja cen, ker so v Jugoslaviji cene železu nižje, kakor so svetovne cene. Cene : vezi 5.50 Din., jeklo 4.75, žeblji 7, žice 6.75 Din. kg. Jajca. Cene so trdne. Sveža prvovrstna jajca so se nakupovala za izvoz na jugoslovanskem trgu z 1.60— 1.65 Din. Cene so nekoliko pretirane. Les. Položaj je zadovoljiv. Išče se hrastov les, za bukov les se laški trgovci manj zanimajo. Mehak les izvažajo iz Jugoslavije na Špansko, v Maroko in v severno Afriko. Izvoz še vedno ovirajo neurejene razmere na naših železnicah. Kaznovani bankirji. Belgrajska Politika je poročala, da je zaradi nedovoljene špekulacije z valutami in devizami naložil Bclgrad bankam 18.700.000 Din. globe, od katere so do 1. avgusta 1923 iztirjali že 11,527.570 Din. Na svinjski sejem v Mariboru dne 10. VIII. 1923 so prignali 153 svinj. Cene so bile v j. k. : Prašički stari 5—6 tednov komad 800—1000, 7—9 tednov 1200—2200, 3—4 mesece 2300—3000, 5—7 mesecev 5600—5800, eno-letniki 6800—8000. Kg žive teže 90—100 K, kg mrtve teže 110—120 K. Cene so toraj padale. DOPISI. Velenje. V nedeljo, dne 19. t. m. se vrši pri nas shod rudarjev. Shod se vrši v dvorani »Društvenega Doma« in sicer ob pol 11. uri dopoldne. Tovariši ! Vsi na shod ! Zagorje. Pri nas v Zagorju se dobro držimo. Sicer malo poročamo pa se držimo tembolje. Stavkokazov kot jih beležijo drugi revirji pri nas ni. V ostalem vse mirno, delavstvo po večini odšlo za zasilnim delom. Rajhenburg. Malo je treba, da se oglasimo, ker dobro napredujemo. Število članov se je pomnožilo za polovico, dan za dnevom se vrste množe. Vstajamo tovariši, le na delo, podvizajte se, vzemite za končni cilj : »Rajhenburg mora biti ves naš !« V tem prizadevanju nastopajte in prišlo bo za trudom veselje in zadovoljstvo. Razum, poštenost in pravica je temelj našega dela, katero mora roditi zaželjene uspehe. KUPUJTE PRAVICO ! »Pravica se dobi v prodaj v sledečih ljubljanskih trafikah : Šterkovič, Dunajska cesta. — Šoukal, Pred Škofijo, j Sitar, Florjanska ul. — Leskovšek, Dunajska c. — Jeler, Krakovski nasip. — Posamezna številka stane 1 Dinar. Pravkar je izšla v založbi „Socialne Misli* knjiga Dr. A. Gosar: ZA KRŠČANSKI SOCIALIZEM Pomisleki In odgovori z velezanimivo in aktualno vsebino. Cena 117 strani obsegajoči knjigi znaša 14 Din. Če se naroči in takoj plača vsaj 10 izvodov, znaša cena za Izvod samo 12 Din. Dobi se v knjigarnah ali pa v upravi „Soc. Misli", Jugoslovanska tiskarna, kol-portažni oddelek, Ljubljana, Poljanski nasip 2. To knjigo mora imeti vsak krščanski — soclalec! Inserirajte v „P R $ VJG I!“ KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA MIROSLAV 8IVBC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 se priporoča slavnemu občinstvu tor p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del. VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV, Cone nizke! Postrežba točna I Delo solidnoI smr Ustanovljena leta 1911. Hranilnica kmetskih občin Dunajska cesta št. 38 v hiši Zadružne zveze nasproti „Bavarskemu dvoru" Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vioge po 5%. Rentni in invalidni davek plačuje od 1. julija 1922 dalje hranilnic* sama. — Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kol gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavodi v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno pO' slovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastop' nika pokrajinske uprave v Ljubljani. Posojila daje na zemljišča občinam in korporacijam na amortizacijo. Zahtevajte povsod le milo z gazelicol -Jas. Naročajte SOCIALNO MISEL" mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja. Urejujejo; dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. Engelbert Besednjak. Naročnina za l. 1923 znaša: za Jugoslavijo 40 D., za inozemstvo SO D., posamezna štev. stane 5 D. Dobi se še tudi celoten /. letnik za ceno 30 D. Naroča se pri upravi „Socialne Misli", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2. Kdo bo skrbel za tč, — če se zanemarjaš sam ? Nihče! 1 e :S Vsak član I. DELAVSKEGA KONSUMNEGA DRUŠTVA naj 5) nabavlja vse svoje potrebščine, posebno oblačilno blago izključno pri lastni zadrugi, s tem bo podprl tudi svojo strokovno organizacijo, samega sebe ^ in svoje somišljenike. « j mr Najceneje in najbolje kupiš * o Ce kupiš pri zadrugi po konkurenčni ceni 1 kg sladkorja, si ga kupil dejansko 3 K ceneje, — če kupiš 3 m blaga za * obleko, si ga kupil dejansko 90 K ceneje kot pri konkurenci, 2? ker dobiš 3% popust od vsega kupljenega ^ * in takoj plačanega blaga! vedno le pri lastni zadrugi. PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. : TELEFON št. 57 in 470. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA UUBL3ANA, MIKLOŠIČEVA C. 10 (v lastni palači vis-a-vis hotela Union). Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din, EKSPOZITURA: Bled. Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad. Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080. NMMM NM«M« HMICM OIMIM« MM IMt Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. Izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar’