Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri dclla Libcrtii (Ul. Commcrciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Ttalijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna st. 35 lin NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 379 TRST, ČETRTEK 7. DECEMBRA 1961, GORICA LET. X. PO ZASEDANJU OSREDNJEGA ODBORA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE VPOGLED V SEDANJO JUGOSLOVANSKO SIVADN0SI Sistem družbenega samoupravljanja, komune, Socialistična zveza delovnega ljudstva - glavne značilnosti jugoslovanskega političnega sistema - Vloga komunistov v novih pogojih Kmalu po zaključku 22. kongresa sovjet ske komunistične stranke, ki je zaradi svojega poteka in še bolj zaradi bučne obsodbe »protipartijske skupine« nekdanjih sovjetskih prvakov Molotova, Kaganoviča in Malenkova obrnil nase pozornost svetovne javnosti in hkrati omogočil globlji vpogled ■ v sedanji komunistični svet, se je v Beogradu sestal osrednji odbor Zveze komunistov Jugoslavije, katerega zasedanje omogoča zlasti opazovalcu iz inozemstva pregled današnje jugoslovanske stvarnosti. Nesmiselno je seveda staviti v isto vrsto pomen obeh zborovanj, saj gre v primeru Sovjetske zveze za eno izmed dveh vladajočih velesil na svetu, a med obema dogodkoma je kljub temu možna določena povezava, saj težijo vodilne politične sile v obeh državah k istemu cilju, to je k izgradnji komunistične družbe. Jugoslavija je danes v svetu znana predvsem zaradi tega, ker se je leta 1948 uprla mogočnemu Stalinu in s tem ubrala svojo pot v notranji ter zunanji politiki, pot, ki se očitno raziikuje od sovjetske. Ob bučnega preloma s Stalinom je poteklo že več kot enajst let in zato je danes mogoče natančno ugotoviti tako razlike v notranjem razvoju obeh držav kot razlike v njuni zunanji politiki. ZA POZNAVANJE RAZMER Slednja je sicer obče znana, saj Jugosla vija prav zaradi svoje zunanje politike zavzema danes eno vodilnih mest v skupini uevezanih držav. Manj znan je širši javnosti njen notranjepolitični razvoj, oziroma sedanja stopnja njenega družbenega razvoja. Priliko za poznavanje razmer pa nam daje prav zadnje zasedanje osrednjega odbora Zveze komunistov Jugoslavije. Vodstvo jugoslovanskih komunistov se je zbralo v Beogradu, da razpravlja o »aktualnih vprašanjih idejno - politične in organizacijske izgradnje« zveze. O tem je bilo objavljeno obširno poročilo, iz katerega povzemamo le tiste točke, ki se nam zdijo še najbolj pomembne za osvetlitev sedanje politične stvarnosti v sosedni republiki. V poročilu je uvodoma med drugim poudarjeno, da so se v »revolucionarni praksi Zveze komunistov Jugoslavije popolnoma oživotvorile misli Marxa in Engelsa o tem. da mora partija, kot izraz socialistične zavesti zasnavljati svojo dejavnost na znanstvenem poznavanju objektivnih zakonitost' družbenega gibanja in da morajo komunisti 'teoretično prednjačiti ostali množici prole- tariata z razumevanjem pogojev, toka in 1 splošnih rezultatov proletarskega gibanja’,1 kot je bilo to že formulirano v Komunistič-' nem manifestu«. j S temi besedami so jugoslovanski komu i nisti naglasili svojo zvestobo glavnim marksističnim načelom in hkrati poudarili pravilnost njihovega izvajanja. KOMUNISTI IN SEDANJI CAS Glavni del poročila je gotovo tisti, ki govori o vlogi, katero naj ima Zveza komunistov v današnjih pogojih. »Za sedanjo stopnjo razvoja našega gospodarskega in političnega sistema — beremo v poročilu — je značilno, da je družbeno samoupravljanje pognalo globoke korenine na vseh področjih družbenega življenja«. Prav tu naletimo na prvo in glavno značilnost sedanjega jugoslovanske sistema — na samoupravljanje — s čimer se bistveno razlikuje od sistema, ki vlada v Sovjetski zvezi. V Jugoslaviji tvorijo težišče vsega družbenega življenja delovni kolektivi, to so skupnosti delavcev in nameščencev posameznih tovarn, podjetij itd., ki se avtonomno upravljajo, a so hkrati povezane v komuni, ki je, kot beremo v omenjenem poročilu, »razraščen in kompleksen organizem samoupravljanja«. V zvezi s takšnim gospodarskim in socialnim ustrojem so uvedli tako imenovano »ne- posredno delitev dohodkov po delu«, s čimer »družbeno samoupravljanje dobiva polnejšo vsebino«. KAJ JE SAMOUPRAVLJANJE? Za nas, ki živimo na Zahodu, je takšno izražanje nekoliko težko razumljivo. Ce se hočemo preprosteje izražati, moremo reči, da lastniki posameznih podjetij, tovarn itd. niso niti kaki delodajalci niti država, temveč socialistična družba kot celota, ki zaupa upravo podjetij delavcem in nameščencem samim. Ti imajo zato tudi pravico, da svoje podjetje vodijo in upravljajo. Delavci in nameščenci ne dobivajo plač (saj govorijo, da ni »mezdnih odnosov«), temveč si razdeljujejo dohodke, in sicer po delu, ki ga vsak posameznik izvrši. Takšen gospodarski in socialni ustroj ima seveda določene politične posledice. Zato je v poročilu rečeno, da »v sistemu samoupravljanja in v pogojih svobodnega ustvarjanja in samostojne delitve dohodka po delu postaja neposredni socialistični demokratizem notranja lastnost proizvodnega odnosa samega«. »Bistvu takšnih odnosov, ki nastajajo na družbeno-gospodarski bazi (to je v gospodarskem razvoju op. ur.), ustreza neposredno odločanje na področju političnega življenja in stalna krepitev političnega samoupravljanja državljanov«. Politične posledice samoupravljanja S krepitvijo samoupravljanja je nastal torej proces, ki teži za tem, da čedalje večje število državljanov postopno prevzame tudi politične naloge, se pravi, da neposredno odloča tudi o vseh političnih vprašanjih, čemur v Jugoslaviji pravijo »poglabljanje neposrednega socialističnega demokratizma«. Vse to pa zahteva neko organizacijsko obliko, kar so dosegli s tem, da so ustanovili Socialistično zvezo delovnega ljudstva, ki je »politična združba, katera nudi vsem državljanom možnosti, da sami, neposredno sprejemajo bistvene spremembe v družbe-no-gospodarskih odnosih in v političnem življenju«. Kakšna naj bo v takšnih, novih pogojih vloga Zveze komunistov? O tem beremo v poročilu tole: »V letih neposredno po revoluciji, ko se je bojeval boj za krepitev in življenjske interese mlade socialistične družbe, so potrebe tega časa nujno velevale, da se znatno osredotoči odločanje v rokah partije«. »V procesu demokratizacije naše družbe« — nadaljuje poročilo — pa so »vrsto političnih funkcij, ki jih je nekdaj opravljala Zveza komunistov, prevzemali družbeni samoupravni organi in organizacije«. »Efektivna oblast forumov in organizacij Zveze komunistov v smislu direktiv-ne, izvršne in operativne funkcije se nenehno zmanjšuje v tisti meri, v kateri se neposredna oblast in odločanje prenašata na samoupravne organe, v tisti meri, v kateri se politično življenje čedalje manj izraža kot partijsko - politično v starem pomenu besede, čedalje bolj pa kot aktivno in ne posredno sodelovanje državljanov pri urejanju družbenih zadev«. NOVI NAČINI DELA S tem pa »se pomen idejno - političnega delovanja Zveze komunistov« — je rečeno v poročilu — »ne slabi, ampak nenehno narašča«. »Decentralizacija v upravljanju družbenih zadev neogibno terja idejno e-notnost komunistov v vseh velikih, načelnih (Nadaljevanje na 2. strani) Vpogled v sedanfo jugoslovansho stvarnost RADIO TRST A • NEDELJA, 10. decembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske, zborovske skladbe; 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Dogodivščine Toma Sawyerja«, dramatizirana zgodba (Mark Twain - Jožko Lukeš), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — odmevi tedna v naši deželi; 14.45 15 minut z Gorenjskim kvartetom; 17.00 Tvornica sanj — obzornik filmskega sveta; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Ljudska opravila in opasila — Niko Kuret: »Zlati adventni čas«; 22.00 Nedelja v športu. . PONEDELJEK, 11. decembra, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Mladi solisti: pianistka Clara Lenuzza. Na sporedu so Respighijeve, Confalonieri-jeve, Menottijeve in Martuccijeve skladbe; 19.00 Znanost in tehnika: Problemi barvne televizije; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Mascagni: »Prijatelj Fritz«, opera v treh dej. Približno ob 21.00 »Opera, avtor in njegova doba«. • TOREK, 12. decembra, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Hormoni: »Poglejmo kaj pravi žleza ščitnica«; 19.00 Pisani balončki — radijski tednik za najmlajše; 21.00 Petar Petrovič Njegoš: Gorski venec (Umberto Urbani); 21.30 Koncert violončelista Reneja Foresta, pri klavirju Freddy Došek. Milo Cipra: Sonata za violončelo in klavir; 22.00 Obletnica tedna — Rado Bednarik: »Spomin na Nikolo Pašiča«. • SREDA, 13. decembra, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence: 18.30 Liki in značaji iz opernih del: »Janko in Metka« (Gojmir Demšar); 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Otok«, po povesti Giannija Stuparicha (Giorgio Bergamini - Franc Jeza), igrajo člani RO; 22.15 Albinoni: Trije koncerti za oboo in orkester. <« ČETRTEK, 14. decembra, ob: 18.00 Radijska univerza — Slavko Andree: Osnovni pojmi geofizike: »Potresni valovi«; 19.00 širimo obzorja — Rado Bednarik: »Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš: »Na bregovih podzemskih rek«; 20.30 Znani dirigenti: Hermann Scherchen — Mendelssohn: Sen kresne noči, op. 21, uvertura, Brahms: Simfonija št. Ive -molu, op. 68, Chabrier: Espana, rapsodija za orkester, Dukas: Čarovnikov vajenec, scherzo za orkester. Približno ob 21.30 Književnost: Carlo Cns-sola in njegov roman »Un cuore arido« (Josip Tavčar). Približno ob 22.00 Umetnost — Franc Jeza: »Slikarsko upodabljanje moderne fizike«. « PETEK, 15. decembra, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Ildebrando Pizzetti: Beneški rondo, izvaja Rimski simfonični orkester RAI-TV, ki ga vodi Francp Caracciolo; 19.00 šola in vzgoja: Ivan Theuerschuh: Več iskrenosti med vzgojitelji in mladino; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert o-perne glasbe; 22.00 Novele 19. stoletja — Luigi Gual-do: »Narcisa«; 22.20 Romantična sonata, Schubert: Sonata za klavir št. 21 v B-duru. • SOBOTA, 16. decembra, ob: 14.40 Pojeta Marjana Deržaj in Betty Jurkovič; 15.30 »Služim«, radijska drama (Hermann Tierlinck - Vinko Beličič), igraio člani RO: 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija — »Nebesa«, 5 spev (Alojz Gradnik - Boris Tomažič); 19.00 Pomenek s poslušalkami); 20.40 Zbor »Ljubljanski zvon«; 21.00 »Življenjska zgodba Richarda Doubledicka«, dramatizirana zgodba (Roberto Cortese - Lada Mlekuž), igrajo člani RO. TEDENSKI KOLEDARČEK 10. decembra, nedelja: 2. adventna 11. decembra, ponedeljek: Daniel 12. decembra, torek: Aleksander 13. decembra, siteda: Orest 14. decembra, četrtek: Spiridion 15. decembra, petek: Kristina 16. decembra, sobota: Albina —■ • — »LA FENICE« GOSTUJE V JUGOSLAVIJI V Beogradu gostuje ansambel beneškega gledališča »La Fenice«. Sestavlja ga 150 orkestrašev in pevcev, spremlja pa ga umetniški vodja tega beneškega gledališča maestro Labrocca. Ansambel bo priredil skupno sedem opernih predstav v beograjskem opernem gledališču. To je prvo gostovanje ansambla »La Fenice« v glavnem me-stu Jugoslavije. S tem je vrnil obisk beograjske Opere v Benetkah. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ulica Sv. Frančiška 20 - Telefon 29477 (Nadaljevanje s 1. strani) vprašanjih in enotno usmerjanje zavestne družbene akcije«. »Obveznost komunista je, da se zavzema za to, da bi v vsakem konkretnem primeru našli najboljše, najbolj smotrne in najnaprednejše rešitve, pri tem pa se bojevali — odkrito na demokratičnih tribunah — proti zaostalim in konservativnim nazorom, drobnolastniški mentaliteti, cehovski zabubljenosti, ozkosrčnemu egoizmu, lokalizmu itd.«. Komunistom se torej nalagajo predvsem novi načini politično - idejnega dela, kar naj se opravlja brez »administrativnega vmešavanja in pritiska«. V tej zvezi je osrednji odbor ponovno opozoril na veljavnost tistih načel zvezinega programa, po katerih je »Zveza komunistov čedalje manj činitelj oblasti, čedalje bolj pa postaja činitelj oblikovanja in razvijanja socialistične zavesti delovnih množic, ki neposredno sodelujejo v oblasti.« Glede odnosov med Zvezo komunistov in drugo množično politično organizacijo, pa poročilo omenja Titove besede, po katerih imajo komunisti »dolžnost idejno usmerjati proces socialističnega razvoja«, kar pa jim ne daje »kakih posebnih pravic in beneficijev«, temveč imajo »iste pravice kot vsi ostali člani Socialistične zveze delovnega ljudstva«. VLOGA SZDL Raklike med obema organizacijama in njune naloge pa podrobneje pojasnjujejo ti le stavki iz poročila: »Socialistična zveza je postala institucija našeea političnega sistema in najširša javna tribuna, vsi državljani pa imajo neodvzemljivo pravico, da kov člani SZDL.T sodelujejo in neposredno vplivajo na urejanje družbenih zadev. Naravi in V nedeljo je predsednik Katange čombe priletel namesto v Brazilijo v Pariz. Tam je sklical na razgovor časnikarje in je vpričo njih naslovil opozorilo na glavnega tajnika Združenih narodov U Thanta, naj nikar ne posegajo z orožjem v razmere Katange, ki se noče priključiti Kongu. Dodal je tudi, da se bo rudniška družba »Union Miniere«, ki ima monopol nad dragoceno uranovo rudo, spremenila v katanško delniško družbo. Ni še dobro končal svojega poročila v Parizu, ko so se že začeli ostri poulični boji v mestu Elisabethvillu med indijskimi četami Združenih narodov in katanško voj sko. Na tej strani so našteli 40 mrtvih in dosti ranjenih. »Modre čelade« so pa imele enega častnika mrtvega in štiri ranjene. Čete Združenih narodov so obvladale položaj toda ozračje je bilo od ponedeljka na torek tako napeto, da je dopisnik »New York Timesa« brzojavil v svet: »Molite za nas!« V torek zjutraj so res črne čete pritisnile z večjo silo, tako da se je moral umakniti glavni stan sil Združenih narodov iz svojega poslopja. Zato so včeraj nastopila reak cijska letala, ki so bombardirala letališča v Katangi. Po teh poročilih je Combe v Parizu izjavil, da se takoj vrne v domovino, ki je pri pravljena »doprinesti najvišje žrtve v ob rambi za svojo svobodo«. notranjemu razvoju Zveze komunistov u-. strezajo drugačna merila, zato ker se člani Zveze komunistov odlikujejo ne le po stop^ nji socialistične zavesti, družbene dejavnosti in odgovornosti, ampak tudi po idejni enotnosti, ki izraža njihova enotna gledišča o razvoju socializma«. Osrednji odbor Zveze komunistov, katera šteje danes nekaj več kot milijon članov, je poleg idejno - političnih vprašanj obravnaval, kot smo že omenili, tudi organizacijske probleme zveze ter sprejel tudi določene sklepe. Poleg tega je določil bolj stroge pogoje za sprejem novih članov in proučil vprašanje mlajšega kadra. Ker namen tega sestavka ni bila podrob na analiza, temveč le bežen pregled sedanjega družbenega razvoja v matični državi, ni na tem mestu možna kritična ocena. Že po tem, kar smo navedli, pa lahko vsakdo ugotovi, da obstajajo nekatere, tudi bistvene razlike med političnim in gospodarskim sistemom Jugoslavije in Sovjetske zveze tei drugih komunističnih držav. Delavsko samoupravljanje, neposredna delitev dohodkov po delu, komune, naloge Socialistične zveze delovnega ljudstva in vsi ostali organizmi, ki so značilni za sedanjo jugoslovansko stvarnost, so teoretično že izoblikovani, vendar bi bilo naivno misliti, da so se že dokončno ustalili. Življenje samo bo namreč pokazalo, ali se bo takšen ustroj natančno tako razvijal in uveljavljal, kot si zamišljajo sedanji politični voditelji Sedanje zasedanje osrednjega odbora Zveze Vorrmnistov je namreč med dragim veljalo raznim pomanjkljivostim, ki se kažejo v tem sistemu samoupravljanja, kar dokazuje, da še ni dosegel ustaljenosti in pričakovane učinkovitosti. Sestanek na Bermudih Ameriški predsednik Kennedy in angleški ministrski predsednik Mac Millan se bosta 21. in 22. decembra sestala- na otoku Ber-muda k važnemu političnemu razgovoru Glavni namen sestanka je, preučiti, kako bi se mogla ublažiti sedanja napetost med Vzhodom in Zapadom. Oba državnika bosta tudi govorila o Berlinu, razorožitvi in o atomskih poskusih. Skratka, o smernicah za enoten politični nastop anglosaških dežel proti Sovjetski zvezi. Že pred sestankom so se pa pojavila nesoglasja med zapadnimi velesilami. Na Bermudih ne bo navzoč tretji »veliki«, namreč De Gaulle, ki je mnenja, da je še pred neposrednimi pogajanji s Hruščevom potrebno od Sovjetov zahtevati, naj z dejanji P°' kažejo dobro voljo. Doklade namcščcnccm Ministrski svet še vedno razpravlja o zahtevah državnih nameščencev glede novih doklad. Vlada se ni še odločila glede višine zneska. Pristaja pa na najmanjši znesek, to je deset tisoč lir na osebo, s čimer se pa ne strinjajo sindikati. Končna odločitev je pa tem težja, ker s o postavili svoje zahteve po dokladah tud' šolniki in šolsko osebje. Njihovi sindikati grozijo s stavko v sredini decembra, če ne bo ugodeno njih zahtevam. Kri v Katangi V Beogradu zaseda mešani odbor V ponedeljek se -je v Beogradu pričelo zasedanje italijansko-jugoslovanskega odbora, ki ima nalogo, da obravnava vprašanja narodnih manjšin na bivšem Svobodnem tržaškem ozemlju. Tudi tokrat ni bilo nobenega uradnega sporočila o dnevnem redu zasedanja, vendar je zanimivo, kar je v tej zvezi v torek pisal demokristjanski dnevnik »II Gazzettino«. List najprej poudarja, da so se dela začela v »prisrčnem vzdušju«, ki prihaja čedalje bolj do izraza zaradi »ugodnega raz voja odnosov med Italijo in Jugoslavijo tako na gospodarskem kot kulturnem področju«. Značilno pa je, da list objavlja tudi po droben dnevni red zasedanja, ki je baje tale: 1. pouk italijanščine oziroma slovenščine na osnovnih in srednjih šolah obeh področij ; 2. dvojezični napisi na cestah in v javnih uradih; 3. uporaba italijanščine oziroma slovenščine na sodiščih; 4. primerno zastopstvo manjšin v občinskih komisijah in v vseh pravnih telesih, 'ki so pomembna za socialno in politično življenje manjšin; 5. ukrepi, ki so potrebni za vzgojo večine k spoštovanju manjšine. Gre, kot vidimo, za proučevanje važnih vprašanj, ki so naši javnosti že znana, saj JiotikoT jezikov znaš... Za Južno Tirolsko je izšel zakon štev. 1165 z dne 23. oktobra 1961, ki ima določen politični in gospodarski pomen. Omenjena postava določuje, da bodo vsi državni uradniki, službujoči na tistem ozemlju in ki so vešči nemškega jezika, prejemali posebno denarno doklado. Višji uradniki po 30 tisoč lir mesečno, na srednji stopnji od 20 do 25, nižji pa po 18 tisoč. Med te so prišteti tudi pismonoše. Zakon je popolnoma upravičen za jekikovno mešano ozemlje. Mi pa dostavljamo k temu samo eno pripombo: kako daleč smo pa v naših krajih do tega, da bi bile iste pravice uveljavljene tudi tukaj? Kdaj bo vesoljni cerkveni zbor? Papež Janez XXIII. je že povedal nekaterim kardinalom, da bo izšla za božične praznike papeška bula o sklicanju vesoljnega cerkvenega zbora. Po vseh dosedanjih sklepanjih se bodo zbrali cerkveni knezi in teologi na koncil šele v oktobru prihodnjega leta. Za božič bo prekinjen, nakar se bo nadaljeval spomladi 1. 1963 in bo zaključen proti veliki noči. Pred začetkom zbora sc bodo pripravljalne komisije sestajale vsak mesec, da pripravijo predloge, kateri naj Po papeževih besedah »pomladijo oblike in načine apostolata«. OPOZORILO NAROČNIKOM Ker se bliža konec leta, ko mora list izpolniti razne obveznosti, prosimo vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine, naj to nemudoma store. Naročnino lahko poravnajo na upravi lista — vsak delavnik od 9. do 12. ure — ali po poštni položnici — pošt. ček. rač. Trst 11/6464. Uprava so bila v slovenskih krogih v Trstu že večkrat javno in podrobno obravnavana. Zna čilno in politično pomembno pa je, da je pisanje demokristjanskega lista zmerno in trezno ter da se zlasti tokrat bistveno ra zlikuje od pisanja ostalih dveh tržaških nacionalističnih italijanskih dnevnikov, katera te dni ponovno dokazujeta svojo zvestobo običajnemu domoljubarskemu slogu. Beograjsko zasedanje bo predvidoma trajalo dva tedna. Jugoslovansko odposlanstvo vodi veleposlanik Mitja Vošnjak, bivši generalni konzul v Trstu, italijansko pa veleposlanik Manlio Castronuovo. Nova država Politični zemljevid se ne spreminja samo v Afriki, ampak tudi v Aziji. V nastanku je spet nova država na jugovzhodu kontinenta. Ime ji bo »Malaysia«. Obsegala pa bo Malajski polotok, kolikor ga je pod britansko oblastjo, Singapur z okolico in ves severni del velikanskega otoka Borneo. V Londonu že tečejo pogajanja med malajskim prvim ministrom Abdul Rahmanom in angleškim ministrom za kolonije. Obe stranki si nista edini samo glede položaja vojaške luke Singapurja. Nova republika bo seveda ostala v sklopu Britanske skupnosti. PISMO IZ MOSKVE Veliko začudenje je vzbudila v nemških političnih krogih prošnja sovjetskega poslanika Smirnova za sprejem pri kanclerju Adenauerju. Začudenje je bilo tem večje, ker je bil v ponedeljek sovjetski državni praznik. Kancler Adenauer, ki si je komaj opomogel od bolezni, je Smirnova takoj sprejel. Poslanik mu je izročil osebno pi smo Nikite Hruščeva. O vsebini pisma in o razgovoru pa ni nič znanega v javnosti. Politiki pa ugibajo, da je pisanje v zvezi z namero zapadnih držav za enoten nastop pri razgovorih s Sovjetsko zvezo. Hruščev bi rad našel razpoko, v katero bi zabil klin, da se ta enotnost poruši. STARA KORENINA Viharno ploskanje je završalo prejšnji teden v londonski zbornici, ko se je pojavil na pragu sir Winston 'Churchill. Stari državnik je namreč obhajal prav tisti dan svoj 87. rojstni dan. Kljub visoki starosti in viharnemu življenju še vedno piše in dela. Udeležuje se z vzorno točnostjo tudi sej parlamenta, katerega član je že 60 let in je zatorej tudi njegov starešina. Ko so govorniki izrekli Churchillu čestitke, je stari mož slovesno vstal in se je zahvalil s skromnimi besedami: »Zelo sem hvaležen visoki zbornici.« Na te skromne besede »očeta domovine« so poslanci odgovorili s ponovnim vzklikanjem. V ff V/ejm ftjf /e šal. A n d rej e vanj e v Gorici nekoč in danes Dvakrat na leto prav posebno oživijo go riške ulice in trgi. Dva starodavna sejma sta zapisana v koledarju goriškega mesta Prvi je tam spomladi ob svetem Jelerju, ko so naši kmetje z Gor pripeljali na semenj zlasti semenski krompir. Ta semenj se pa že zgublja v pozabo. Večji živ-žav pa je bil in je še ob svetem Andreju. Včasih je to res bil pravi sejem za kupčijo. Osem dni je vse hrumelo, vpilo, vreščalo in kričalo od »starega plača« dol skozi čevljarski Raštel do Travnika, kjei je bilo razpetih toliko šotorov kot v kakem vojnem taborišču. Povsod kolibe, stojnice ali kar po pogrnjenih ponjavah na tleh. »Blaga povsod, sama pristna roba, napol zastonj, pejte ga noter!« tako so vpili kra marji mimo škofije in celo po nekdanji Gosposki ulici do Korna. Danes je že malo drugače. Manj kupčije, zato pa dosti več komedij, mandolata, bam-bol, prerivanja in narejenega sejmarskega veselja pod kislim dežikastim nebom. Kajti tudi veselje mora biti po paragrafih turističnih društev, ki skrbijo za folkloro in kakor se že temu reče. Njega dni so pa že otroci v pristnem veselju pričakovali semenj svetega Andreja. Pridni smo bili, če ne nas ni ata peljal h komedijam, mama ni kupila mandolata. Pa koliko čudežev je bilo takrat in so še danes. Pri Neptunovi fontani na Travniku je vpil z avtomobila kramar, menda dela danes isto njegov nečak, samo da ima še zvočnik pred usti. V roki drži pečo blaga. »Halo mati, vi oča«, vpije, nekaj tudi no slovensko za tiste s prepustnico. »Eko, to je štofa, tista po starem! Tisoč lir! Kdo da, nobeden?« Kupci se molče rinejo v ospredje. Oni tam gori se spet dere: »Naj bo za danes, za to sveto mesto — osemsto!« in tolče po blagu kot blazen. »Nobeden? Še sto manj! Uničiti hočete moja žena, moj otrok, moja hudič. Eko — sedemsto!« Umeten pot mu stopa na čelo, oči belo zavija proti stebru svetega Ignacija. Ena, roka se dvigne. Kramar spretno zavije blago in ga v loku vrže blagohotnemu kupcu. Kramarjev drug se rine po denar in ko ga prešteva, se priduša, da se je možu na vozu zmešalo, ker tako poceni prodaja. Kupčija gre veselo naprej med tisočerimi šalami, seveda po — kramarjevem načrtu. Bim-bim-bim nabija s koso možak na nasprotni itrani. Radovedneži se zgrnejo naokrog. Možakar, si začne s koso rezati jezik, da te prime kar brrr..., tolče po nabreklih žilah na roki, češ vidite, kako je kosa topa. Zdaj jia potegne s čudežno oslo po kosi, prereže z njo listič papirja in se po napoleonsko nasloni na koso. Menda znate oceniti, da so njegove osle čudovita stvar? Pa se stegnejo roke po oslah! Avto privozi mimo, to je danes; iz njega ponuja roka brivna rezilca. Kar dobiš v trgovini po trideset, je tu po deset in še mošnjiček ti da povrhu, da shraniš prihranke. Pa kam bi z njimi, ko je semenj! Tam zadaj za pokritim trgom meče možiček v zrak sklede, krožnike, kozarce in jih ujame v drugo skledo. Nič se ne razbije! »Jej, jej, pravi porcelan«, vzdihne mamica in odveže mošnjiček. Poldne udari pri svetem Ignaciju, čas, da si sejmarji privežejo dušo. Brici so hodili h Mihi Malti na pristne »krodigine«, majhne klobasice. Vipavci so se mastili pri (Nadaljevanje na 9. strani) *,! Tv 2 uh It t* y n_______________________________________ Pomemben zakonski odlok: Državni prispevki za razvoj kmetijstva Kot smo poročali v zadnji številki, je bil v uradnem listu pred kratkim objavljen odlok, ki proglaša devinsko-nabrežinsko, zgo-niško in repentaborsko občino ter del tržaške občine za gospodarsko nerazvito področje. Veljavnost tega odloka je raztegnjena tudi na del števerjanske in goriške občine v sosedni, goriški pokrajini. Omenjeni odlok je v zvezi z 8. členom petletnega načrta za razvoj kmetijstva ali s tako imenovanim »Zelenim načrtom«. Ta namreč predvideva za brdovita in gospodarsko nerazvita področja določen prispevek države za preureditev, razširitev ali gradnjo novih kmečkih poslopij. Prispevek znaša od 38 do 43 odstotkov stroškov, ki so potrebni za izvedbo zboljševalnih oziroma novih del. V določenih primerih pa se prispevek lahko zviša tudi na 50 odstotkov, kar pomeni, da se s prispevkom lahko poravna polovica stroškov. Enak prispevek — to je 50 odstotkov stroškov — pa lahko prejmejo Kako je še mogoče? V torek je senat dokončno odobril zakonski osnutek, ki določa, da pripadajo Tržaškemu ozemlju trije senatorji. V zakonu je nadalje določen postopek, po katerem bodo potekale volitve. Med drugim je predvideno, da bo vsak volivec smel glasovati za enega kandidata in bodo izvoljeni tisti trije kandidati, ki bodo prejeli največ glasov. Zakon bo morala odobriti še poslanska zbornica in šele tedaj bo postal veljaven. Med razpravo je govoril tudi novofaši-stični senator Ferretti, ki je med drugim dejal, da Trstu še nikdar ni grozila takšna »nevarnost poslovenjenja« kot danes. »Jugoslavija — je pristavil — izkorišča sedanji položaj mesta, da izvaja politiko pritiska, tako da se v Trstu med drugim množijo njene kulturne ustanove«. Odobril je sicei politiko prijateljskih odnosov med obema državama, a hkrati poudaril, da je stalno popuščanje (pred jugoslovanskimi zahtevami op. ur.) nedopustno, ker bi to spravljalo v nevarnost italijanstvo Trsta. Gre, kot vidimo, za stare in že obrabljene nacionalistične ter demagoške fraze, ki nimajo najmanjše osnove. Čudimo se le, kako je mogoče, da v tako reprezentativnem organu, kakršen je senat, ni nikogar, ki bi se uprl takšnemu demagoškemu fra-zarjenju. Skrajni čas bi namreč bil, da bi se glede Slovencev v Trstu tudi v Rimu nalilo čisto vino ter se enkrat za vselej pribilo, da pri nas ne gre za nič drugega, kot da se vsaj delno obnovijo ruševine, ki so na našem narodnem telesu nastale zaradi nasilne raznarodovalne in rodomorne politike fašizma. Na tukajšnjem ozemlju je nova, učinkovitejša gospodarska politika seveda potreb na, a prav tako nujna je nova in moderna politika do slovenske manjšine. neposredni obdelovalci in mali posestniki tudi za preureditvena dela, ki jih izvršijo v lastnih stanovanjih, a v tem primeru mora družina neposrednega obdelovalca stalno bivati na svojem posestvu in ne sme imeti kakega drugega stanovanja. Zakon nadalje predvideva prispevek do 75 odstotkov stroška za gradnjo, oziroma ureditev poljskih poti, za napeljavo elektrike, za gradnjo vodovodov, ki služijo kmetijstvu, ter še nekatere druge ugodnosti. Do vsega tega pa nimajo pravice posamezni kmetovalci, temveč se prispevek lahko nakaže le za zboljševalna ali nova dela, od katerih ima korist najmanj 100 oseb, ki bivajo po zakonu natančno določenem področju. Po »Zelenem načrtu« je za razširitev, preureditev in gradnjo novih kmečkih poslopij ter za izvedbo ostalih del, ki smo jih pravkar omenili, določenih 90 milijard lir. To velja seveda za vso državo, sklad pa naj se izčrpa v petih letih, to je do konca leta 1965. Kaj si od teh zakonskih predpisov lahko obetajo kmetovalci na Tržaškem? Na to vprašanje ni mogoče trenutno prav natanč no odgovoriti. Potrebno bi bilo vsekakor najprej vedeti, kolikšna vsota bo od omenjenih 90 milijard nakazana našemu ozemlju. Potrebno je nadalje, da pristojni uradi in kmečke organizacije pravočasno in natančno seznanijo kmetovalce z vsebino posameznih zakonov. Če bo na razpolago zadosten kapital in če bodo posamezni kmetovalci poznali omenjene zakonske predpi se, smo prepričani, da bodo izvršili marsikatero, tudi bistveno zboljševalno delo. • -- Nabrežina: PRIHODNJI TEDEN IZVOLITEV NOVEGA ŽUPANA Sredi prihodnjega tedna sc bo sestal de-vinsko-nabrežinski občinski svet, da iz svoje srede izvoli novega župana. Zdi se, da bo na dnevnem redu tudi izvolitev kakega novega odbornika, ker se pričakujejo tudi določene spremembe v upravnem odboru. Med tukajšnjo javnostjo je veliko zanimanje za bližnjo sejo občinskega sveta, ker je med drugim prešlo že precej časa, odkar je odstopil dosedanji župan Dušan Furlan in je občina brez pravega vodstva. Zdaj vse kaže, da bo to vprašanje končno v kratkem rešeno. Prosek: VPRAŠANJE NEVARNEGA KRIŽIŠČA Pred kratkim smo poročali, da je skupina prebivalcev s Proseka dostavila pristojnim oblastvom v Trstu prošnjo, v kateri je natančneje obrazloženo vprašanje nevarnega križišča v središču vasi. Ta zadeva je tudi bila na dnevnem redu torkove seje tržaškega pokrajinskega sveta. Pristojni odbornik je sporočil, da se je uprava za vprašanje zanimala ter da bo med raznimi načrti najbrž prevladal tisti, ki predvideva, da se zgradi severno od vasi nova cesta. Odbornik je tudi zagotovil, da bodo pri tem upoštevali koristi proseških gostinskih in drugih podjetij, da bi ne imela preveč škode, če se bo promet zaradi nove ce ste usmeril drugam. KMETIJSKA FAKULTETA Prejšnji teden so se zbrali na tržaški univerzi k neuradnim razgovorom zastopniki vseh treh obmejnih pokrajin: Trsta, Gorice in Vidma. Razpravljali so tudi o potre bi agrarne ali kmetijske fakultete v naših pokrajinah, kjer je bolj kmetijstvo doma. Na tržaški univerzi je vpisanih 3200 slu šateljev; od teh jih je kar 700 iz videmske pokrajine, že ta številka dokazuje, po mnenju videmskih zastopnikov, da mora imeti tudi Videm svoj delež pri najvišjem znanstvenem zavodu v naših krajih. Zato bi bilo po njihovem najbolj umestno, da se ustanovi kmetijska fakulteta s sedežem v Vidmu. Ostala pa bi vedno del tržaške univerze. Z novo fakulteto, ustrezno ekonomskemu obrazu videmske pokrajine, bi pridobil dosti tudi Videm sam. SV. MIKLAVŽ NA OPČINAH Tudi letos je pripravilo Marijanišče našim malčkom za sv. Miklavža, za dve, tri urice veselja in tudi drhtenja. V torek, 5. t. m., popoldne je priredilo »Miklavžev večer« s filmsko predstavo za otroke; sledila je igrica o dveh porednih fantkih, ki se šele zadnji hip skesata in si tako zaslužita darila sv. Miklavža. Ustvarila je pri malčkih razpoloženje za prihod tega radodarnega svetnika, ki je nato začel deliti darila. Seveda niso manjkali parklji, ki so nekaterim grdo knznli kremni Jp'in iih Tudi pomazali S pc kienskimi sajami po obrazu. Hujšega pa ni bilo. Miklavž pa je obiskal v sredo tudi slovenski otroški vrtec ter obdaril vse otroke. Obiskal je tudi otroke v italijanskem vrtcu. VRNJENI ZVONOVI V soboto zjutraj se je izvršila na gričku pred videmskim muzejem slovesna predaja 46 zvonov. Redki obiskovalci lepega grička sredi Vidma so se čudili, kaj pomenijo urejene vrste bronastih glasnikov. Pojasnilo so dobili, ko se je 'pripeljala skupina gospodov, ki so začeli sestavljati zapisnike, in potem tovornjaki, ki so začeli nakladali zvonove. Šlo je za zvonove, ki so jih po vojni odpeljali s cerkvenih zvonikov po Istri in jih shranili v videmskem muzeju. Na osnovi mirovne pogodbe, ki med drugim določa, da se morajo vrniti vsi kulturni in umetniški predmeti, je Jugoslavija zahtevala tudi te zvonove. V Vidmu sta jih torej v soboto prevzela nadzornik za varstvo spomenikov dr. Nace šumi in zagrebški vseučiliški docent u-metnostne zgodovine prof. Milan Prelog. SMRT Pred dvema tednoma je v Vidmu umrla gospa Roza Novak (Noacco). Rajnica je bila vzorna mati. Med njenimi sinovi je tudi g. Vojmir Tedoldi, urednik »Matajurja«, glasila Slovencev v videmski pokrajini. Njp no trpljenje se je začelo že leta 1922, ko je morala z možem Jakobom bežati z doma PODGORA Odkar je narastla Soča in odnesla pri zadnji povodnji srednji del podgorske brvi ali »pašerele«, se počutimo Podgorci kot odrezani od sveta. Res je, da imamo na razpolago ločniški in pevmski most, a do obeh je daleč in po ovinkih, čez mostiček smo bili v nekaj minutah v mestu. Kako nerodno je za večino Podgorcev, ki so v Gorici zaposleni, še bolj nerodno tud; za mnoge dijake, ki morajo prej zdoma in pridejo po dolgem ovinku vsi lačni kasneje domov. Na avtobus ATA se ne morejo kaj preveč zanesti; ali odpelje s Križišča prav pred nosom ali pa bodo morali čakati naši otroci v dežju in mrazu na drugo številko. ATA je menda sama sebi namen. Prav tako mislita občinski odbor in svet v Gorici, da je bila odnešena brv bolj za turistični okras Podgore kot pa za krvavo potrebo večine podgorskih Občinarjev. Sliši se celo glas, da se bodo tako zjezili, da bodo začeli nabirati denar za nov most. Če ga bodo morali zgraditi na svoje stroške ne bo hodil čezenj ne župan ne nobeden občinski mož. To naj si zapomnijo, tako st jezijo Podgorci, ki tudi plačujejo občinske davke. OSLAVJE Pri nas se še vedno ugiba sem in tja o vinski kupčiji; kakšna je, oziroma kakšna bi morala biti cena vinskemu pridelku. Še pred nekaj dnevi so naši vinogradniki prejeli od 130 do 160 lir za liter. Izredna cena, za dobri tokaj, je poskočila tudi na 200. Kletarsko podjetje Skolaris iz Sent Lovrenca nakupi skoro po 20 tisoč hektolitrov vina na leto po naših Brdih. Kupuje ga že zgodaj ob' trgatvi ali brž potem. Cena je seveda takrat drugačna: od 80 do 100 lit za liter. Če vse natanko preudarimo, moramo reči, da prave vinske cene še ni. Pripominja- pred fašisti. Ko so ji leta 1927 aretirali moža, je ostala sama s štirimi otročiči. V zadnji vojni je njeno gorje prikipelo do viška, ko so našli njenega moža mrtvega v globokem breznu. Zdaj je njena brida življenjska pot končana. Bog ji nakloni pokoj, domačim pa izrekamo naše globoko sožalje. LESA V Beneški Sloveniji teče precej potokov, nekateri so skoraj prave reke. Strme bregove imajo in so .tudi precej globoki. Taka je tudi naša Reka, ki pridere skozi g'obeli izpod Kolovrata. Je pa še druga Reka, ki priteče od Livka navzdol v Aborno. V de ževnem času nam napravijo precej škode, ker izpodjedajo svet in je prav nevarno po strmih lazah nad potoki. Na takih krajih se je zgodilo žc več nesreč. Ena taka se je pripetila pred štirinajsti-nii dnevi. Soseda Virgina Bonini je imela 78 let, pa je še vedno kaj postorila oko hiše in na polju. Na strmini se ji je pa spodrsnilo in je revo zakotalilo globoko dol v Reko. Voda je bila visoka. Nekoliko se je že pri padcu pobila, potem se je pa nemara še v vodi zadušila. Ko so jo povlekli ven, je že bilo prepozno. Bog se ji usmili za dušo! mo pa, da je pri nas višja kot v notranjosti države. MERNIK Že dolgo časa se nismo oglasili v svet Zdi se, kakor da bi ne mogli iz našega kota ven. V resnici bo tudi kmalu tako daleč prišlo. Saj cesta od Potrušja do Mernika, to je celih osem kilometrov, ni več cesta, ampak je v deževnem vremenu samo blato in voda. Kmalu se bo bolj izplačalo delati velik ovinek mimo Spesse, kakor pa se prerivati skozi naš blatni dol. Z vinskim pridelkom je tudi pri nas tako kot po vseh sosednih Brdih. Pridelka je polovico manj kot lani. V nekatere hrame so ga spravili celo samo po eno četrtino lanskega pridelka. Zato se pa ne smemo pritoževati čez kvaliteto in tudi ne čez ceno. Kapljico je večina vinogradnikov oddala najmanj po 190 in 200 lir za liter. SKRLJEVO Malokatera vas v Brdih, če ne vzamemo v poštev onih v Beneški Sloveniji, je gospodarsko tako na slabem kot Skrljevo. Pomislite samo to, da je od triindvajsetih vaških hiš že danes pet popolnoma praznih. Beda je prisilila ljudi, da so deli »ključ na okno pou lonček z majaronom«, kot se reče pri nas, in so odšli po svetu. Kako bi iudi ne, ko pa ni pri nas skoro nič samo stojnih posestnikov, ker so povečini koloni. Ves pridelek gre na pol, celo mleko. Kaj ostane ubogemu kolonu, če je letina slaba, si lahko sami preračunate. Sedmorica samostojnih gospodarjev tudi s težavo rine skozi. Bojimo se, da bo nekoč stal pred razpadajočimi hišami napis: Nekdanja vas Skrljevo, če ne bo prišla od kod kaka pomoč. NOVI NADZORNIK Za novega vodjo Kmetijskega nadzorni-štva v Gorici je minister za kmetijstvo imenoval dr. Leopolda Vianella. Novi nadzor nik je naslednik dr. Marsana, ki je zapustil službeno mesto, ker pojde v pokoj. V naši pretežno kmetijski pokrajini je mesto kmetijskega nadzornika izredno važno. Ker prihaja novi inšpektor iz goriške družine, upajo tudi naši kmetovalci, da bo znal pravično upoštevati tudi njih potrebe. ŠTEVERJAN Pred nekaj meseci je policija ustavila v drevoredu XX. septembra mlekarja Ivana Škorjanca in njegovo ženo iz števerjana Peljala sta 36 litrov mleka svojim stalnim odjemalcem v mesto. Pri kemični preiskavi se je izkazalo, da je mleko vsebovalo 55 odstotkov vode. Zato je mlekar prejšnji teden prišel pred sodišče. Zagovarjal ga je odvetnik Sfiligoj, in sicer uradno. Izgovor, da pobira mleko pri živinorejcih in da so ga morda že oni povodenili, ni preprečil obsodbe. Ne bi niti omenjali te obsodbe, če nas ne bi nekateri mlekarji prosili, naj se dogodek pove, da ne bo padla senca kar na vse. Mi pa hočemo k zadevi pristaviti še željo, naj bi vsaj naši ljudje drug drugega ne sleparili, da nas ne bi potem vlekli tuji časopisi skozi zobe. (} o*t ih lit* EDEN MANJ Po zadnjem štetju se je pokazalo, da je število prebivalcev v marsikateri pokraji ni precej padlo, častno izjemo pa dela go-riška pokrajina, v kateri je od zadnjega ljudskega štetja 1951 narastlo število prebivalstva za 3500 oseb. Kljub temu pa obstaja možnost, da bo volilno okrožje, ki jf. povezano z Vidmom in Bellunom, izgubilo enega poslanca pri prihodnjih volitvah. Vse tii pokrajine skupaj imajo namreč 23.439 prebivalcev manj kot leta 1951. Zguba gre seveda na račun Belluna, toda skupno število ne daje več pravice do 15 poslancev kot dosedaj, ampak samo do 14. Računarji že ugotavljajo, da bo zguba enega poslanca šla na račun misovcev. ŠE O TISTEM MASLU Ponarejeno goriško maslo povzroča še vedno glasne odmeve. Posebna komisija je predlagala, naj se trem podjetjem »Burro Alto Isonzo«, »Cremerie isontine« in »Gan-dolfi« odvzamejo vse ugodnosti proste cone. Omenjena podjetja so namreč dala v prodajo na stotine kilogramov masla, ki je bilo zgneteno iz vseh mogočih maščob samo iz mleka ne, kljub zapeljivemu izrabljanju imena »soški« ali »zgornjesoški«. Naivneži so bili uverjeni, da prihaja maslo naravnost iz Bovca ali Trente. Javnost meni, da pač ni dovolj odvzeti sladkor in druge dobrine tistim sleparjem, ampak da pridejo čimprej na zatožno klop. SMRT Prejšnji teden so v Solkanu pokopali-Štefana Srebrniča, brata krškega škofa msgr. Srebrniča. Pokojnik, ki je bil po poklicu mizar, je učakal 75 let starosti. Pogreb je bil izredno ganljiv, ker je |brat — škof na Krku — pokopaval brata mizarja. Rajnik je že eno leto hiral, ker ga je na pol telesa zadel mrtvoud. Do bolezni je pa bil silno utrjen možak. Nič mu ni bilo napraviti pešpot iz Solkana preko Trnovske planote in dol preko Batuj na postajo v Prvačino. Pri pogrebu so domači pevci zapeli žalo-stinke pred hišo in na pokopališču. Naj počiva poštenjak v miru! AVTOBUSI NA POKOPALIŠČE Mestno avtobusno podjetje ATA je na progi št. 5 Travnik - pokopališče na mirenski cesti, pomnožilo število voženj. Novi vozni red, ki bo v veljavi do 21. marca prihodnjega leta, je sledeči: Ob praznikih: s Travnika s pokopališča nazaj ob 9,55 ob 11,10 ob 14,20 ob 14,40 ob 16,20 ob 15,55 — ob 16,55 delavnikih: ob 7,25 ob 7,40 ob 9,15 ob 10,10 ob 14,20 ob 14,40 ob 15,00 ob 16,00 ob 16,20 ob 17,00 Nekatere vožnje se podaljšajo do letali- šča. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA mladincev it ih<(lilo'iiju Samostojni koncertni večeri mladinskih pevskih zborov so pri nas prava redkost. Zato je bilo v soboto zvečer pričakovanje tega nastopa tem bolj napeto in se je že po prvih pesmih spremenilo v iskreno navdušenje obiskovalcev. Nad šestdeset svežih grl se je strnilo v vzorno organsko pevsko celoto, ki je pod strokovnim vodstvom Majde Hauptma-nove sedaj dosegla naslov najboljšega mladinskega .pevskega zbora Slovenije. Nič manj kot 21 pe7 smi je obsegal spored, v katerem so prevladovale samo zelo zahtevne skladbe, posebno prvih devet. »Mali, krepki smo junaki« se je glasil naslov prve pesmi. Sledila je Liparjeva »Setev«, zelo težavna, posebno v pogledu intonacije, saj je ta skladatelj oprt na konstruktivistični izrazni način. Je pa kljub novim izraznim sredstvom lepo zbran. Pevci so v troglasnosti nadaljevali svoj zanimivi spored. Kogojeva pesem »Zvončki« zahteva izredno sposobnost in zlasti jasno glasovno ubranost. Ta živahna in razgibana pesem v polmelodiki predstavlja trdo preizkušnjo pevske sposobnosti tudi od poklicnega zborovskega telesa. Od slovenskih modernistov, ki so prispevali svoje mladinske skladbe, smo slišali Osterčevo: »Biba leze«, v kateri zanika skladatelj uravnovešen ritem in melodijo ter prezira čustveno zanešenjaštvo. Morda je bilo v tej skladbi za malenkost premedlo poudarjanje disoijančne sekundne ostrine, ki je za Osterca tako značilna poteza. Tudi vse ostale skladbe, kakor Premrlov »Vlak«, Pimikove »Žabe«, Ukmar- Za slovenske podnapise na filmih V Sloveniji so začeli na pobudo javnosti in nekaterih kulturnih krogov z akcijo za slovenske podnapise na filmih. Skoro vsi filmi, kar jih predvajajo v Sloveniji — razen slovenskih seveda — imajo namreč podnapise samo v srbohrvaščini, zaradi, česar so dialogi mnogim nerazumljivi, obenem pa to škodljivo vpliva na splošno govorno kulturo ljudi, kot je bilo že večkrat poudarjeno v slovenskem tisku. Te dni je spet izšlo več člankov, ki zagovarjajo odločno akcijo za dosego slovenskih podnapisov. S to zadevo se je ukvarjal pred kratkim tudi Svet za kulturo in prosveto republike Slovenije in zadnja številka »Naših razgledov« prinaša na celi strani odlomke iz zapisnika te seje. Iz zapisnika je razbrati, da so v nekaterih krajih celo pripravljeni zapreti kinematografe, kot da bi še predvajali filme brez slovenskih podnapisov. Na seji so dali več predlogov, kako bi izsilili od osrednjih razdeljeval-nih filmskih podjetij v drugih republikah slovenske podnapise. Med drugim je bil dan predlog, da bi bojkotirali filme brez slovenskih podnapisov. Drugi predlog pravi, da bi sploh prepovedali predvajanje takih filmov in odstranili upravnike kinematografov, ki se ne bi držali take prepovedi in ki bi v splošnem kazali brezbrižnost do zathev slovanske javnosti v tem smislu. O zadevi bodo razpravljali še na večjem zborovanju, na katerega bodo povabili upravnike kinematografov. KRIMINALNI ROMANI V SLOVENŠČINI Državna založba Slovenije je začela izdajati serijo broširanih zvezkov, ki vsebujejo kriminalne romane. Do zdaj sta izšla dva zvezka pod skupnim naslovom »Detektiv«. Oba sta prinesla po en kriminalni roman francoskega pisatelja Simenona. To je prvič, da je začela kaka slovenska založba izdajati redno serijo kriminalnih romanov, ki so v drugih državah tako priljubljeni. Pade pa v oči, da ti zvezki nimajo obliko knjige, ampak obliko manjše revije. SMRT SLIKARJA P. KLODICA V petek, 1. decembra, je nenadno umrl znani tržaški slikar marin dr. Pavle Klodič pl. Sabladol-ski. V Trstu je priredil več razstav, na katerih je prikazal svojo umetnost. Bil je splošno priznan kot najboljši slikar marin. Slikanju morskih motivov se je posvečal z izredno ljubeznijo. V umetnosti je pripadal realistični struji. Bil je iz zavedne slovenske družine iz Beneške Slovenije. Umetnost je gojil kot amater. Po vojni je bil več let pristaniški poveljnik v Trstu. jev »Prošnji ples«, Simonitijeva »Noč« in Tomčeva »Mrazek« so vredne posebne omembe, ker predstavljajo vsaka zase. svojevrstno umetnino. Ta zbor je dokazal že v tem delu sporeda, da goji zborovsko umetnost z vso resnostjo in žilavo voljo, da premaga tudi večje pevske težave. Drugi del sporeda je. obsegal sicer nekoliko lažje skladbe, a vendar tudi take, ki zahtevajo resno pevsko zborovsko izurjenost. Sredi sporeda sta nastopila tudi dva mlada solista ob spremljavi klavirja: Bojana Drole in Branimir Mimica sta zapela vsak po en odlomek iz filma »Kekec«. Spremljala ju je pri klavirju prof. Lilijana Kranjec. Tako so nam sežanski mali pevci priredili prelep večer zborovske glasbe in so želi po pravici zaslužene viharne aplavze. —0— Nagrada za Tržačana Cambisso Te dni se je zaključil v Bruslju mednarodni razpis za nove, skladbe za nagrade kraljice Elizabete. Podelili so šest nagrad. Dobili so jih dva Belgijca, en Italijan, en Nizozemec, en Nemec in en Američan. Za simfonična dela je bila prisojena velika mednarodna nagrada Albertu Delvauxu za njegovo »Burkasto simfonijo«. V kategoriji del za salonski orkester pa je dobil prvo nagrado Giorgio Cam-bissa iz Trsta za svoj »Koncert št. 3«. Nagrada znaša več kot milijon lir. TRŽAŠKI TRIO PO TELEVIZIJI Ansambel Tržaški Trio (Trio di Trieste) bo nastopil v soboto, 9. decembra, v drugem televizijskem programu. Violinist Renato Zanettovich, pianist Da-rio Da Rosa in violončelist Libero Lana bodo izvajali znameniti Beethovnov trio opus 97. To skladbo, ki ji pravijo tudi »nadvojvodov trio«, je posvetil Beethoven nadvojvodu Rudolfu. Napisal jo je leta 1811. Konccrt seTcz^roF2' 1”. TRŽAŠKI SLIKARJI NA POMEMBNI RAZSTAVI Na veliki vsedržavni slikarski razstavi za nagrado »Autostrada del sole«, na kateri razstavljajo najboljši italijanski krajinarji, so udeleženi tudi naslednji tržaški slikarji: Avgust Černigoj, Romeo Da-neo, Luciano de Comelli, Edoardo Devetta. Giovan-ni Giordani, Maria Levi, Franco Orlando, Nino Pe-rizzi in Dino Predonzani. Razstava je prirejena v Rimu v Razstavni palači v ulici Nazionale. Odprta bo do 15. februarja prihodnjega leta. Te dni je doživelo naše mesto obisk dveh slavnih umetniških skupin. V torek je nastopil v Novem gledališču ameriški balet Paula Taylorja. Ta balet je zaslovel v Italiji s svojim nastopom na festivalu dveh svetov v Spoletu. »Četudi združuje predstava Taylorjevega baleta zelo dobro tehnično znanje in resnično umetniško inteligenco, je še vedno najbolj primeren izraz zanjo »vaja«, ki najbolj pristaja tej izrazni plesni obliki kot tudi mnogim drugim platem sodobne ameriške, umetnosti, od pripovedništva vrste »Travnata harfa« pisatelja Capota, do slikarstva, glasbe in avantgardističnega filma z vzhodne obale, kar smo vse lahko spoznali v Italiji preko festivala v Spoletu«, piše neki kritik. Plesi, s katerimi se je Tay-lorjeva skupina predstavila v torek v tukajšnjem Novem gledališču, so »kompozicije« v najboljšem pomenu besede. V njih se odraža ne le odlična baletna izvežbanost, ampak tudi stremljenje po vedno boljšem in resnična, brezmejna fantazija. Taylor-jevi mirni in plesalci so izvrstni, vendar pa še vedno v razvoju, še vedno v teženju po novih odkritjih. To je bilo razvidno tako iz dueta po Schijnber-govi glasbi kot iz solo nastopa Paula Taylorja po glasbi Stravinskega, pa tudi iz velikega dramatičnega gibanja »Treh epitafov« na louzansko folklorno glasbo, ki že zelo spominja na svobodni balet Mar-the Graham. Imeli smo vtis, da je to enkraten ples, namenjen enemu samemu nastopu, nekaj čisto spontanega in edinstvenega, kot nekatere spontane iz- Nagrada »Interallie" za Ferniota V Parizu so podelili še zadnjo veliko literarno nagrado letošnjega leta. To je nagrada »Interallie«. Dobil jo je časnikar Jean Ferniot za roman z naslovom »L/ombre portee«. To je prvi roman Jeana Ferniota, ki je drugače časnikar pri listu »France Soir«. V romanu pripoveduje zgodbo o osemletnem dečku Jeanu, ki se mora že spopadati z življenjem in doživlja pri tem majhne drame. Malček je osamljen v svojem življenju, vendar pa to ne vzbuja v njem prevelike bolečine. Skoro z brezbrižnostjo prenaša osamljenost, po zaslugi nekakega mirnega optimizma in nedolžnega cinizma, s katerim sprejema najbolj klavrna življenjska razkritja. In tako počasi odkriva majhne skrivnosti življenja. Najhujša konkurenta za nagrado sta bila Jeanu Ferniotu Christian Yves z romanom »Ali ste videli Glocha?« in Rene Massip z romanom »Očetovska roka«. Nekaj glasov je dobil v razsodišču tudi Yvcs Grosrichard za roman »Le haut du pave«. Tudi letos so se držali pri podelitvi nagrade »Interallie« tradicije, ki hoče, da dobi to nagrado kak časnikar. Tudi drugi glavni kandidati zanjo so b'li vsi časnikarji. Po podelitvi nagrade si je izvolilo razsodišče novega člana v pisatelju Paulu Guimardu, ki je dobil nagrado »Interallie« pred tremi leti za roman »Le rue de Ilavre«. On bo nadomestil nedavno umrlega pisatelja Mariusa Richarda. —0— Povabljenci na biennalo Zadnje tedne se je v Benetkah večkrat sestala podkomisija, ki ima nalogo izbrati umetnike., katere bodo povabili na beneško biennalo v prihodnjem letu. Sklenila je, da bodo priredili na tej 31. bien-nali retrospektivno razstavo kiparja Artura Martinija. 2e prej pa je bilo sklenjeno, da bo prirejena na tej biennali retrospektivna in antologična razstava slikarja Maria Sironija. Držeč se kriterija, kot ga predvideva pravilnik tl. rtiennafe, je' podkomisija Odločila, cla bodo pri" redili na biennali posebne razstave večjega števila italijanskih umetnikov. Ti so: Giuseppe Ajmone, Giuseppe Capogrossi, Gianni Dova, Pompilio Man-delli, Piero Martina, Ennio Morlotti, Achille Perilli, Fausto Pirandello, Mauro Reggiani, Piero Ruggeri, Bruno Saetti in Giuseppe. Santomaso. Vsak izmed teh slikarjev bo dobil posebno dvorano. Prav tako pa tudi kiparji Luigi Broggini, Aldo Calo, Edgardo Mannucci, Tržačan Marcello Mascherini, Umberto Milani in Gio Pomodoro. Posebno dvorano bo dobil tudi grafik Luigi Bartolini. vedbe črnske glasbe. Od nastopa »Trije epitafi« do konca programa je zadobil ta plesni večer tudi nekam gledališki značaj, ker so bile vse izvedbe, tudi recitativne in so vsebovale svoj groteskni ali tragični element. Prikazovale so človekovo otepanje med silami preteklosti in bodočnosti, čas pošasti in fantastičnosti, zaskrbljujočo podobnost med sovražniki leta ena in sovražniki leta 2000 ter večni dvoboj med pokvarjenostjo in čistostjo, kot se je edinstveno izrazil na primer v koreografiji »Mrčes in junaki«. Paul Taylor je vodil svoj ansambel, ki ga sestavlja šest plesalcev in plesalk, s talentom in natančnostjo. Njegove stvaritve so tako skrbno izdelane, da imajo na sebi nekaj akrobatskega, hkrati pa spominjajo tudi na upodabljajočo umetnost. Človeku nehote pridejo v spomin nekatere znamenite slike, katerih pomen nam je ostal doslej skrivnosten, katere pa zdaj laže razumemo, ko smo videli plese skupine Paula Taylorja. V njih smo opazili isto nemirno upornost, enkrat pritisnjeno ob tla in drugič kipečo proti Jiebu, isto živalskost, isto bolečino in isto iskanje. V sredo zvečer pa je, nastopila v Verdijevem gledališču baletna skupina markiza De Cuevasa, ki je prikazal »Trnjulčico« po glasbi Čajkovskega in s koreografijo Mariusa Petipe s kostumi in scenografijo Larraina. V četrtek zvečer je predstavo ponovila. Sodeloval je orkester Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Jeana Doussarda. Slavni baletni skupini v Trstu Katere so najvažnejše krompirjeve sorte? Na vsem svetu gojijo clanes precej stotin sort krompirja. Mnoge sorte so znane samo v eni državi, druge v skupini držav, a prav redke so se uveljavile v vseh državah. Mnogo sort, ki so bile nekoč zelo cenjene, so popolnoma izginile, vsako leto' pa vzgojijo nove, od katerih se kakšna uveljavi, a večina kmalu gre v pozabo. Od dobre krompirjeve sorte se zahteva kopica dobrih lastnosti, predvsem pa: zgod-nost, rodovitnost ali obilen pridelek lepih gomoljev, dober okus, trpežnost proti pe-ronospori in drugim boleznim, prilagoditev na vreme in na različne kakovosti zemlje itd. Vseh teh lastnosti nima nobena sorta, a čim več jih ima, tem bolj je razširjena. Trenutno je na svetu najbolj razširjena holandska sorta Bintje, ki je v trgovini znana že od 1. 1910. Po lastnostih je ocenjena takple: spada med zgodnje — a ne prve —, gomolji so lepi in jajčaste oblike, meso je slamnate barve, okus je izboren, rodovitnost je redna in visoka, če je pravilno shranjena Pri živalih in ljudeh ista jetika V Milanu je bil 15. sestanek Lombardske zveze proti jetiki. Poročevalec prof. Daddi je poudaril, da sta si bakcila človeške in živalske jetike zelo podobna, med razprave) pa je pilo ugotovljeno,, Ua sta ista. Ugotovili so nadalje, da je največ jetičnih med tistimi, ki imajo kaj opraviti z jetično živino. Jetika se v tem primeru širi z izdiho-vanjem in vdihovanjem. Iz tega sledi, da iztrebljenje živalske jetike ni samo zelo važen ukrep gospodarskega značaja — jetična živina daje malo dohodkov — marveč tudi izredno važen za splošno ljudsko zdravje. V Italiji lahko pričakujemo v kratkem poseben zakon, ki bo omogočil korenito iztrebljenje jetike in tudi slinavke ter parkljevke. Svetovno tekmovanje v motornem oranju Tudi letos so priredili svetovno tekmovanje v motornem oranju. To je bilo 30. sept, in 1. oktobra v Grignonu (Francija). Vsak tekmovalec je moral preorati dve parceli eno pšeničnega strna, drugo travnika. Glavni kriteriji za ocenjevanje so bile hitrost, pravilnost in lepota oranja oziroma preoranega zemljišča. Zmagal je Kanadčan Dixon William s tiaktorjem znamke Fordson in s plugom znamke »Ransomes«. Dosegel je skupno 144 od 200 dosegljivih točk. Na drugem mestu je bil Novozelandčan Magson. 3. in 4. mesto pa sta zasedla dva Norvežana. Najboljši Italijan je bil Mecozzi Ivo, ki je dosegel s traktorjem znamke FIAT in plugom znamke SIMA 123 točk in s tem 20. mesto. Na 25. mestu s 120 točkami najdemo Jugoslovana Karlovčana Ivana, ki je oral s traktorjem Massey Ferguson in s plugom iste znamke. Drugi Jugoslovan (Madgič Franjo) je zasedel 30. mesto s 113 točkami: oral je z domačim traktorjem Zadrugar in plugom Massey-Fergu!son. lahko ostane dolgo v zalogi; ima pa slabo lastnost, da je zelo podvržena peronospori in jo je potrebno večkrat škropiti. V nekaterih državah sorta Bintje naravnost prevladuje. Tako zavzema v Švici 38% vse površine, posejane s krompirjem, ostalih 62% pa isi razdeli 14 drugih sort. Prevladujoče mesto ima tudi na Holandskem, kjer gojijo 72 sort, a 40% površine se razdeli na Bintje in v nekoliko manjši meri na sorti Voran in Eersteling. V Italiji še niso ugotovili vseh gojenih krompirjevih kultivarjev (r= sort), a glavni so: Berlinski okrogli (tonda di Berlino), ki je znan tudi pod imenom Bbhmov najzgodnejši rumeni, potem Majestic, Bintje, Kennebec, Sieglinde, Ackersegen, Sirjema, Sasikia in Bea. Od manj razširjenih kultivarjev je važen še Eersteling. Od navedenih kultivarjev so nemškega izvora Berlinski okrogli, Sieglinde in Ackersegen, holandskega izvora Bintje, Sirtema, Saskia in Bea, škotskega porekla je Majestic in iz ZDA Kennebec. V Jugoslaviji, predvsem v Sloveniji, preizkušajo najrazličnejše kultivarje krompirja in skušajo vzgojiti tudi nove. Zelo zaslužen je v tem oziru »Kmetijski institut Slovenije«, ki je po pisanju revije »Sementi elette« (Bologna) vzgojil dva nova visoko cenjena kultivarja, ki pa za sedaj še nimata pravega imena, tako da prvemu pravijo 1/14, drugemu pa 1/16. Oba sta zelo rodovitna, imata velike gomolje z belim mesom, od katerih je prvi primeren predvsem za prehrano, drugi pa za industrijo. Poleg tega so iz nekega ameriškega kultivarja selekcionirali neki nov kultivar, ki se pod imenom »cvetnik« zelo hitro širi po Sloveniji in izven nje. Drugače pa gojijo v Jugoslaviji kultivarje, kot smo jih našteli za druge države, predvsem Italijo. KORUZNA SLAMA Na njivah so velike kopice koruzne slame. Dobro bi bilo, če bi te kopice kaj kmalu izginile, saj so le prevečkrat zatočišča poljskih miši in tudi prezimovališča koruznega molja (črva) ter drugih škodljivcev. Večkrat pa tudi otroci prav radi zažgejo kakšno tako kopico koruzne slame. Koruzno slamo je trela seveda pravilno izkoristiti. Najprimerneje porabimo koruzno slamo, če jo pokrmimo. Za liste je to lahko mogoče brez kakega spreminjanja, drugače pa je s stebli. A tudi od teh porabijo danes precejšnji del za krmo. Tudi v naših krajih se že dobijo drobilci, to je posebni stroji, ki stebla zdrobijo in je, en del poraben za krmo, ostali pa za steljo. Za krmo porabni del pred krmljenjem nekoliko poškropijo s slano vodo. Na splošno je koristno poškropiti s slano vodo vse de le koruzne slame, ki jo hočemo pokrmiti. Letos ni ravno preveč krme — mnogi je imajo premalo — in zato je gospodarsko pametno, da pokrmimo tudi koruzno slamo. To pa bi morali napraviti čimprej, na vsak način mnogo pred 1. aprilom, ko postane veljaven zakon, ki zapoveduje, da je treba koruzno slamo uničiti. KUR JAKI Pri bolj poudarjeni kokošereji oziroma gojenju piščancev za meso v baterijah, je na razpolago mnogo več kokošjih iztrebkov oziroma kokošjega gnoja — kur jaka kot v prejšnjih časih. Kurjaki so mnogo krepkejši gnoj kot goveji, kar je razvidno iz naslednjih številk, ki predstavljajo odstotke, in sicer prva številka se nanaša na kurjak, druga na goveji gnoj: Dušik 2.27 — 0.45, fosforova kislina 1.48 — 0.25, kalij 1 — 0.55, apno 2.4 — 0.7. Kot gnojilo učinkujejo kurjaki zelo hitro, zaradi česar jih uporabljamo za okrepitev rastlin, ki potrebujejo hitre pomoči. Ne kaže pa nikdar gnojiti s takim kurja-kom, kot ga dobimo iz kurnika, marveč vedno z raztopljenim v vodi. še močnejši pa je gnoj golobov, ki vsebuje dušika in fosforove kisline skoraj trikrat toliko kot kurjaki. Važno sporočilo kmetovalcem na Tržaškem NATEČAJ ZA IZBOLJŠANJE HLEVOV Kmetijsko nadzorništvo v Trstu je pred kratkim razpisalo 2. natečaj za izboljšanje hlevov in njih opreme. Natečaj razpolaga z vsoto 1,500.000 lir, ki jo je nakazalo ministrstvo za kmetijstvo. Natečaja se lahko udeležijo živinorejci, ki nameravajo izvršiti iz-holjševalna dela v hlevih ali pa si nabaviti sodobno opremo. Pri ocenjevanju bodo zlasti upoštevali: a) napeljavo elektrike, b) napeljavo Vode, c) svetlost in zračenje hleva, d) jasli in napajalnike, e) tlakovanje, omet, barvanje, I) gnojnike in dobro vzdrževanje gnoja, g) slamoreznice, prevozne vozičke, priprave za mešanje krmil, mline, drobilnice itd., h) senik in dobro hranjenje sena, i) box za teleta in ograje na odprtem. Izboljševalna dela in nabava razne opreme se morajo izvesti do 30. aprila 1962. Po tem roku bo posebna komisija ocenila izvršena dela. Kdor se namerava udeležiti natečaja, mora predložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir do 31. decembra 1961. Prošnja naj bo naslovljena na Kmetijsko nadzorništvo, živinorejski oddelek, ulica Ghega 6/1. Za natančnejša pojasnila se kmetovalci lahko obrnejo na omenjen urad vsak delavnik od 8.30 do 12.30. ZA VINOGRADNIKE Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da je pričelo sprejemati naročila za nabavo trt sadik in sadnega drevja. Posamezni vinogradnik mora naročiti najmanj 50 trt sadik cepljenk, 100 trt sadik divjak in 25 sadnih drevesc. Ob naročilu mora dati na račun 10 lir za vsako trto sadiko divjaku, 25 lir za trto sadiko cepljenko in 100 lii- za vsako sadno drevesce. Naročila se sprejemajo do vključno 20. februarja 1962. Nadzorništvo bo nudilo posameznim vinogradnikom 50% prispevka pri nakupni ceni. SEMENSKI KROMPIR Nadzorništvo hkrati sporoča, da je začelo sprejemati naročila za nakup semonskega krompirja odbranih vrst, ki so primerne za naše kraje. Ob naročilu najmanj 50 kg mora kmetovalec plačati 30 lir za kg. Cena krompirja, ki jo plača kmetovalec, pa znaša 40 lir za kilogram. ZA CVETLIČARJE IN VRTNARJE Cvetličarje in vrtnarje obveščamo, da je nadzorništvo pričelo razdeljevati v propagandne namene majhne količine insekticidnih in protiglivičnih sredstev. Razdeljevanje bo trajalo, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, a nakazila za proti-glivična sredstva izdaja Kmetijsko nadzorništvo. ■■Ut » ------------ »Da, poprej sva se menila o velikih po sestnikih v naši okolici. Povem vam pa, da s kmeti ni dosti težav, V tistih dvorcih gospoda Friderika je pa sama sitnost.« Živko se je komaj obvladal, da je ostaj miren. »So res tam taki sitneži?« se je nasmehnil. »Friderik Vrhovski je čuden značaj. Že moj prednik ga je poznal, še bolj pa njego vo prvo ženo, ki je bila čudovito lepa in polna življenja prav kot njen mož. Ko sem pa jaz semkaj prišel, so me večkrat klicali zaradi hčerke iz prvega zakona.« Nevina, Nevina, si je mislil Živko, kako blizu tebe sem sedaj! »Ali je ta otrok kaj podoben po značaju svojim staršem?« je vprašal Živko s takim malomarnim glasom, da se je še sam začudil. »Popolnoma zgrešeno,« je vzkliknil doktor. »Revše je postalo, že kot otroku ji je vedno kaj manjkalo. Začela se je tresti že, če se je strogi oče odkod prikazal. Jezi ga, da ima hčerko in ne sina.« »Hčerko« — je tiho ponovil Živko. »Da, hčerko. Miška je prav srčkana, a zdaj me spet skrbi zanjo.« »Kaj je morda bolna?« Zdaj pa Živko že ni mogel več skriti, da mu trepeče glas. Temna slutnja se mu je porodila, da bo moral slišati stvari, ki ga bodo potrle. Ni se varal. »Seveda, ni bolna v pravem pomenu, toda kar je pri drugih ženskah naravno in preprosto, dela njej težave. Ona je zdaj mladoporočena gospa Rešnikova na posestvu Razpotje in pričakuje prvega otroka.« Mladi doktor je zdaj občutil potrebo, na široko odpreti okno, da bi mu mrzli zrak pohladil pekoče čelo in še bolj srce. 1/6C 000 -^rirj ■ ■ ■ ■ Prisilil se je z zadnjimi močmi, da je mirno obsedel in poslušal, kaj govori stan zdravnik. Poslušal je, a besede so mu donele na uho kot iz daljave. Peklo ga je, ker je zgubil Nevo za vedno, občutil pa je zdaj še bolj kot kdaj prej, da je njegovo srce za vedno zvezano z njenim. Zazdelo se mu je, kot da je v oblasti tajnih sil, ki so ga spravile skupaj z dragim dekletom. Nato so ga od nje skoro s silo odtrgale, zdaj ga pa nevzdržno pehajo zopet k njej. Te misli so mu rojile po glavi, ko je pr vo noč spal v novem kraju. Vstajal je, od piral okno in strmel v temno noč. Mislil je, da mu bo kje od daleč posvetil žarek luči, morda iz sobe, kjer se pravtako kot on muči drugo človeško bitje. Slišal je neme klice strtega srca. čutil je, da tisto srce še vedno utriplje zanj. Prebadal je temo z očmi, a predaleč je stalo Razpotje, da bi mogel zagledati lučko. In vendar v eni tistih sobic ni ugasnila luč. Nevina, zdaj gospa Rešnikova, je sedela ob oknu in pričakala jutranjo zarjo. Skozi motne šipe je ugledala jato vran, ki so krožile nad drevesi. Svobodne so, si je mislila, in letajo, kamor hočejo. Ona pa je kot ptiček s prerezanimi perutmi v mah kletki. Nikoli ji ni bilo všeč na tem posestvu za mrkimi topoli ob temačnem barju. V srcu jo je zaskelelo, ker .liira pravega doma. Od-kar je mlada žena podarila očetu zaželenega potomca, se je on na vse načine trudil, da jo omoži. Katera druga bi se na njenem mestu upirala. Ona si ni upala. Na dnu srca je še vedno tlelo upanje, da bo prišel od nekod oni drugi, katerega je pustila brez sloveisa. Zmotila se je. Zanjo niso več cvetele rože lju- bezni. Kakor vsa ta narava okoli nje, je tudi njeno srce postalo mrzlo in skoro brez utripa. Živela je ob možu, ki ji ni nič pomenil. Vzel jo je samo zaradi posestva. Njemu in očetu je bilo tako prav. Berto je izviral iz stare rodbine z mnogimi sinovi. Z denarjem bi se nikoli ne dokopal do posestva. Zdaj je pa plačal ceno samo z njeno roko. Berto Rešnik je bil hladen računar. Vedel je, da je prišel prej do velikega posestva kot vsi njegovi bratje. Kaj zato, če si je naprtil tudi Nevo. Ženske so pomenile zanj le igračo. Točno je računal, da je novorojenec njegovega tasta šibko dete. Nekega dne bo umrlo in bo še očetova dediščina pripadla Nevi, to se pravi njemu. Zato je s poroko zadel kar v črno. žena, tudi če zanj nič ne občuti, saj tudi on zanjo ne. Kaj ga briga, če gori v ženini sobi noč za nočjo luč. Zanj je dovolj, da si je z ženo prisvojil posestvo in da mu bo morda rodila sina. To noč pa je bila Nevina izredno vznemirjena. Obšel jo je čuden občutek, kakor takrat, ko je srečala bitje svoje ljubezni. Ali spi in se ji sanja? Tisti občutek, kakor da hodi z Živkom in drži njegovo roko v svoji desni. Zdi se ji, da jo od nekod daleč gleda on; nevidne vezi se pletejo od njega do nje. Prav tiste trenutke je Živko gledal skozi okno. Šele ko je sonce malo posvetilo skozi oblake, jo je obšel sen. Ni dolgo spala. Zbudila jo je sobarica, češ da gospodar povprašuje, čemu ne pride k zajtrku. Brž je pregnala utrujenost in se je naglo oblekla. Vedela je, da bo mož godrnjal, če ni točna. Tuni daffes je bilcf rafo. »Mislim, da ne zahtevam preveč, če želim, da se držiš točnosti. Zapomni si, Neva, da ne boš znala vzgojiti otrok, če sama ne poznaš reda.« Spomnila se je, da bi se lahko opraviči la, češ da je slabo spala, a se ji ni zdelo vredno odgovarjati. Niti ni poslušala očit kov, da je on ves dan zaposlen, ona pa da samo sanjavo nekam.gleda. (Dalje) Vsa odprava je v resnici zadobila značaj nekakega izleta melanholično polarno pokrajino, kar pa udeležencem ni motilo razpoloženja. Bili so kot prerojeni, po monotonem bivanju in dolgih hibernacijskih razdobjih na »Liberty«. Nekateri so vriskali, čeprav so klimatične čelade dušile zvok, ali pa so se smejali kot razposajeni otroci brez vidnega vzroka. To je bila reakcija na dotik z gmoto in življenjem izven »Liberty«. Profesor Magnussen si jo je bil prej predstavljal še vse močnejšo. Samo pater Robert je bil nekam tih. Zdel sc je potrt. »Kaj vam je, pater?« ga je vprašal Krushnik. »Kaj se je zgodilo s temi ljudmi, ki so živeli tu? O tem razmišljam. In kakšna je bila njihova smrt.« »Verjetno so se vrnili na Zemljo,« je rekel Krushnik. »A le zakaj? Kaj jih je pripravilo k temu? In zakaj oni z Zemlje niso nadaljevali kolonizacije na Marsu? Morda so odkrili boljše pogoje na kakšnem drugem planetu? Toda to skoraj ni mogoče. Vsaj znanost naše dobe je tako mislila. Vzroki morajo biti drugje.« »V tem vidim prst božji,« je rekel pater. »Zdelo se je, da hoče človeštvo našega časa zavzeti nebo in izrinili Boga iz vsega vesolja.. Zdaj pa skoraj ni več sledu o ljudeh na tem majhnem planetu, ki leži pred pragom Zemlje.« Večkrat so ga videli, kako je dvignil roko in blagoslovil katero od raztresenih gomil. »Morda so pokopani pod njo tudi ljudje. In morda doslej še nihče ni blagoslovil njihovega groba,« je rekel. V čudnem razpoloženju so se vkrcali na manjšo raketo in se vrnili na »Liberty«. Po eni strani so se čutili olajšani po tem »iz- ^ootatak dcso tja E. Z. 38. letu« na Mars, ki je bil brat domače Zemlje, po drugi strani pa je tisto, kar so tam ugotovili, še povečalo v njih nemir in napetost spričo bližnjega izkrcanja na Zemlji. Zdaj jim je bilo že čisto jasno, da se je morala dogoditi v razvoju človeštva velikanska sprememba. Da so na Zemlji še živeli ljudje in da civilizacija ni popolnoma izumrla, to so dokazovale radijske oddaje. Toda ta civilizacija je morala bili zelo šibka, če njena tehnika ni zmogla več ohraniti niti tistih stikov z drugimi planeti Osončja, ki jih je bila vzpostavila že tehnika sredi tretjega tisočletja. Kaj se je vendar zgodilo s človeštvom. Ta misel jim ni dala miru. Morda je kaka atomska vojna tako oslabila človeški rod, da je zastal v civilizacijskem razvoju.ali pa bil vržen celo za tisočletja nazaj, morda v čisto primitivno stanje, iz katerega si le počasi spet utira pot do višjih oblik civilizacije. Nekaterim znanstvenikom na krovu sc je zdela ta hipoteza najverjetnejša. Dokaz za njeno resničnost so videli tudi v nerazumljivosti in dozdevni enotnosti jez.ika, ki ga je mogoče razbrati iz radijskih oddaj. Po atomski vojni je ostalo verjetno tako malo ljudi, da so morda kot individualne enote sploh izginili, prav tako tudi nacionalne kulture, in ostanki človeštva so se strnili v eno samo enoto, da bi si olajšali boj za obstanek v od žarčenja okuženem svetu. (Dalje) ŠPORTNI 1P J« K . . . (Nadaljevanje s 3. strani) Zvezdi in pri Kodermacu s pičulati. Gor-Janom so teknile »tripce« s parmezanom Pri Droču ali Jelenu. Vsak okraj je imel svoj kraj, kjer Bog roko ven moli. Danes Je tudi ta lepa navada že bolj ugasnila. Popoldne pritisne mladi svet. Nekaj časa r £?leduJe P« Oberdankovi ulici kravate, or tce, uhane, jopice. On kupi njej zlato 1 JIC-° ' ruf,l0nU’ ona se oddolži s samo-veznico. ta sc pa hihitata pred stojnico s knjigami, kjer je vse po dvesto lir: o ljubezni, o petih mrtvih, o koncu‘sveta in ka-e0, odeneš na totocalcio. Hej, sejmarske *hlture za par grošev! Potem pa tja, kjer se butajo z avtomobilčki ali se vrtijo s' sPut n‘kom, dirkaš po ruskih gorah. Vse je veselo in rdečih lic, zlasti ko ugledajo okoli enajstih tudi kakega 'bradača, ki se vozi v jezičku. Kaj bi se ne, Andrej je le enkrat a leto! če ni kupčije, so pa pokušnja vi-a» zabava in srečavanja mladega sveta! Dobro se držijo, čeprav med zadnjimi: Spal, L. R. Vicenza in Venezia, ki zadnje čase dosega lepe in pomembne uspehe. Posebno plodovit je napadalec Raffin, ki je do sedaj zabil 10 golov. Med zadnjimi najdemo Lecco in Padovo, z devetimi odnosno osmimi točkami. Na koncu lestvice jc Udinesc, ki je samo enkrat zmagala in dvakrat zaigrala neodločeno ter 11-krat izgubila. GENOA V DRUGI LIGI V drugi ligi je na prvem.mestu lestvice Genoa, in sicer kar s 4 točkami naskoka. V 12 tekmah je 9-krat zmagala in samo enkrat izgubila, zabila je 17 golov in prejela 5. Na drugem mestu je Lazio (16 točk), na tretjem pa Modena (15 točk). Zatem pride Messina (14 točk) in nato v razmahu ene točke kar sedem ekip. Napoli je zelo nestalen in je zato med zadnjimi. Prav na zadnjem mestu je Bari, ki se vneto bori, da ne bi izpadel iz lige. TRIESTINA V »C« LIGI Triestina je brez dvoma ena izmed najboljših ekip »C« lige. V enajstih tekmah je 7-krat zmagala, dvakrat igrala neodločeno in 2 tekmi izgubila; zabila je 17 golov in prejela 8. Trenutno se nahaja na prvem mestu skupno z Biellese in Vittorio Venetom. Na četrtem mestu je tudi več ekip, med katerimi sta zelo močni Fan-fulla in Varese. V zadnjih 6 tekmah je Triestina trikrat zmagala (Pordenone 1:0), Sanremese 4:0 in Pro Vercelli 2:0), 2-krat igrala neodločeno (Bolzano 0:0 in Tre-viso 0:0), ter izgubila srečanje z ekipo Vittorio Ve-neto (1:3). Nekaj slalislik, ki zanimajo ženske V Italiji je vsako leto približno 380.000 porok, kar je povprečno 7,5 porok na 1000 ljudi. Zanimivo je, da je na svetu povprečno največ porok v Jugoslaviji (8,6), sledijo Japonska in Nizozemska 8,5, Švica in Avstrija 8,1, Anglija 7,7 in Belgija 7,6. Lani se je v Italiji sodnijsko ločilo približno 9000 zakonskih parov, 36.000 pa se je ločilo, ne da bi vmes poseglo sodišče. Vsako leto pa se v Italiji rodi približno 40.000 nezakonskih otrok. Italijanska ženska se je v zadnjem petnajsletju zelo spremenila. Navadno se omoži, ko ima 25 let (njena babica se je omožila, ko je imela 17 let), in sicer po treh letih zaroke. Navadno si izbere od tri do pet let starejšega moža. Dandanes skoraj vse ženske znajo plesati, in sicer kar 98%; 31% žensk pa tudi kadi. Tri petine žensk so izjavile, da niso nikdar srečale velike ljubezni. 48% žensk pa trdi, da so najlepši dnevi v življenju tisti, ki jih preživijo takoj po poroki. 45% žensk je izjavilo, da je poroka grša, kot so si jo zamišljale in kar 40% žensk ne bi več poročilo svojega soproga in bi rajši ostale same. Od sedem žensk, ki so ontoženc, delata samo dve. Zanimivo ie. da samo 13% odstotkov žen je izjavilo, da je njihov mož brez napak. 60% žena je reklo, da sta najlepša stvar v zakonu skrb za otroke in nega hiše. Če žene ugotovijo, da je njihov mož nezvest, 40 odst. bo na miren način to očitalo in izpovedalo, 20% bo vse zamolčalo, 20% se bo spoprijelo z nasprotnico ter 20% bo izzvalo velik hrup in zapodilo moža iz hiše. 30% žen iz nesrečnih zakonov trdi, da se je poroka končala slabo zaradi medsebojnega nerazumevanja, 40%, da je za to kriv mož. Kdaj ste spoznali svojega moža? so zastavili italijanskim ženam vprašanje razni strokovnjaki. Iz pregleda je razvidno, da je 22% žena spoznalo moža, ker je bil njihov sosed, v 19% primerih so ji ga predstavili prijatelji, v 15% so se spoznale na raznih zabavah ter v 14% primerov pa so bile njihove družine v prijateljskih odnosih. Sledijo druge priložnosti, kot spoznavanje na potovanju ali na dopustu (4%), bila sta si sošolca ali sodelavca (3%). KRIŽANKA Vodoravno: 1. ciklamen; 7. široka mizarska sekira; 14. Turek; 16. foto-grafski aparat; 17. tekmec; 18. poganjek; 20. drag kamen; 21. državna blagajna ; 22. beležnica; 24. odprtina, o-grebotina; 25. zaničljiv izraz za duhovnika; 26. kdor izbira med kandidati; 28. vrsta, disciplina; 29. soglasnik s prizvokom; 30. človek, ki je nagnjen k bolestnemu samopoveličevanju; 32. kemična oznaka za cianide; 33. čarovniki; 34. polet, zanos; 36. grška boginja modrosti; 38. ime rimskega kralja Marcija; 40. otok v Jonskem morju; 42. jugoslovanski predsednik; 43. tuje moško ime; 45. čar; 46. odbor; 47. stara žitna mera; 48. niti stoje, niti leže (prislov); 49. žareč drobec pri gorc-nju; 51. mesto ob izlivu Dona; 53. o-motana, prepasana; 55. števnik; 56. či-ščena od plevela; 57. vrsta peciva; 59. vrh na Hrvaškem; 60. inicialki slov. literarnega zgodovinarja; 62. prenovljen; 65. latinski predlog; 66. uvala, dolina; 68. ruski pisatelj; 69. naziv; 70. riževo žganje; 72. zemeljski pol; 73. streha; 74. slaba trava; 76. vrsta gibanja; 77. sladkovodna riba; 78. u-metna masa, vrsta trde gume; 80. zelo trda kamenina; 81. z dihanjem-napolnim ; 82. nehati bedeti. Navpično: I. vzporedno poročilo; 2. brišem; 3. spletkar; 4. arabsko moško ime; 5. oranje; 6. veznik; 8. okrajšan podredni veznik; 9. vrsta razcvetja; 10. rimski bog ljubezni; 11. star denar; 12. prebivalec azijske države; 13. reakcionar, zaostalež; 15. rimski zarotnik, proti kateremu se je boril Ciceron; 18. polotok na severu Evrope; 19. nakaz smeri; 22. del telesa (dvoj.); 23. sredstvo za razmnoževanje; 26. slavni slovenski matematik; 27. mesto v Kolum- biji; 30. tlakomer; 31. plačan v blagu, ne v denarju; 33. kdor se strogo ravna po metodah; 35. način serviranja mesnih izdelkov; 37. buča; 38. potrdilo; 39. kemična prvina (množ.); 41. petelin; 43. hoditi; 44. eden in drugi; 48. vzajemen, skupen; 50. nepravičen; 52. varovati; 54. staronemŠka površinska mera; 56. pšenične barve; 58. žitna bolezen; 59. način noše; 61. potrošnja; 63. zidna prevleka; 64. židovsko moško ime; 65. pripadnik izumrlega semitskega plemena; 67. okrasna vodna ptica; 69. tuje žensko ime; 71. gozdna roparica (dvoj.); 73. sladkovodna riba; 75. mastna jed; 79. kazalni zaimek; 80. znak za kemično prvino.