UeJavska
Poštnina plačana as gotoiinL
Delavci kovinske industrije Jugoslavije imajo pred seboj velikansko nalogo, da ustvarijo pogoje za popolno zmago v graditvi socializma v naši deželi. yijq
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto V. Št 12.
Ljubljana, 25. marca 1949
Mesečna naročnina 12 din. izvod 3 din
OB II. KONGRESU KOVINARIEV 1UGOSLAVME
SE VEČ JEKLA IN STROJEV ZA MEHANIZACIJO RUDNIKOV,
GOZDNIH GOSPODARSTEV IN KMETIJSTVA
Govor predsedeika 66 ZSJ tovorila Salaja
V nedeljo zjutraj se je začel v Ljubljani 11. kongres kovinarjev Jugoslavije. V torek popoldne pa je kongres končal s svojim delom. Kongresa so se poleg številnih delegatov, ki so prišli v Ljubljano iz vseh delov naše države, udeležili tudi lian Politbiroja CK KPJ in minister za težko industrijo pri zvezni vladi tov. Franc Leskošek, predsednik Centralnega odbora Zveze sindikatov Juqo-goslavije tov. Djuro Salaj, generalmajor Peter Stante in predsednik Zveze sindikatov Slovenije tov. Janko Rudolf.
Po sprejetju dnevnega reda kongresa in po izvolitvi častnega predsedstva, 0 katerega je bil izvoljen Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije s lovarišem Titom na čelu, so kongres pozdravili tov. Franc Leskošek, lov. Djuro Salaj in v imenu Jugoslovanske armade tov. Peter Stante, nakar je podal poročilo predsednik Zveze sindikatov kovinarjev tov. Dušan čorkovii.
Govor ministra težke industriie tov. Leskoška
Po kratkih pozdravnih besedah, ko je minister tov. Leskošek pozdravi! II. kongres kovinarjev v imenu Centralnega komiteja naše Partije in zvezne vlade ter Ugotovil nato, da se niso uresničile na-Povedi in želje imperialistov in domačih sovražnikov, ki so govorili, da ne bomo pugli organizirati našega gospodarstva, *\er nimamo niti dovolj sredstev, niti Rokovnih kadrov za obnovo in organi-zacUo socialističnega gospodarstva, je to-'uriš minister dejal: Prognoze in želje Uasih sovražnikov so se izjalovile zato« ker so pozabili, da imamo takšen delavski razred in ljudsko inteligenco, ki se je prekalila v ognju narodnoosvobodilne borbe in ki je bila pripravljena, da se pod vodstvom Komunistične partije s tovarišem Titom na čelu loti obnove in graditve z enakim poletom, kakor je zgrabila med na-‘■odiioosvobodilno borbo za puško. Dosedanji uspehi so vidni in otipljivi in t1,u®iPeIu nam služijo tudi proti našim kritikom iz Informbirajo, ki zatiskajo °c„Un nočejo videti naše stvarnosti in 1,1 zmag. Borbi delavskega razreda J? narodov Jugoslavije pod vodstvom komunistične partije Jugoslavije m tovariša Tita je treba pripisati, da je "Ha Upostavljena nova Jugoslavija, v kateri se ustvarjajo vsi pogoji za boljše življenje delovnega ljudstva, predvsem pa delavskega razreda. Vedoč, da delajo zase, ne pa za kapitaliste, so naši delavci, tehniki in inženirji dokazali svojo sposobnost in svoje znanje, in to je omogočilo, da smo o Pravem času končali obnovo in vse Priprave za plansko gospodarstvo in 1 * bom0 z uspehom izpolnili vse na-mfe’- , nam jih je zastavila naša Ko-inistična partija s tovarišem Titom na čelu.
analiziramo delo in razvoj naše ns ^fije v zadnjih dveh letih ter žetP -c ttnših delavcev, tehnikov in in-„. ,Jev, moramo priznati, da so naši velikanski in da se naš pet-ni.jplan elektrifikacije in industrialci je normalno razvija. Indeks podu*?11.^ plana proizvodnje v težki in-z j vriji je znašal leta 1948 v primeri ieletom 153%, plan proizvodnje bil v letu 1948 izpolnjen 97.3%, kar
pomeni, da je bil v primeri z letom 1948 izpolnjen 148.5%. V tako težkih pogojili, v kakršnih delamo mi, je to normalen razvoj. Naj naši kritiki, ki
nam _ nočejo pomagati, kriče na vse kriplje in na ves glas, da naš plan ni realen in da zaostaja. Mi tudi s tega mesta pravimo, da to ni res! Kar naj pridejo v našo državo, da se bodo prepričali na lastne oči. Prepričajo se tudi lahko o tem, da naši izdelki — stroji in drugi predmeti — po kakovosti ne zaostajajo mnogo za kakovostjo drugih dežel, ki so bolj industrializirane in ki imajo v izdelovanju strojev in v industriji tradicijo. Ce nočejo priti v Jugoslavijo, se lahko o tem prepričajo na naših razstavah na velesejmih v tujini.
Ko je potem poudaril, da smo doslej zgradili že mnogo novih tovarn in da jih bomo letos in do konca petletke zgradili še več, ko bomo začeli izdelovati tudi nove proizvode in pridobivati nove surovine, da bomo še uspešneje izpolnjevali svoje planske naloge in se tako osamosvojili od tujine, je dejal:
Težko industrijo moramo zgraditi hitreje, kakor določa
PETLETNI PLAN, DA BOMO USTVARILI PODLAGO ZA RAZVOJ LAHKE INDUSTRIJE
je naša naloga, da damo do-v^ibi več jekla in valjanega železa,
set» torje m motorje; za rudarstvo: tttoP*aciie» flotacije, vagončke, loko-h>kn in drugo opremo; za promet: biič» o.ttve* vagone in mostove; za ke-industrijo: cele naprave; za čr-ra^pctalurgijo: plavže, bagre, gene-pW 4° itd.; za gozdno industrijo: kom-žage itd.
hitra; ko industrijo moramo zgraditi bonm6* hakor določa petletni plan, da Ustvarili podlago za razvoj lah-
ke industrije. Naše dosedanje velike zmage utrjujejo tudi obrambno moč naše države, pomenijo novo orožje v rokah našega in mednarodnega delavskega razreda, pomenijo krepitev demokratičnih sil v svetu proti imperializmu. Stotine zmag v naši državi, kljub vsem težavam, na katere zadevajo delovni ljudje v borbi za zgraditev socializma, so dokaz neslutene ustvarjalne iniciative delavskega razreda in velike ljubezni, ki jo naš delavski razred goji in čuti do naše Parti risa
jo, Centralnega komiteja in tova-
LE MALO JE VPRAŠANJ, KI BI JIH UPRAVA PODJETJA LAHKO REŠILA BREZ POMOČI SINDIKATA
hom	delegati! Kljub vsem uspe-
do da*1 snu> jih °d zadnjega kongresa so huU^s dosegli, moramo ugotoviti, da irvimi 86 ,Vedno pomanjkljivosti, ki so Vai^Lid delavcev in direktorjev toči ia v »ir- tmli iz slabe administra-dmžnirZ58 i *?varni je sindikalna po-hinain2tiiV kfitcri so včlanjeni delavci meZ ^&D,ci* Dovolite mi, da na tem Droti -em napake enih in drugih, «i P^rno.8e moramo skupno bo-direk> fmed klikih napak je ta, da
tindika^MdVU11® 80 * je dovoIi 8
Jettotv0 Podružnico, čeprav v pod-rem b1?1,,no,b?ne^a vprašanja, v kate-voditel id,rekt°r Podjetja ali kak drag kalno Lue -m?geI sodelovati s sindi-^lno Podružnico. Prav tako je v to-
ne predlog pri kom v mapi in ne pride nikamor, dokler se tisti delavec ne obrne na višje vodstvo in ne zahteva intervencije v tej zadevi. To povzroča dvojno škodo. Država ne more _ izkoristiti izumljenega ali racionaliziranega objekta, drugič, to čuti tudi delavec sam tako moralno kakor gmotno, razen tega pa popusti njegova iniciativa za nadaljnje delo, ker ne dobi nagrade, ki mu gre.
VSO SKRB TISTIM, KI SE VKLJUČUJEJO V NAŠO PROIZVODNJO!
Za tem je tovariš minister poudaril pomen in važnost evidence v planskem gospodarstvu. Prikazal je posledice slabe in pomanjkljive evidence v našem gospodarstvu. Ko se je potem dotaknil vprašanja o vključevanju nove delovne sile v proizvodnjo, je rekel:
Tu je predvsem potrebna stroga analiza in borba uprave in sindikata, da se notranja rezerva pravilno uporabi, in sicer prej, preden se zahteva nova delovna sila. Začeti moramo z analizo in sistematizacijo^ delovnih mest, delavcev in nameščencev. Nobena tovarna ne sme imeti več delavcev in nameščencev, kakor ima delovnih mest po planu in tehnološkem procesu. Ko se v tovarnah planira potrebna delovna sila, se ne analizirajo zadostno delovna mesta, na katerih bi lahko zaposlili žensko delovno silo glede na specifičnost dela, ki bi ga lajiko žene opravljale.
Pri sprejemanju novih delavcev se moramo ravnati po pravilnem načinu, ne pa kakor doslej. V kadrovskih oddelkih po tovarnah je treba to službo okrepiti. Ko sprejemajo novega delavca na delo, ga je treba vpisati v knjigo delavcev, mu zagotoviti stanovanje, potrebne točke, treba se je pomeniti z njim, kakšno delo je doslej opravljal. Treba ga je seznaniti s tovarniškim delom in disciplino in ga prepričati o važnosti njegovega dela in njegovega prispevka k zgraditvi socializma, tako da bo delavec že prvi hip videl, da je prišel v bolje urejeno življenje in da bo vzljubil tovarno, kar je izredno važno. Ne smemo delati kakor doslej, da se celo niti ne opazi, da je delavec izostal z dela in da je njegovo delovno mesto prazno. Dalje, kadrovski oddelek mora skrbeti za plače delavcev, kakor tudi za to, kako se razvijajo in vzgajajo v tečajih. Ta oddelek mora poznpti ne le človeka, marveč tudi njegovo življenje.
Nova uredba o kategorizaciji delavcev se je ponekod nepravilno izvajala, zlasti v republiških in lokalnih podjetjih, ki so visokokvalificirane delavce z uvrstitvijo v višje kategorije zadrževali, dia niso odšli v nove velike tovarne, kjer se izdelujejo novi stroji v novih napravah in kjer bi lahko mnogo več koristili skupnosti. Tudi norme v podjetjih je treba revidirati, in sicer previsoke kakor tudi prenizke norme. Pri novih izdelkih naj že konstruktor postavi konstruktivne norme za vsako delo. Operativni plani tovarn se morajo podrobno obdelati v vsakem oddelku, in sicer v sodelovanju s sindikatom, tako da bo imel vsak oddelek in vsak delavec svoj plan, kar bo omogočilo medsebojno tekmovanje. Tekmovanja naj skupaj organizirata uprava podjetja in sindikat. Posebno je treba paziti na varčevanje s surovinami, z orodjem, napravami ter pisarniškim materialom, V mnogih tovarnah komercialna služba ne skrbi dovolj za čuvanje in urejanje materiala, Ta vprašanja je treba s pomočjo sindikalnih organizacij zaostriti, dia se pomanjkljivosti čim preje odstranijo.
Ob zaključku svojega govora je tovariš Leskošek nato še dejal:
»Iz vseh teh kratko navedenih pomanjkljivosti izvira med drugim tudi slaba disciplina delavcev, ki se kaže v izostajanju od dela, v tridnevnih izostankih zaradi bolezni, v preseljevanja delavcev iz enega podjqjja v drugo. Disciplino je treba zaostriti in za to je mnogo možnosti. Kot glavne naloge se zastavljajo: odstraniti pomanjkljivosti; skrbeti za osebno življenje delavca in za njegove osebne potrebe; skrbeti za strokovno dviga-
varni malo vprašanj, ki bi jih direktor ali kak drug voditelj mogel rešiti brez pomoči sindikata. Postavili smo enotno vodstvo, to se pravi, da direktor odloča, toda to ne preprečuje najtesnejšega sodelovanja direktorja s sindikatom. Na drugi strani vidimo tudi pojave, da sindikalne podružnice nje in usposabljanje delaVCČv, da bodo direktorjem ne nudijo dovolj pomoči, čimbolje ustrezali na svojih položajih; Vsi ti pojavi so škodljivi in proti njim se moramo boriti, da jih bomo čimprej odstranili.
V mnogih tovarnah še vedno opažamo nepravilen odnos do racionaliza-torjev in novatorjev. Kaj se dogaja?
Dogaja se, ko novator ali racionaliza-tor _ kaj iznajde ali predloži upravi podjetja, da bi to uporabila, da osta-
vzgajati naš kader s političnim pojasnjevanjem in političnim dviganjem; uporabljati kazenske ukrepe, ki lahko gredo tudi do odpuščanja z dela, če do tega pride, prav za prav če bo to potrebno.
Skupna analiza in borba uprave, tovarne in sindikata bosta rodili velike uspehe.«
Po pozdravnem govoru ministra Franca Leskoška je zbranim delegatom na II. kongresu kovinarjev spregovoril še predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Djuro Salaj. Poudarjajoč pomen industrijalizacije vsake države, posebej pa še za našo državo, ki je bila v preteklosti zaostala agrarna država brez lastne težke industrije, je tov. Salaj poudaril:
Leto 1949 kot odločilno leto našega petletnega plana je torej za našo težko industrijo posebnega pomena,
Poleg nalog za pravočasno aovrši-tev del pri graditvi podjetij težke industrije, ki se grade v letošnjem letu, mora sindikat kovinarjev v borbi za izpolnitev planskih nalog posvetiti posebno pozornost naslednjim nalogam naše težke industrije:
da bodo naši rudarji tako v premogovnikih, kakor tudi v rudnikih barvnih kovin lahko izpolnili svoje planske naloge, in da bo hkrati njihovo delo lažje in bolj produktivno, se zastavlja naloga, da naše rudnike me-
haniziramo. V ta namen mora naša težka industrija izdelovati stroje, s pomočjo katerih bodo lahko rudarji izpolnili svoje naloge, s čimer hkrati zagotavljamo naši industriji in prometu osnovna pogonska sredstva;
naši delavci v gozdnem gospodarstvu tudi pričakujejo, da jim bo dala naša težka industrija čim več strojev, da bodo lahko planske naloge o pravem času izpolnili;
v izpolnjevanju sklepov II. plenuma CK KPJ o socialistični rekonstrukciji kmetijstva naši delovni kmetje čedalje bolj vstopajo v obdelovalne zadruge. Zato je potrebno, da naša težka industrija tako našim državnim kmetijskim posestvom kakor tudi našim v kmetijskih obdelovalnih zadrugah zbranim kmetom da čim več kvalitetno dobrih kmetijskih strojev, da bo- * do lahko dosegli v pospeševanju kmetijske proizvodnje čim večje uspehe, kar pomeni dvigati življenjski standard delovnega ljudstva.
NENEHNO SE JE TREBA BORITI ZA IZPOPOLNJEVANJE DELOVNEGA PROCESA, DA SE BO ČIM BOLJ POVEČALA PROIZVODNJA, DELO
PA OLAJŠALO
Da bi te, kakor tudi ostale enako važne naloge naše kovinske industrije čimprej izpolnili, mora sindikat kovinarjev posvetiti potrebno pozornost okrepitvi delovne discipline, ki naj zagotovi, da se bodo vse planske naloge naše kovinske industrije izpolnjevale v predvidenih planskih rokih in da se bodo proizvodni stroški kor najbolj znižali, hkrati pa kakovost zboljšala.
Ni dvoma, da moramo na področju organizacije dela posebno pozornost posvetiti brigadnemu sistemu dela, ker nam izkušnje kažejo, da so kolektivi, ki so se lotili pravilne organizacije
Predsednik CO ZSJ Djuro Salaj
brigadnega sistema dela, dosegli v borbi za izpolnitev planskih nalog večje uspehe.
Vodstvo sindikafa kovinarjev mora hkrati razviti v najširših članskih množicah zavest, da se je treba nenehno boriti za izpopolnjevanje delovnega procesa, da se bo proizvodnja čimbolj povečala, delo pa olajšalo. V tem smislu moramo lomiti stare nazore, boriti se moramo proti reakcionarnim elementom, ki bi radi našo proizvodnjo zadržali na starem načinu dela, češ da smo tehnično zaostali. Na
tej liniji naše borbe za izpolnitev delovnega procesa se moramo odločno zavzemati za uvedbo sistema tekočega traka, kjer koli je to možno, kajti ta sistem omogoča, da se proizvodnja po-vdčg, hkrati pa tudi poenostavi, delo samo pa olajša.
Vse te naloge, usmerjene na povečanje storilnosti dela v vsej naši kovinski industriji, kakor tudi njen nenehno naraščanje, kar je posledica našega planskega gospodarstva, terjajo od sindikata kovinarjev, da tudi problemu strokovnih kadrov posveti še večjo pozornost, kakor doslej.
Zato je nujno potrebno, da sindikat kovinarjev med najširšimi članskimi množicami v čim večji meri razvija zavest o potrebi strokovnega usposabljanja naših delavcev, da se bori proti vsem zastarelim nazorom, ki se kažejo v podcenjevanju ustvarjalnih sil naših delovnih ljudi. Praktične izkušnje nam kažejo, da si naši delavci lahko osvajajo in da uspešno rešujejo tudi najbolj zamotane tehnične naloge, če jim za to ustvarimo pogoje in če jim to omogočimo. Na tej liniji je treba še bolj aktivno podpirati novatorje in racionalizatorje, ki s svojimi praktičnimi prijemi poosebljajo ustvarjalne sposobnosti naših narodov in ki so liki novega človeka naše socialistične graditve.
Ko je potem govoril o skrbi za človeka in poudaril nato še važnost ideolo-ško-političnega dela med člani sindikata, kateremu bodo morale sindikalne organizacije posvetiti vso pozornost, da bodo vsakomur jasne poti in metode naše socialistične graditve, je svoj govor končal:
»To so osnovne naloge sindikata kovinarjev, ki vas čakajo v sledečem časovnem razdobju. Trdno sem prepričan, da jih boste uspešno izpolnili. Prepričan sem, da vas, ki ste dosledni v borbi za zgraditev socializma v naši državi, ne bodo omajale nobene neutemeljene obtožbe, laži in klevete, ki se v deželah ljudskih demokracij širijo proti našemu partijskemu in državnemu vodstvu ter proti našim narodom. Zavedajoč se, da s svojim delom prispevate velikanski delež k zmagi socializma v naši državi, s tem pa tudi h krepitvi socialističnega bloka v svetu, morate še z večjo vnemo in poletom izpolnjevati vse naloge, ki sta vam jih zastavila naša Partija in tovariš Tito.«
V IMENU JA JE POZDRAVIL KONGRES KOVINARJEV GENERALMAJOR PETER STANTE
V imenu borcev, podoficirjev in oficirjev Jugoslovanske armade je nato pozdravil kovinarje še generalmajor Peter Stante, ki je poudaril pomen težke industrije za našo socialistično zgraditev in za obrambno sposobnost naše armade kot čuvarja pridobitev narodnoosvobodilne borbe in naše neodvisnosti.
»Že danes lahko mimo rečemo,< je rekel generalmajor Stante, da imamo takšno oboroženo silo, ki lahko ubrani socialistično Jugoslavijo pred vsemi imperialističnimi napadi na njeno svobodo in neodvisnost. Nenehni skrbi CK Partije in tov. Tita je treba pripisati, da j» naša vojska močno orožje socialistične graditve v naši državi in za sovjetsko armado najmočnejše orožje miru v tem delu sve-
ta. Naša vojska je nastala kot ljuds revolucionarna in protiimperialistii vojska. Takšna je sedaj in takšna bo di ostala.«
Ko je potem govoril še o enotne delovnih množic in Jugoslovanske aru de, kakršno je zgradila naša Partija, dejal:
»Ta enotnost se je »lasti močno pol zala po zloglasni resoluciji Informbirc ki je bila usmerjena na to, da bi povz čila v naši državi razsulo, da bi zav: zmago petletnega piana. Po zaslugi enotnosti so naši narodi pod vodstvi LK in tov. Tita dosegli velike uspehe uresničevanju plana in v krepitvi arn de kljub vsem gospodarskim, političn in drugim oviram.«
Ob II. kongresu kovinarjev Jugoslavije
Pozdrav maršala Tila kongresu kovinarjev Jugoslavije
Iz govora sekretarja CU sindikata kovinarjev tov. Subaiiia
NAPAKE, KI SMO JIH SPOZNALI, SE NE SMEJO VEČ PONAVLJATI
Delegati II. kongresa Sindikata kovinarjev Jugoslavije so izrazili maršalu Titu v brzojavki ljubezen vseh kovinarjev Jugoslavije. Sporočili so mu, da so strdji, ki jih izdeluje kovinsika industrija njihov odgovor klevetnikom, ki trdijo, da naša država ne gre po poti socializma in internacionalizira. Velikanski razmah socialističnega tekmovanja je dokaz, da klevete in napadi na Partijo ne morejo ločiti kovinarjev od edino pravilne politike Centralnega komiteja s tovarišem Titom na čelu. Hkrati so delegati brzojavno prosili maršala Tita, naj bi prišel sam na njihov kongres.
Ob zaključku zasedanja je kongres prejel od maršala Tita naslednje brzojavko:
Dragi tovariši, sprejmite prisrčen pozdrav in najtoplejše želje za uspešno delo vašega kongresa. Prejel sem vašo brzojavko, pozdrav in poziv, naj pridem na kongres. Zelo mi je žal, da ne morem izpolniti vaše želje, ker sem odsoten iz Beograda.
Spremljam delo vašega kongresa in sem globoko prepričan, da boste vse sklepe, ki ste jih sprejeli in ki jih boste še sprejeli, tudi izvršili.
Delavci kovinske industrije Jugoslavije imajo pred seboj velikansko nalogo, ki je v tem, da ustvarijo pogoje za popolno zmago v graditvi socializma v naši deželi.
Želim mnogo uspeha vašemu delu v korist naše socialistične domovine.
TITO
V uvodu je tov, Subašič poudaril velik pomen I, kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije, ki je bil lani v oktobru.
Glede na velike naloge, ki jih 'ima težka industrija v letošnjem letu, mora kongres kovinarjev proučiti vse pomanjkljivosti, ki bi ovirale pravilno delo in mobilizacijo kovinarjev v tekmovanju za
uresničenje dnevnih planskih nalog. Zlasti glede tekmovanja je potreben preokret. Napake, ki smo jih spoznali, se ne smejo ponavljati. Sindikalne organizacije morajo do skrajnosti izkoristiti vse organizacijske in tehnične možnosti za čim boljšo organizacijo socialističnega tekmovanja, ki ga moramo dvigniti na višjo stopnjo.
SLABA KAKOVOST POMENI UNIČEVANJE MATERIALA IN ZAPRAVLJANJE DELOVNEGA ČASA
Poročilo predsednika Cii Zveze kovinarjev tov. Dušana čorkoviča
Enako pažnjo kakor produktivnosti dela, pa je treba posvetiti tudi kakovosti izdelkov. Slaba kakovost pomeni uničevanje materiala in zapravljanje delovnega časa. Vsak delavec se mora zavedati, da ne more biti govora o uspehu, če se plan izpolni, izdelek pa je kakovostno slab. Tudi postavljanje norm ne sme iti na škodo kakovosti. Za organizacijo takega pravilnega tekmovanja, ki mu bo glavni
smoter dvig produktivnosti dela in kakovosti, pa so potrebni pravilni organizacijski ukrepi: to so predvsem redna proizvodna posvetovanja, organizacija delovnih brigad, dobra evidenca, izdelava podrobnih planov in protiplanov, dobra delovna dikciplina, realnost delovnih norm, dnevna skrb za ljudi, nazorna propaganda in naposled stalno ideološko-politično delo med delavstvom.
KLJUB VSEM KLEVETAM IN SABOTAŽAM NAŠIH KRITIKOV BOMO LETOŠNJI PLAN IZPOLNILI IN PRESEGLI
Referat o delu Zveze kovinarjev Jugoslavije od prvega kongresa do sedaj je nato podal predsednik Centralne uprave Zveze kovinarjev Dušan čorkovič, ki je prikazal organizacijske ukrepe in opozoril na napake, ki so se doslej dogajale.
Ko je potem govoril o uspehih v obnovi in izgradnji države in ugotovil, da je kovinska industrija v prvem planskem letu v celoti izpolnila svoje letne planske naloge z 109,2%, je istočasno ugotavljal, da je v tem tekmovanju sodelovalo 87,6% vseh zaposlenih delavcev in nameščencev in da so bili proizvodni stroški znižani za 5,2% ter prihranjenih surovin za 11,1%, pogonskega materiala pa za 6,7%, pri čemer se je delovni učinek povečal v primeri z letom 1946, kar za 22%,
V prvih vrstah borbe za izpolnitev planskih nalog naših kolektivov so bili udarniki, noivatorji in racionalizatorji. V letu 1947. je bilo predloženih v kovinski industriji 658 noviatorskih in racionaliza-tonskih predlogov, od tega jih je bilo , sprejetih 635. V letu 1948 pa je bilo predloženih že 2012 predlogov in od teh sprejetih 1221, kar pomeni, da se je v letu 1948. število sprejetih predlogov povečalo za 586. Denarni uspeh teh predlogov pa je v letu 1948. znašal preko 52 milijonov dinarjev. To so seveda le večji predlogi novatorjev in racionalizatorjev, nad katerimi vodi pregled Centralna uprava in med katerimi niso všteti tisoči drobnih predlogov, ki so prav tako silno dvignili storilnost in pomenili ogromno za izvršitev planskih nalog.
Seveda pa naše sindikalne organizacije niso posvečale povsod dovolj skrbi tem predlogom in so jih celo zanemarjale, čeprav so ogromno n omenili za naše gospodarstvo. Tako so v podjetju »Rade Končar« predloge po nepotrebnem in izredno -dolgo zadrževali in končno proglasili le 13 racionalizatorjev ter jim dodelili le udarniške nakaznice, nagrad pa jim niso izplačali enostavno zato, ker Generalna direkcija ni pravočasno določila zneska za izplačilo nagrad. Takšni odnosi ne bi smeli ostati nekaznovani. Zato so sedaj v naših podjetjih ustanovljene komisije za iznajdbe in racionalizacijo. V bodoče bodo naše podružnice iz zveznih podjetij dolžne, da vse večje predloge novatorstva in racionalizatonstva dostavljajo Centralni upravi, iz republiških podjetij pa republiškim odborom, ki bodo odslej skrbeli, da se bodo predlogi čimprej preizkusili in z vsemi izkušnjami širili tudi po ostalih kolektivih,
Lani je bilo 9735 kovinarjev proglašenih za udarnike, 1957 pa odlikovanih.
Nato je predsednik Zveze kovinarjev govoril o usposabljanju strokovnih kadrov in o nalogah znižanja polne lastne cene in se končno dotaknil vprašanja preskrbe ter med drugim dejal:
»Naša vlada je storila doslej in si še vseskozi prizadeva, da bi izboljšala dnevno prehrano delavcev ter jih kar najbolj preskrbela z življenjskimi potrebščinami, z obutvijo in obleko. Danes je služba delavske preskrbe uvedena že v večini naših podjetij z dobro urejeno mrežo svojih poslovalnic. Primere dobro organizirane službe delavske preskrbe imamo v železarni Smederevo, v Tovarni avtomobilov v Mariboru in v podjetju »Rade Končar«. Slabe primere pa najdemo v železarni Jesenice, v Tovarni parnih kotlov v Zagrebu in v tovarni vagonov v Smederevski Palanki, kjer delavci še vedno prejemajo z velikimi zamudami predmete iz zajamčene preskrbe.
Isto velja tudi za obratne ekonomije, ko marsikje komisije za prehrano niso dovolj proučevale vzrokov slabe preskrbe, slabe kvalitete hrane, organizacijo dela v menzah, kakšni so režijski stroški, kako so ekonomije obdelane in kaj bi bilo še treba ukreniti, da bi ekonomije dale čim več in čim bolj ceneno dopolnilno preskrbo delavcev.
Sindikalne organizacije so veliko storile za politično in ideološko izobrazbo delavstva. Doslej je bilo organiziranih 926 marksističnih krožkov, v katerih se izobražuje 21.000 članov. Organiziranih je 905 čitaln iških grup, ki jih obiskuje nad 23.000 članov.
Sindikat kovinarjev Jugoslavije je mnogo storil za učvrstitev mednarodnega delavskega gibanja. Kovinarji so dajali moralno in materialno pomoč grškemu ljudstvu, ki se bori za svobodo, pomagali so albanskemu narodu ob poplavi, podprli so stavkajoče francoske rudarje itd. Sprejeli so tekmovanje s kovinarji Romunije, ki pa je prenehalo z začetkom kampanje Informbiroja. Kovinarji Jugoslavije so odgovorili na lažne klevete Informbirojia s povečanim delovnim po-. letom in socialističnim tekmovanjem, da tako pokažejo predanost Komunistični partiji Jugoslavije in njenemu Centralnemu komiteju s tovarišem Titom na čelu.
Po referatu predsednika Centralne uprave sindikata kovinarjev Jugoslavije je podal obsežen referat o bodočih nalogah sindikalnih organizacij še sekretar Centralne uprave sindikatov kovinarjev tov, Jovo Subašič.
Le s tako organiziranim socialističnim tekmovanjem bomo izpolnili vse obveznosti do naših narodov in bomo navzlic klevetam in sabotažam naših »kritikov« letošnji plan izpolnili in presegli.
Referent je navedel nekaj primerov, ki nam kažejo, kako so z ekonomskimi sabotažami naši »kritiki« skušali ovirati našo socialistično graditev, da bi dokazali, da Jugoslavija ne gradi socializma. Dvignili 60 cene svojih proizvodov v trgovini z našo državo za 20 do 50%. (češkoslovaška povprečno za 30%> Madžarska z nad 30%). Po zloglasni resoluciji Informbiroja se v Madžarski niso hoteli pogajati za dobavo naprav za našo tovarno traktorjev. Hkrati so otežkočali izdelavo načrtov za razne naše tovarne. Na Češkoslovaškem so nas hoteli »prepričevati« na ta način, da nam niso dobavili naprav za tovarno keramičnih proizvodov, čeprav so se pogodbeno obvezali. Razen tega so zvišali cene in podaljšali dobavne roke, tako na primer za našo industrijo aluminija in za našo črno metalurgijo do leta 1952, oziroma 1954. Iz Madžarske nam niso dobavili na račun reparacij čr-palnih strojev za tovarno orodnih strojev »Ivo Lola Ribar«, ki bi jih morali dobaviti že lani v aprilu. Čeprav so ti stroji že pripravljeni za transport, nam jih še danes niso izročili. Od 1900 ton naročenih breizšivnih cevi za valjamo v Sisku, je
doslej prispelo le 180 ton, čeprav leži 700 ton tega materiala pripravljenega v Madžarski. Ustavljena je tudi reparacijska dobava 30 ton jeklenih odlivkov za tovarno »Djufa Djakovjč«, prav tako reparacijska dobava naprav za tovarno kablov Svetozarevo prav tako na reparacije. Lani v avgustu bi nam morala madžarska tvrdka »Brevillier« dobaviti material za tovarno »Zmaj«; čeprav smo ji morali naročilo takoj plačati, so nam ta material poslali šele letos v januarju. Sedem vnaprej plačanih cilindričnih kotlov za tovarno »Djura Djakovič« nam je podjetje »Ferometa« iz Prage poslalo po neštevil-ninih urgencah šele z zakasnitvijo pol leta.
Na tako ekonomsko sabotažo so naši delavci odgovorili s podvojenim delovnim poletom v podjetjih, To nam zlasti potrjujejo uspehi Industrije motorjev v Rakovici, kjer so delavci začeli izdelovati skoraj vse tiste dele za kamione, ki smo jih prej uvažali iz Češkoslovaške, Naši delavci so odgovorili z množičnim poletom ud ar niš tv a, racionalizatorstva in izumiteljstva, da bi čimprej začeli doma izdelovati tiste strojne dele in predmete, ki smo jih prej uvažali iz inozemstva, da na ta način postanejo neodvisni od tujih dežel. Tako uspešno premagujemo težko-če, ki so nastopile brez naše krivde v graditvi socializma.
Z NOTRANJIM PLANOM IZKORIŠČAMO VSE SKRITE MOŽNOSTI PROIZVODNJE, VSE REZERVNE ZMOGLJIVOSTI STROJEV IN NAPRAV
RESOLUCIJA O NEPOSREDNIH NALOGAH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ KOVINARJEV
JUGOSLAVIJE
Med najvažnejšimi nalogami sindikalnih organizacij kovinarjev je pomen planov. Osnovni plan podjetja je minimum, zato postavljata sindikalna podružnica in uprava z notranjim planom razširjene naloge za vsak sektor, za vsako delovno mesto, da se izkoristijo vse skrite možnosti proizvodnje, vse rezervne zmogljivosti strojev, naprav itd, Na podlagi takih protiplanov lahko delovni kolektiv konkretno sprejema nove obveznosti.
Prav tako važna je uvedba brigadne-ga sistema dela. To je boljša organizacija dela, ki omogoča dvig produktivnosti in razvoj tekmovanja. Zgledno in z velikim uspehom so izvedli brigadni sistem dela v tovarni Prvomajska, v železarni Jesenice in v elektrokombinatu Šibenik. Sindikati morajo pri uvajanju brigadnega sistema dela nuditi čim več pomoči upravam podjetij S tem pa je tesno povezano vprašanje delovne discipline. Borbi za delovno disciplino so sindikalne organizacije doslej posvečale premalo pozornosti. Zlasti je treba voditi najostrejšo borbo proti neupravičenim izostankom.
Proizvodna posvetovanja, ki jih skli-
cujejo sindikalne organizacije, so važno sredstvo za dvig produktivnosti dela, za pravilno tekmovanje, za odpravo pomanjkljivosti itd. Taka posvetovanja so motorna sila za vsak delovni kolektiv. Razen proizvodnih posvetovanj pa so potrebna tudi tehnična in strokovna posvetovanja, ki jih sklicuje uprava podjetja.
ZNIŽANJE POLNE LASTNE CENE JE NALOGA, ZA KATERO SE MORAMO STALNO BORITI
Nadaljnje važno vprašanje je znižanje polne lastne cene. Značaj socialističnega gospodarstva zahteva stalno dviganje produktivnosti dela in znižanja proizvodnih stroškov. Zato je potrebna stalna propaganda za znižanje stroškov, ne le propaganda od časa do časa. Potrebna je tudi stalna kontrola. Vsak delavec mora razumeti, da to ni trenutna naloga, marveč naloga, za katero se mora stalno boriti, da bomo čimprej zgradili socializem. Vse to pa zahteva stalno evidenco in nazorno agitacijo. Delavec mora sproti zasledovati, kakšne uspehe je dosegel v tekmovanju in v borbi za plan.
VSO POZORNOST RACIONALIZATORJEM, NOVATORJEM IN UDARNIKOM - NAJNAPREDNEJŠIM BORCEM ZA SOCIALIZEM!
Ob zaključku II. kongresa Sindikata kovinarjev Jugoslavije so delegati soglasno sprejeli dve resoluciji. Prva resolucija se nanaša na neposredne naloge sindikalnih organizacij delavcev in nameščencev kovinske industrije Jugoslavije.
Resolucija poudarja v prvi točki potrebo utrditve in okrepitve sindikalne organizacije. Zaostriti je treba vprašanje izpolnjevanja sklepov in navodil od strani višjih sindikalnih forumov ter kontrolirati izpolnjevanje postavljenih nalog, razviti borbo proti birokratskim tendencam in utrditi disciplino, zlasti glede oddajanja poročil. Sindikalni aktivi morajo analizirati opravljeno delo, odstraniti napake in obveščati članstvo o delu. Vso pozornost je treba posvetiti utrditvi pododborov, komisij in skupin. Pogumno je treba dvigati na vodilna mesta žene in mlade delavce iz vrst udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev, nadzorni odbori pa so dolžni posvetiti večjo pozornost pregledom blagajniškega poslovanja.
V drugi točki poudarja resolucija, da mora Sindikat kovinarjev usmeriti vso svojo delavnost k mobilizaciji delavcev za izpolnitev planskih nalog na podlagi socialističnega tekmovanja med podjetji, kakor tudi med brigadami in posamezniki. Podjetja in uprave pa so dolžne vsak mesec analizirati tekmovalne uspehe in pomanjkljivosti ter nuditi pomoč zaostalim kolektivom. Obvezno je treba uvesti brigadni delovni sistem, kjer še ni uveden ter posvetiti vso pozornost rednim proizvodnim posvetovanjem, Udarništvo, no-vatorstvo in racio-nalizatorstvo naj postane množično, Hkrati pa je treba zagotoviti, da bodo uresničeni predlogi racionalizatorjev in novatorjev. Vse sindikalne organizacije morajo zaostriti borbo za pravilno nagrajevanje in uvajanje tehničnih norm ter borbo proti nerealnim delovnim normam. Posebno skrb je treba posvetiti strokovnemu usposabljanju delavcev, utrditvi delovne discipline in ukrepom proti preseljevanju delovnih moči, n »dalje borbi za zboljšanje kakovosti in
zmanjšanje odpadkov, za znižanje polne lastne cene in za čuvanje ljudske lastnine.
V tarifni politiki mora iti vse prizadevanje za tem, da bodo delovna mesta pravilno razdeljena po strokovni usposobljenosti, da bo vsak delavec plačan po delu, ki ga opravlja.
Sindikalne organizacije si morajo prizadevati, da bodo delavci in nameščenci pravočasno in pravilno .preskrbljeni z življenjskimi potrebščinami. Zato je treba razviti množično kontrolo nad delom službe delavske preskrbe. Razvijati je treba ekonomije, delavsiko-nameščenske restavracije in menze, kjer se mora zboljšati hrana in postrežba. Zagotoviti je treba poln četrti obrok vsem delavcem, ki imajo do tega pravico. Vso skrb je treba posvetiti gradnji stanovanj in pravilnemu reševanju stanovanjskega vprašanja,
Vsi forumi sindikalnih organizacij so dolžni najtesneje sodelovati z organi socialnega zavarovanja in zdravstvene službe ter skrbeti za zdravstveno zaščito delavcev. Prav tako se morajo zavzeti za pravilno reševanje delovnih odnosov in za delovno zaščito. Delavcem in nameščencem je treba zagotoviti, da bodo pravilno in pravočasno izkoristili letni dopust in da bodo poslani v počitniške domove predvsem najboljši in najbolj izčrpani delavci.
Okrepiti je treba delo za socialistično vzgojo delavcev, razvijati med njimi socialistični odnos do dela in odpraviti stara kapitalistična pojmovanja. Zato je potreben široko organiziran študij marksi-zma-leninizma. Popularizirati je treba petletni plan, boriti se za njegovo izpolnitev in skrbeti za dvig splošne izobrazbe delavcev. Resolucija poudarja tudi potrebo krepitve fizkulture in športa ter množičnega sodelovanja fizkultumikov pri športnih tekmah in manifestacijah. Prav tako je treba popularizirati ljudsko tehniko kot množično in patriotsko organizacijo za dvig tehnične kulture naših delavcev, da bodo laže obvladali sodobno tehniko v proizvodnem procesu.
Prav posebno pozornost je treba posvetiti racionalizatorjem, novatorjem in udarnikom, našim najnaprednejšim borcem za socializem, ki so dosegli že velike uspehe. Zlasti v večjih podjetjih je treba organizirati posebne delavnice, v katerih bodo imeli naši strokovnjaki ves potreben tehnični material za realizacijo svojih zamisli. Utrditi je treba strokovne komisije pri podjetjih, ki morajo brez od-
laganja proučiti vse predloge. Posebno pozornost pa je treba posvetiti nagrajevanju tovarišev, katerih predlogi so bili sprejeti. Hkrati morajo sindikalne organizacije čimbolj popularizirati novatorje in racionalizatorje kot nosilce socialističnega tekmovanja in novega odnosa do dela. Prav tako je treba posvetiti vso pozornost našim udarnikom in jih nagrajevati.
VPRAŠANJE STROKOVNIH KADROV NI SAMO NALOGA UPRAVNIH ORGANOV, AMPAK TUDI SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Za izpolnitev planskih nalog je zlasti pomembno vprašanje strokovnih kadrov. Samo podjetja težke industrije morajo letos sprejeti 12.500 učencev v gospodarstvu, Naše tovarne pa morajo sprejeti 24.000 novih delavcev, Brez izpolnitve te naloge si ne moremo zamisliti izpolnitve petletnega plana. Vprašanje strokovnih kadrov ni samo vprašanje upravnih organov, marveč tudi sindikalnih organizacij, ki morajo nuditi pomoč gospodarskim vodstvom pri nastavitvi in preskrbi učencev in novih delavcev, pri organizaciji tečajev, vso skrb morajo posvetiti strokovni usposobitvi delavcev in delavk, kakor tudi mobilizaciji nove delovne sile. Sindikalne organizacije imajo tudi važno na-nalogo, vzgajati delovne ljudi, da bodo budni pred delovanjem sovražnih elementov,
ZA PRAVILNE IN REALNE NORME SE MORAJO BORITI TUDI SINDIKALNE PODRUŽNICE
Z lanskimi uredbami o plačah smo napravili velik korak naprej na področju izgraditve našega sistema nagrajevanja, Te uredbe moramo pravilno izvajati, Odstraniti je treba vse napake, zlasti v zvezi z razvrstitvijo delavcev, ki opravljajo posle nižje skupine, v višje skupine, in to iz oportunističnih razlogov. Sindikalne organizacije morajo paziti, da se pravilno izvede sistematizacija delovnih mest.
Velikanski pomen za dviganje produktivnosti dela imajo razne delovne norme, ki so bistveni element pravilnega nagrajevanja delavcev in izhodišče socialističnega tekmovanja. Za pravilne in realne delovne norme se morajo boriti tudi sindikalne podružnice. V nekaterih podjetjih je neodgovornost direktorjev in sindikalnih podružnic omogočila, da so bile postavljene takšne norme, da veliko število delavcev presega te norme za 100 ali več odstotkov. Sindikalne organizacije se morajo boriti tudi proti raznim špekulacijam pri ugotavljanju delovnega učinka, in se boriti za pravilno nagrajevanje ob preseganju norm. Vztrajna mora biti tudi borba sindikalnih organizacij za tehnično zaščito dela, za zboljšanje delovnih pogojev in z.a zdravstveno zaščito dela, hkrati pa skrbeti za življenj-ske potrebe delavcev in njihovih rodbin.
S stalnim širjenjem in tehničnim izpopolnjevanjem industrije je nastala potreba cim širše zaposlitve delavk v kovinski industriji.. Sindikalne organizacije morajo posvetiti vso pozornost zaščiti dela s posebnim ozirom na žene in mladino, Pri zaposlitvi žensk v kovinski industriji se še vedno dogajajo hude na-®e žen® zaposlujejo pri najtežjih delih. Zato naj sindikalne organizacije skupaj z upravami podjetij določijo tista delovna mesta, v katerih so lahko zaposlene žene
Sindikalne organizacije morajo paziti tudi aa pravilno izkoriščanj« letnega do-
pusta za resnični odpočitek. Napačno je šablonsko uporabljanje letnega dopusta za vse delavce enako, brez ozira na težo dela in zasluge pri delu. Enako skrb morajo sindikalne organizacije posvetiti vprašanju stanovanj in preskrbe delavcev.
V GRADITVI SOCIALIZMA NI PRAKTIČNEGA PROBLEMA, KI NE BI BIL HKRATI TUDI PROBLEM ŽILAVE IDEOLOŠKE BORBE
Borbo za uresničenje planskih nalog mota stalno spremljati borba na ideo-loškopolitičn em in kulturnoprosvetnem področju in borba za krepitev razredne sindikalne zavesti delavcev. Vsalk delovni človek mora imeti jasno perspektivo našega dela in razvoja. Omogočiti mu je treba, da pravilno razume gospodarske in politične probleme, oborožen z naukom marksizma-leninizma. Ta naloga zahteva mnogo truda in dela, V graditvi socializma ni praktičnega problema, ki ne bi bil hkrati problem žilave ideološke borbe. Zato je treba utrditi delo pri socialistični vzgoji delavskega razreda v kovinski industriji, razvijati socialističen odnos delavcev do dela, premagati ostanke kapitalzima v zavesti delovnih llju-di, organizirati čim širšo propagando znanosti marksizma-leninizma in posvetiti posebno pažnjo proučevanju problemov naše socialistične graditve na podlagi sklepov V. kongresa KPJ in I. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. V predavanjih, krožkih, seminarjih in tečajih je treba stalno dvigati tudi kakovost idejnega in vzgojnega dela. Pri tem mora biti agitacijska delavnost usmerjena k stalni borbi za uresničenje petletnega plana in za izpolnitev tehničnih proizvodnih nalog, zlasti s popularizacijo udarniškega, raciomalizatorskegai in no-vatorskega gibanja, Hhkrati je treba vzgajati naše delovne ljudi v duhu proletarskega internacionalizira ter krepitve mednarodne solidarnosti in enotnosti antiimperialističnih sil s Sovjetsko zvezo na čelu.
*
Po referatih se je razvila živahna diskusija, v kateri so diskutanti nakazali najvažnejše probleme, kakor tudi uspehe iz svojih kolektivov. Prvi se je prijavil k diskusiji predsednik sindikalne podružnice tovarne štore Jože Novak. Med drugim je govoril o uspehih tekmovanja v železarni.
S tekmovanjem za V. kongres so prihranili materiala v vrednosti 1,590.380 dinarjev. Polno lastno ceno so znižali za 19%,' k čemur je veliko pripomogel industrijski tir, ki so ga delavci zgradili s prostovoljnim delom. Delavci in nameščenci železarne Štore so vpisali 984.000 din ljudskega posojila. Za racionalizacijo podjetja so opravili 3707 prostovoljnih delovnih ut Ustanovili »o 21 delovnih brigad. Povsod so uvedli grafikone o dnevnem izpolnjevanju planskih nalog.
Na letni skupščini sindikalne podružnice so delavci sprejeli in napovedali tekmovanje vsem delovnim kolektivom črne metalurgije. Da bi imeli delavci točen pregled kako poteka tekmovanje, * so na dvorišču napravili nov grafikam za dnevno evidenco.
Delegat iz železarne v Zenici Božo Dilberovič je povedal, da so proizvodnjo v času od I do II. kongresa kovinarjev povišali za 207% na eno dnevnico. Tudi plače delavcem so narasle za 150%. V strokovnih tečajih so imeli 909 delavcev in delavk. 1897 delavcev se je naučilo črtati in pisati na anailfabetskih tečajih. Sedaj imajo v železarni še 415 nepismenih delavcev, od katerih jih že 326 hodi na analfabetske tečaje, tako da bodo kmalu odpravili nepismenost. Imajo 14 strokovnih tečajev, na katere hodi 238 delavcev.
V	novem delavskem naselju so ustanovili čitalne skupine, da se delavci tako čim bolj izobražujejo.
Lansko leto so kovinarji dosegli velike uspehe pri popravilih Siemens-Marti-novih peči. čas popravila so skrajšali od 16 na 7 dni in od 20 na 9 d.ni. To so dosegli na ta način, da so delali v pečeh pri vročini 60 stop, Celzijh. Strokovnjaki železarne Zenica so v glavnem iz domačih surovin izdelali dve Siemens-Marti-novi peči. Prva peč že obrat voj e od marca lanskega leta, druga pa bo začela obratovati čez nekaj tednov. Zelo razvit je brigadni sistem dela. Ustanovljenih je 618 delovnih brigad, ki se izmenjujejo na delovnem mestu, da čim bolj racionalno izkoristijo delovni čas. Delavci železarne v Zenici so sprejeli obveznost, da bodo letošnji proizvodni plan izpolnili 20 dni pred rokom. Zato so tudi sprejeli tekmovanje s kovinarji železarne štore.
Delegat iz tovarne »Ivo Lola - Ribar« v Železniki;, je govoril o uspehih, ki so jih dosegli v predkongresnem tekmovanju, predvsem pa o delu sindikalne podružnice, pododborov in grup. V januarju, ko so začeli tekmovati v čast II. kongresa kovinarjev Jugoslavije, so plan izpolnili po obsegu za 74%, plan po asortimentu so izpolnili za 69% in po vrednosti za 172%, V mesecu februarju se ie tekmovanje še podvojilo. Ustanovili *® 86 novih delovnih brigad. Dosegli so naJ' večjo produkcijo, odkar tovarna obratuj®'
V	livarni se je dvignila produkcija za
odstotkov. Mesečni plan so izpolnili P® obsegu za 180%, po asortimentu za 89% in po vrednosti za 218%.	_
Za uspehe v proizvodnji gre največja zasluga tesni povezavi upravnega odbora s pododbori in teh zopet z grupami i° upravnim vodstvom oddelkov. Vsak P0®-odbor napravi mesečni plan dela. Kom sije in podkomisije na sestankih z dela stvom sprejmejo konkretne obveznosti, obsegajo delo enega oddelka, na podlag katerih se napravi mesečni delovni načr • Sestavljanje mesečnih delovnih nači je zelo važno. Pododbor v livarni je mesec februar ra osnovi načrta dela presegel proizvodni plan za 42/o. -zbo j so tudi kvaliteto izdelkov, ustanovili
delovnih brigad tako da delajo v brigad'
Pod zastavo Partije in tovariša Tita naprej - sp socializem
Resolucije II. plenarnega zasedanja CK KPJ so globoko odjeknile v celotnem delu naših sindikalnih organizacij. Naš delavski razred, ki je z odločilnim; zmagami v drugem, prelomnem letu Titove petletke, doseženimi kljub vsem zaprekam imperialistov in kljub protisocialističnim, delavskemu razredu sovražnim postopkom vodstev ljudsko - demokratičnih držav, ponovno dokazal svojo neomajno _ zvestobo in predanost naši voditeljici Komunistični partiji in tovarišu Titu, razvija v tretjem letu petletke nenehno ustvarjalne napore m množi svoje zmage.
Zastopniki delovnih kolektivov v Kranju so na svoji seji dne 3. marca t. 1. sprejeli v okviru prvomajskega tekmovanja konkretne teKmovalne obveze v počastitev III. kongresa LFJ, 30. obletnice KP in sindikatov Jugoslavije ter II. kongresa ZSS. V obveznostih so za svoje področje konkretizirali agitacijsko-propagandne naloge na področju industrijske proizvodnje in pomoč; v borbi za socialistično preobrazbo vasi, ki jih je pred naš delavski razred postavilo II. plenarno zasedanje CK KPJ. V tekmovanje za čim uspešnejše in hitrejše uresničenje teh nalog so povabili vse sindikalne organizacije v Sloveniji, zlasti pa še industrijska središča Maribor, Celje, Trnovlje in Jesenice. Že naslednji teden so se kot prvi odzvali vemu vabilu za-Savski rudniki, istočasno pa so se pridružili tekmovanju tudi dravograjski *n ruški delovni kolektivi. Z dobro Premišljenimi tekmovalnimi obveznostmi se tem pridružujejo te dni tudi mariborske, celjske in jeseniške sindikalne organizacije.
Glavni odbor ZSS pozdravlja tekmovalno iniciativo navedenih sindikalnih organizacij, ki zavzema čedalje širši 'n množičnejši razmah. Vse sindikalne organizacije, ki s svojim; konkretnim’ tekmovalnimi obveznostmi in pozivi, zlasti pa z doslednim uresničevanjem sprejetih nalog, dajejo vzgled koko s« služi svoji socialistični domovini v dneh najtežjih preizkušenj, pozivamo,
da zvesto nadaljujejo z uresničevanjem tekmovalnih obvez, kar je v čast njim in celotnemu našemu delavskemu razredu. Vse te delovne kolektive naj preveva ponosna zavest, da spremlja njihovo ustvarjalno borbo za zmago socializma ves naš delavski razred, vse naše delovno ljudstvo. Glavni odbor ZSS je ponosen na te delovne kolektive, v katerih se bori za socializem najboljši in stvari socializma najpreda-nejši del našega delavskega razreda, ki z doslednim uresničevanjem in prekoračevanjem planskih nalog v največji meri izraža svojo neomajno zvestobo Partiji in tov. Titu; obenem p* GO ZSS svetuje tudi ostalim delovnim kolektivom v Sloveniji, da se pridružijo vzgledu kranjskih, trboveljskih, jeseniških, mariborskih in celjskih sindikalnih organizacij s svojimi tekmovalnimi obveznostmi, ki naj bodo konkretizirane in prilagojene za njihovo delovno območje. S svojimi pobudami naj omogočijo vključitev v tekmovanje za dokončno zmago socializma v naši ^domovini slehernemu delavcu, nameščencu, mojstru, inženirju in tehniku, omogočijo naj vsakomur, da sprejme osebne tekmovalne obveznosti in napovedi.
O rezultatih tega prvomajskega tekmovanja naj sindikalne organizacije tedensko obveščajo Glavni odbor ZSS, ki bo spremljal to tekmovanje preko posebne tekmovalne komisije, ki jo je osnoval na pobudo kranjskih sindikalnih organizacij. V tej tekmovalni komisiji bodo poleg zastopnikov GO ZSS tudi zastopniki vseh tistih sindikalnih svetov, ki Sodelujejo v prvomajskem tekmovanju.
S tem pospešenim socialističnim tekmovanjem, ki so ga pričeli naši delovni kolektivi v tretjem letu Titove petletke, se naš delavski razred in vse delovno ljudstvo, enotno združeno v vrstah OF pod vodstvom Partije in tov. Tita bori za moč in srečo naše domovine, za dokončno zmago socializma v naši državi.
S Partijo in Titom v socializem! Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije kulturnoprosvetni oddelek
2 vedno novimi delovnimi obveznostmi odgovarjalo našim klevetnikom
Naši delovni kolektivi se vedno znova zavezujejo, da bodo naloge tretjega planskega leta pravočasno izpolnili in z vztrajnim delom tudi presegli, kajti prepričani so, da je naša pot v socializem, po kateri nas vodi naša Partija s tovarišem Titom na čelu, pravilna. Zato z največjim ogorčenjem obsojajo klevetniško kampanjo in gonjo proti našemu vodstvu in delovnemu ljudstvu Jugoslavije ter dogovarjajo nanjo z novimi delovnimi
obveznostmi.
. Kolektiv ’ gradilišča gradbenega pod-jetja za ceste lrs na Vrhniki se obve-fuje> da bo vsa dela izvršil 100% po origadnem načinu dela in do 30. maja *• 1. izvedel vsa glavna dela dolnjega ustroja ceste na odseku od Tovarne usnja do Lukana v dolžini 2 km. Pomagal bo pri gradnji zadružnega doma na Vrhniki in pri gradnji grobnice padlih borcev na Vrhniki.
Ko so delegati KS-a Tržič volili delegate za II. kongres Zveze sindikatov Slovenije, so poslali Glavnemu odboru ZSS resolucijo, v kateri je med drugim rečeno: >Ko gradimo socializem tu na uieji, se še prav posebno zavedamo, da s *etr> dajemo vzpodbudo in moralno opo-0 utiranim koroškim Slovencem, ki še edno ječe pod jarmom avstrijskega šo-šJitizma in za katere se sedaj na razgo-orih za mirovno pogodbo z Avstrijo bo-j!1 Pomočnik zunanjega ministra FLRJ Aleš Bebler.«
elani sindikalne podružnice ministr-
stva za gozdarstvo in lesno industrijo obljubljajo, da bodo storili vse za izpolnitev plana v letu 1949 in za izvršitev direktiv nadrejenih sindikalnih forumov, poglobili sindikalno zavest in disciplino ter mobilizirali za prostovoljno delo vse uslužbence. Delavci in nameščenci državnega posestva Gornja Radgona bodo presegli proizvodni plan za 2%, izboljšali kakovost za 6%, znižali polno.lastno ceno za 2%, normirali vsa delovna mesta in znižali vse neopravičene izostanke na 2%. Vso skrb pa bodo posvetili čuvanju ljudske imovine in zajeli v ideološko politično delo 40% vsega članstva.
Nove delovne obveznosti so odgovor na to ogabno gonjo še od naslednjih kolektivov: Splošne bolnišnice v Novem mestu, sindikata PTT uslužbencev, podružnica Celje, KOS-a tekstilne in oblačilne industrije v Ljubljani, področnega odbora gozdnih delavcev Ljubljana, KOS-a delavcev in nameščencev kemične industrije v Ljubljani, KOS-a delavcev in nameščencev lesne industrije Jugoslavije, KOS-a kovinarjev Ljubljana, podružnice Gradisa Bled, delovnega kolektiva »Projekt« Kranj, KOS-a Kamnik, kolektiva rudnika Hrastnik, prosvetnih delavcev mesta Maribor, lesnega industrijskega podjetja Škofja Loka in KOS-a Radovljica. To je dokaz, da naš delavski razred neomajno zaupa v svoje partijsko vodstvo s tovarišem Titom na čelu, da hoče čimprej zgraditi socializem in ne pozna na tej poti nobenih ovir.
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■aemaHHaaaBaBHHa
Nadaljevanje » 2- strani.
sistemu prav vsi delavci, in odprli rdeii kotiček.
j. Obveznosti, ki so jih sprejeli, kontrolo vsak teden na sestankih pododbo-v če je potrebno, pa se sestanejo tudi kerat' Dvakrat mesečno imajo sestan-vudi komisije in podkomisije. Predsednik republiškega odbora kovi-arjev Slovenije tovariš Jakob Kvas je fnaliziral delo kovinarjev od I. do II. T^gresa. V Sloveniji je doslej progla-z>a udarnike nad 10.000 delavcev. 30% delovnih kolektivov ima to-Pre«?1® ekonomije, ki pomagajo k boljši *rbi delavstva. Najboljše uspehe na <*>o*nji imajo v tovarni aluminija Str-del® Pri Ptuju. Nad 80% tovarn ima nice^r 6 T e6‘I a. vrači j e. Železarna Jese-6tavi Titovi zavodi »Litostroj« »Splošna baaii1 a* v Mariboru, »Elektroljubljana« v Počitniške domove na Jadranu in UlovihXVb letoviških krajih. V teh do-bo prostora za 1000 delavcev.
DrznitrV dn>gimi delegati je govoril tudi torierv 6 Kapetanovič iz industrije mo-y Rv Rakovici.
pravliar^°Va,c’- 80 v letu 1946. pričeli pri-v lot,, A,,Serij6ko proizvodnjo kamionov, Ker c ,?■ Pa so komione že izdelovali, inoro m°L “tli v nekaterih delih odvisni od da Va' so delavci vložili ves trud, 326 ud ,,dele čimprej sami izdelovali. vatonji^n™101'' ^ racionalizatorjev, 4 no-vzel da «, Vf6 delovni kolektiv se je za-V krati-c.6/! . dele tudi pričeli izdelovati.
različnih delwY^	izdel°VaV. f
proizvaiat; t 1 , toe bo tovarna pričela
nih Lzl-V tehmkumih in še v posebnih tečaj*. Nekateri najboljši delavci so
v zadnjih dveh letih usposobili 5 do 6 svojih sodelavcev, kar vse je dvigalo število strokovnih delavcev te tovarne. —
Tovariš Janez Rihar tajnik Republiškega odbora Zveze sindikata kovinarjev Slovenije je med drugim govoril o nepravilnem odnosu do raiciionafaatorjev; posebno je ožigosal nepravilen odnos uprave železarne na Jesenicah do nagraditve tov. Mraka in Breliha, ki sta. s svojo skupino izvršila remont napralve za kisik v 25 dneh, za kar so tuji strokovnjaki predvidevali 6 mesecev. Njun prihranek predstavlja 87 milijonsko vrednost, bila pa sta nagrajena samo s 15.000 dinarji. Prav tako so brli tovariši tovarne aluminija v Stmišču predlagani za objavo na stenčasu, namesto da bi bili nagrajeni, ker so samostojno in brezhibno viontirali Demag-dvigalo. — Kovinska lirekcija LRS od julija preteklega leta očno evidentira novatorske in racionali-:atorske predloge. Od takrat do danes irodloženi predlogi predstavljajo prihra-ie,k 3,279.000 dinarjev, za kar so pred-agatelji prejeli 139.525 dinarjev nagrad.
član Republiškega odbora Zveze kovinarjev Hrvatske je poročal, da se je iroduktivnost dela od leta 1946 do danes Ivi gnila za 146%, v kolektivu »Brat-•>tvo« pa celo za 261%. Ta uspeh je bil dosežen v veliki meri zaradi dela na tekočem traku. Predlagal je, da naj bi delovni. kolektivi kovinske industrije ustanovili grupe inštruktorjev, ki bi delavce poučevali o delovnem procesu.
V razpravi so nadalje govorili član Centralne uprave Zorko Ivan o proizvodnih in tehničnih posvetovanjih, delegat podjetja »Dušik« Valjevo o plačevanju članarine; referent Centralne uprave tov Zoro vi č o notranjih planih in organizaciji tekmovanja, sekretar Republiškega odbora Srbije pa o metodah vodstva.
Po sprejetju resolucije in izvolitvi novega odbora Centralne uprave kovinarjev ZSJ je kongres končal s svojim delom.
NOVE TEKMOVALNE OBVEZNOSTI - DOKAZ NEOMAJNE ZVESTOBE IN PREDANOSTI NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV NAŠI PARTIJI IN TOVARIŠU TITU
Tekmovanju v počastitev 30, obletnice KP Jugoslavije, ki so ga napovedali kulturnoprosvetni referenti sindikalnih organizacij iz Kranja, se navdušeno odzivajo referenti iz drugih okrajev. Tako so kulturnoprosvetni referenti sindikalnih organizacij iz Celja, zbrani nia konferenci, sprejeli tekmovalne obveznosti in sklenili, da bodo posvetili vso skrb udarnikom, novatorjem in raclonalizatorjem, najboljšim delovnim brigadam in tudi posameznikom s tem, da bodo poživili nazorno agitacijo in da bodo njihove uspe-pnikaizoviali na najbolj nazoren in ljudem najraizumljivejši način. Zato bodo v devetih kolektivih, to je v Tovarni emajlirane posode, Cinkarni, Železarni Štore, Tkalnici hlačevine, Metalni, Tovarni tehtnic, Betonu, na Državnem posestvu Šentjur in v rudniku Pečovnik urediti table časti in jim na ta način , dali priznanje za njihovo dosledno izpolnjevanje programa naše Partije.
Za 1. maj bodo organizirali tri razstave dela v Železarni Štore, Cinkarni in podjetju Vehovar. Pomen borbe za dvig kakovosti proizvodov bodo prikazovale razstave v kolektivih Tkalnice hlačevine, tovarne barvil »Aeiro« im Tovarne sadnih sokov. Organizirati bodo tudi centralno razstavo dela s sodelovanjem vseh kolektivov proizvodnih podjetij. V delavnicah bodo organizirali 12 rdečih kotičkov, ki bodo služili kot centri agtociije.
V osmih sindikalnih podružnicah bodo organizirali okna novic. Za to so določili največje tovarne in podjetja v njihovem obmročju.
Skleniti so tudi, da bo večerni sindikalni tečaj pri okrajnem svetu dovršilo
30 tečajnikov. Prav tako bodo organizirali sindikalni večerni tečaj v Železarni Štore in Tovarni emajlirane posode. Vsak teh tečajev mora dati 30 novih. sindikalnih aktivistov. Organizirali bodo tudi dvomesečni celodnevni sindikalni tečaj s 130 slušatelji.
Števlo študijskih krožkov bodo dvignili od 31 na 54, število slušateljev pa od 600 na 900. Organizirali bodo dopisniški tečaj za 15 dopisnikov iz kolektivov in 4 dopisnike iz krajevnih organizacij OF.
Tovarna emajlirane posode bo uredila svojo ekonomijo. Kmetijski zadrugi v Dobrni bo nudila pomoč v urejevanju knjigovodstva, normiranja in s posredovanjem izkušenj. Za poživitev kulturno -prosvetnega dela bodo nudili e SKUD-om »Ivo Ključar« pomoč Državnemu posestvu Šentjur pri Celju. Državno posestvo Šentjur pa bo nudilo pomoč pri uvajanju knjigovodstva, posredovanju izkušenj udarnikov in s tehničnimi nasveti kmetijski zadrugi v Marofu, SKUD »France Prešeren« bo skrbelo za gostovanja svojih kulitumoumetniških skupin in z idejnopolitičnim delom zadrugi Marof. S pomočjo odborov OF bodo za delavce iz kolektivov organizirali redne študijske sestanke v vaseh Trnovlje, Šmarjeta, Zg. Hudinja, Ljubečna, Bukovžlak, Zadobra-va, Škofja vas, Teharje, Levec in Dobrava.
Ustanoviti boido sindikalno kul turno-umetniško društvo pri podružnici Železarne Štore.
Organizirali bodo deset gostovanj SKUD-ov na vasi zlasti pa v kmetijskih zadrugah Dobrna, Dramlje in Šentpeter.
Okrajni svet v Dravogradu se pridružuje tekmovanju sindikalnih organizacij Kranja
V doka« neomajne zvestobe delovnih kolektivov naš; Partiji in tovarišu Titu, ki nais po pravilni poti vodita v socializem, eb udeleženci krajevne kon-ference v Dravogradu napovedali tekmovala jo okrajnim svetom v Kočevju, Kamniku, Postojni, Šoštanju in Idriji.
Osnova za izpolnjevanje vseh planskih nalog je predvsem dobro organiziramo tekmovanje po načrtu, ki je izdelan za vse leto.
Zato so udeleženci konference sprejel; sklep, da bodo nudili vso pomoč delovnim kolektivom rudnika Mežica, Železarne Guštanj, področnemu odboru gozdnih delavcev v Siovenjgradcu, Gradisu Vuzenici, državnemu posestvu Guštanj in Marenberg, Železarni Muta, Elektrarni in železničarjem v Dravogradu, Tovarni meril v Slovcuj-gradcu in tekstilnim delavcem v Oti-škem vrhu.
Poleg tega bodo že navedenim kolektivom posvetili skrb zlasti pri uvajanju sistema dela. Da bo okrajni svet lahko nudil potrebno pomoč kolektivom, bo organiziral do vsakega 5. v mesecu redna mesečna poročila o izpolnjevanju proizvodnega in finančnega plana, plana kadrov in znižanja PLC. Vodil bo evidenco o izpolnjevanju sprejetih osebnih in brigadnih delovnih obveznostih, o novih delovnih brigadah, o udarnikih ter novatorskih in raciomalizatorskih predlogih ter o številu proizvodnih sestankov in posvetovanj. Vse te podatke, ki jih bodo sprejeli od podružnic, bodo do 10. v mesecu pošiljali Glavnemu odboru ZSS, kjer se bo na njihovi podlagi ocenjevalo.
Vse naloge bodo reševali skupno in pod vodstvom okrajnega foruma Partije in Fronte. Z okrajnim ljudskim odborom bodo reševali vprašanja preskrbe, tako obratnih magazinov kot zadrug, predvsem pa pravilno in pravočasno poskrbeli za dodeljevanje živilskih nakaznic delavcem, Aktivizi-rali bodo sindikalni aktiv in članstvo pri odkrivanju saboterjev in špekulantov.
Ker ideološka vzgoja članstva in razgibanost kulturno • prosvetnega udejstvovanja krepi zavest borcev socializma, so v celoti osvojili tekmovalno napoved k uttu mo -p rosve t n ih aktivistov OS-a Kranj.
Sprejeli so tudi obveznost, da bodo profesionalni aktivisti OS-a obiskali vsak mesec podružnice njihovega območja. Neplačani referenti po sektorjih dela pri OS-ih pa bodo mesečno obiskali vsaj štiri seje komisij svojega sektorja v podružnicah in sklicali' enkrat mesečno sejo vseh referentov iz podružnic. Poleg tega pa bo OS organiziral ekipo v eno izmed najvažnejših podružnic, da jim bo pomagala pri organizacilji dela. Prav tako se bo vsak mesec vršil sestanek aktivistov iz območja OS-a in sestanek sindikalnih aktivistov iz podružnic, ki ga bodo sklicevali KS-i.
Skupno z organizacijo OF bodo imeli sestanke v vaseh Kotlje, črneče, Leše, Dobrije, Pameče, Šmartno, Podgorje, Vuzenica, Muta, Vuhred in Libeliče. Povezali bodo istočasno Železarno Guštanj z državnim posestvom v Marenbergu, rudnik Mežico pa s posestvom v Guštanju. V kmečko obdelovalni zadrugi »Prežihov Voiranc« bodo organizirali dve kulturni prireditvi. Poleg tega bodo imeli tri večja zborovanja gozdno-lesnih delavcev za Mežiško in Mislinjsko dolino ter okolico Dravograda, katere bodo povezali z dobrimi kulturnimi prireditvami.
Pri okrajnem in krajevnih svetih bodo organizirali tedensko poučevanje zakonov, uredb in navodil iz uradnih listov FLRJ in LRS ter direktivnih člankov iz dnevnega časopisja.
Do 1. maja bodo uredil] poslovanje pri okrajnem svetu in krajevnih sve-
tih. Administrativna dela bodo razporedili po sektorjih sindikalnega dela tako, da bo lahko vsaka komisija reševala svoje naloge. Posebno pozornost bodo posvetil; statistiki s tem, da bodo organiziral,; dobro statistično službo v podružnicah in KS-ih ter zbirali redno točna poročila in pošiljali na višji forum. Vse te naloge bodo izpolnjevali' skupno s pristojnimi KS-j njihovega območja.
Udeleženci krajevne konference v Dravogradu želijo, da bi se imenovani okraji tej napovedi odzvali. Desetdnevna poročila o delu pa naj bi' dostavljali Glavnemu odboru ZSS, ki bo 1. maja im pred II. kongresom sindikatov ocenil dosežene uspehe.
S tekmovanjem bodo v Mariboru pospeševali borbo , za dnevno izpolnjevanje planskih nalog
Tudi v Mariboru so, zavedajoč se pomena petletnega plana, ki je osnova za izgradnjo socializma pri nas, sprejeli tekmovanje, s katerim so se obvezali, da bodo stalno dvigali proizvodnjo, dvigati tudi politično in kulturno raven našega delovnega človeka Tako bo usmerjeno vse njihovo delo, s katerim bodo mobili-
Delovni kolektiv v steklarni v Hrastniku tudi v letošnjem letu uspešno tekmuje pri izpolnjevanju mesečnih planov. Vso pozornost je delovni kdlektiv posvetil kvaliteti izdelkov in znižanju proizvodnih stroškov. Velike zasluge imajo pri tem udarniki in novatorji. Novatorjem Podlunšku, bratom Velejem in ostalim se je pridružil novator dvakratni udarnik Benčina Emil. Steklarna v Hrastniku je po osvoboditvi dosegla znaten napredek. Izdeluje steklene leče, laboratorijske predmete in vrsto raznih artiklov, ki jih prej ni izdelovala. Velik uspeh pa je bil dosežen pred kratkim, ko je bil izdelan v steklarni nov proizvod, ter-
ziralLi vse članstvo za zavestno izpolnjevanje planskih nalog. Vso pozornost bodo posvetili podjetjem Združene tovarne svile, Tovarni volnenih in vigogna-izdejticov, Predilnici in Tkalnici in Splošni, ki kvartalnega plana niso izvršile. Zato bodo organizirali v teh podjetjih notranje plane, v kolikor še niso sprejeti, in s poja-čarnim političnim delom in nazorno agitacijo skrbeli za dnevno evidenco. Pospeševali bodo dnevno borbo za izvrševanje individualnih in skupinskih delovnih obveznosti.
Z razstavami v izložbah trgovin in s centralno razstavo za vsa mariborska podjetja pa bodo popularizirati uspehe, dosežene v borbi za osamosvojitev naše industrije od tujine. Tu bodo prikazani predvsem uspehi racionalizatorjev in no-vatorjev ter uspehi odkrivanja domačih surovinskih baz, uspehi v izpolnjevanju planskih nalog. Te razstave bodo obenem prikazovale zmogljivost našega mladega gospodarstva. Razstavljala bodo podjetja TAM, MTT, Mariborska livarna, Tovarna splošnih metalnih konstrukcij, Delavnica državnih železnic, TVVI, Predilnica in Tkalnica, Tovarna poljedelskih strojev, Remont in podjetja lokalnega gospodarstva.
Rdeče kotičke v podjetjih bodo usposobili, da bodo resnični centri politične prevzgoje naših delavcev. Organizirali bodo tudi nove kotičke, zlasti v večjih tekstilnih podjetjih, v Delavnici državnih železnic, v Splošni, v TAM in v večjih gradbenih podružnicah, skupaj nad 40 novih rdečih kotičkov.
Z neposrednim stikom naših delovnih ljudi z vasjo pa bodo tolmačili linijo naše Partije v zvezi s socialistično preobrazbo vasi in nalogami našega gospodarstva. V ta namen bodo organizirali obiske SKUD in kultumoumetniških skupin, katerim bodo dodeljeni predavatelji in agitke. Gostovati bodo v Št. Janžu na Dravskem polju, Ormožu, Plaču pri Mariboru, Zavrču, Dolnji Lendavi, Strnišču, Marenbergu, Poljčanah, Ljutomeru, Slovenski Bistrici, Miali Nedelji, Gornji Radgoni, Rušah in Guštanju. Organizirali bodo stalno pomoč v kulturnopolitičnem in praktičnem delu državnim posestvom in kmečkim zadrugam v okraju Maribor-mesto in Maribor-okolica. Tako se bo TAM povezala z zadrugo v Limbušu, MTT z Lackovo zadrugo, Predilnica in Tkalnica z vinarsko zadrugo na Meljskem hribu, Tovarna volnenih in vigogna-izdelkov z vinarsko zadrugo v Podčeho-vi, Delavnice državnih železnic s posestvom Pivola in Hidromontiaža z vinarsko zadrugo v Kamnici.
Za čim boljšo povezavo mesta z vasjo bodo organizirali ekskurzije kmečkih delavcev, zadrug in državnih posestev v naše tovarne, da na ta način seznanijo kmeta z borbo naših delavcev za petletni plan. V času do 1, maja bo začelo z delom najmanj 8 trimesečnih sindikalnih tečajev s povprečno 30 slušatelji.
V območju Tovarne avtomobilov Maribor in Tovarne splošnih metalnih konstrukcij Tezno bodo ustanovili SKUD, v katerega bodo vključiti razne, že obstoječe, kultumouimetniške skupine s terena.
m os steklenice, katere je doslej izdelovala in imela monopol Nemčija. Termos steklenic pri nas nismo nikdar izdelovali, vendar bomo tudi ta ploizvod po zaslugi prizadevanja vodstva steklarne in udarnika Benčine Emila, pričeli izdelovati v širšem obsegu.
Prvi izdelki so po kvaliteti enaki inozemskim, oblika steklenic pa veliko lepša. Robovi, ki so pri inozemskih steklenicah iz bakelita, so pri domačih izdelkih iz posebne vrste stekla. Pri steklenicah se uporablja samo domači material, kar je posebno važno; serijska izdelava bo omogočena v teku dveh mesecev.
(»Zasavski udarnik«)
Vsem organ zatiiam Zveze sindikatov Jugoslavije
Statistični obrazci, ki so bili doslej v rabi, ostanejo v veljavi tudi letos z nekaterimi spremembami in dopolnitvami. Poleg tega je uveden še obrazec za sektor delovne zaščite. Po preteku vsakega četrtletja izpolnjujejo podružnice 7 statističnih obrazcev.
Podružnice so dolžne, da vsak obrazec izpolnijo v treh izvodih: prvi izvod za krajevni odbor, če pa tega ni, za krajevni (okrajni) svet, drugega za republiški odbor, (če tega m, za centralno upravo), tretji izvod pa obdrži podružnica za svoje potrebe.
To ne velja za podružnice sindikatov prosvetnih, zdravstvenih, finančnih, državno upravnih, gostinskih, trgovskih, krajevne industrije in obrti in P. T. T., ki izpolnjujejo samo po dva izvoda obrazcev, in sicer: prvi izvod za krajevni odbor, drugega pa zadržijo za svoje potrebe. Samo tiste podružnice, ki nimajo krajevnega odbora, bodo izpolnile po tri izvode vsakega obrazca, od katerih bodo prvega dostavile krajevnemu svetu, drugega republiškemu odboru (če tega ni, centralni upravi), tretjega pa bodo obdržale za svoje potrebe.
Krajevni odbori navedenih sindikatov bodo sestavili tri zbirne obrazce, od katerih bodo po enega dostavili krajevnemu svetu, drugega istočasno republiškemu odboru, oziroma centralni upravi, če ni republiškega odbora, tretji izvod pa bodo obdržale za svojo uporabo.
Glede pošiljanja statističnih poročil je Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije določil naslednje termine:
Podružnice dostavljajo statistična poročila najkasneje do 7. v mesecu no preteku četrtletja.	1	^
Krajevni oziroma okrajni sveti dostavljajo glavnim odborom zbirna statistična poročila najkasneje do 20. v mesecu po preteku četrtletja.
... Republiški odbori so dolžni, da svoji centralni upravi dostavijo zbirna statistična poročila do 20. v mesecu po preteku četrtletja.
Glavni odbori dostavljajo zbirna statistična poročila Centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije do 15 v naslednjem mesecu, t. j. en mesec in pol po preteku trimesečja, za katero je treba predložiti poročila.
, . Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije še enkrat poudarja, da razen teh statističnih obrazcev Centralnega odbora sindikalne organizacije ne smejo uporabljati nobenih drugih statističnih obrazcev, katerih ni odobril Centralni odbor.
Predsedstvo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije.
Velik uspeh Tovarne stekla v Hrastniku
Gradite* socializma na vasi ne sme zaostajati za mestom
Te dni je bila na GO ZS Slovenije konferenca sindikata poljedelskih delavcev. Iz referata predsednika republiškega odbora kmetijskih delavcev je bilo razvidno slabo sindikalno delo po podružnicah in neaktivnost na kulturno prosvetnem področju. Opaziti je, da gradnja socializma na vasi zaostaja za gradnjo socializma v tovarnah, zato bo treba posvetiti najveojo pozornost socializaciji vasi. Proizvodna posvetovanja so le maloštevilna in imajo jih v glavnem le na večjih posestvih. Tudi noirmircev primanjkuje in norme so večinoma nerealne, tekmovanja pa nenačrtna in brez evidence.
Disikutant državnega posestva Maribor je v diskusiji poročal o nizki kulturni stopnji delavcev. Posebno ostro je grajal brezbrižnost do gradnje stanovanj, ki jih primanjkuje zlasti za praktikante. Zaradi pomanjkanja prostorov je 170 ljudi prisiljenih, da jedo na temnem hodniku. Državno posestvo Maribor ima dela sicer normirana, vendar normirce odtegujejo stroki s tem, da jih zaposlujejo tudi na drugih delih. Opozoril je, da je še vedno odprto vprašanje ureditve plač kmetijskih vajencev in da se tudi nekateri delovodje pritožujejo zaradi nepravilnih plač.
V Kočevju je vse do nedavnega vodil delo sindikata upravnik posestva in zato so bili sindikalni sestanki dejan,sko upravni sestanki, na katerih ie upravnik včasih celo grozil. V zadnjem času so to nepravilnost odpravili in sedaj delajo skupno, nudeč drug drugemu pomoč. V Kočevju so pogoji svojstveni, ker so tu večinoma priseljenci iz Štajerske in Madžarske, ki so — razen nekaj izjem, udarnikov — kulturno zelo zaostali. Zato so vse storili, da bi dobili kulturno prosvetnega referenta, vendar so povsod naleteli na gluha ušesa. Normirci ne dobivajo dd nikoder nikakršne pomoči, pa tudi jih nihče ne nadzira. — Vprašanje stanovanj je v Kočevju tako resno, da celo ogroža izpolnitev plana, kajti delavci zaradi pomanjkanja stanovanj odhajajo. Kočevsko in tudi druga državna posestva so po izjavah predstavnikov posestev dobili dokončni le-
tošnji plan šele pred kratkim in zato kljub lepemu vremenu niso mogli že prej začeti s spomladanskimi deli. V Jarenini so dobili plan popravljen in na dveh hektarjih ne bi smeli saditi koruze, vendar ie upravnik, ne da bi vprašal na direkciji ali kogar koli, na lastno pest posejal oves, kar ie seveda nepravilno.
V Marenbergu so poljedelci prepuščeni samim sebi in celo od KS ne dobivajo nikakršne pomoči. Rudnik Mežica se ie zavezal, da bo nudil tem delavcem nekaj kulturnih prireditev, na katere bodo povabili tudi okoliške kmete. V Pekrah so imeli pri uvajanju norm velike težave zlasti zato, ker so v začetku nekateri delovodje prišepetavali, da bodo zaradi normiranega dela manj zaslužili. Na državnem posestvu Plavč pa so sprejeli norme brez kritike in odpora. Na- državnem posestvu Zavrč imajo organiziranih šest brigad, v katerih je tudi po en sindikalni povednih, ki obvešča tudi sindikalno organizacijo o vseh vprašanjih. Norme so začeli uvajati lana, vendar pa jim zelo ovira delo neprimerno orodje, ki ne odgovarja sestavi tali.
Sindikalne organizacije kmetijskih delavcev so v splošnem šibke, sindikalne skupine so le malokje delavne. Sindikalne organizacije pa morajo biti šola vodstva, učitelj gospodarstva, kajti sindikati so zelo zainteresirani na dobrem gospodarstvu. Sindikalne podružnice bo-do morale posvečati najvecjo skrb traktoristom, da bodo ti postati agitatorji socializma v kmetijstvu. Ker so posvečali mladinski organizaciji premalo skrbi in ponekod bili mnenja, da je nepotrebna, na marsikaterem posestvu mladina sploh nima organizacije in tudi ni zainteresirana za tečaje, ker niti ni seznanjena s koristmi, ki jih ti prinašajo (državno posestvo v Jeruzalemu). V ptujskem okraju bodo to napako odpravili do IV. kongresa LMS. Vsa državna posestva se morajo zavedati, da je mladina neločljiv del kolektiva in da morajo vsa vprašanja reševati skupno, t. j. partijska, sindikalna in mladinska organizacija.
NA NEKDANJI VELEPOSESTNIŠKI ZEMLJI V RIM. TOPLICAH SE USPEŠNO RAZVIJA OKRAJNA EKONOMIJA
Na prisojnem pobočju prav nasproti kopališča Rimske Toplice se razprostira obširna ekonomija okraja Celje-okolica. Pred vojno je bila zemlja današnje ekonomije last veleposestnikov, katerih glavna skrb je bila iztisniti iz zemlje le dobiček, ne da bi skrbeli za njene osnovne potrebe z nujnimi investicijami. Zemljo so obdelovali z najeto delovno silo. Za svoje dele pa so bili delavci sramotne plačani z 1—1.50 din na uro.
V	tem času nam torej posestvo nudi isto sliko, kot jo opažamo na vseh veleposestvih v kapitalističnih državah. Njegov lastnik, Nemec Tomič, je v dobi okupacije tesno sodeloval z okupatorjem in je ob osvoboditvi zbežal. Agrarna reforma je nekaj zemlje dodelila agrarnim interesentom, večji del pa je šele po dveh letih z razlastitvijo prejšnjih lastnikov prešel v državno posest.
Podjetje »Zidar« iz Zagorja naj bi tu uredilo ekonomijo. Toda uprava podjetja se ni dovoli brigala za gospodarstvo. ki je vedno boli propadalo. Okoliški kmetje so majali z glavami: če gre na državni ekonomiji gospodarstvo tako po zlu. bo gotovo tudi po zadrugah ta ko. Jasno je, da takrat zaradi takega zgleda v Rimskih Toplicah o kaki obdelovalni zadrugi ni moglo biti govora. Pravo sliko takega gospodarstva je pokazal pridelek: na 68 arih je zraslo 346 kilogramov krompirja^ na 15 arih pa 60 kg zelja.
Da se ta materialna in moralna škoda popravi, je ekonomija lani julija prešla v last okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica. Tov. Sevčnikar, upravnik ekonomije, takole opisuje stanje ob prevzemu: gospodarska poslopja so bila skrajno zanemarjena, skozi1 stemo svinjaka si lahko potisnil celo roko. Okrog hiše je bilo po gostem grmovju nebroj kač. Travniki že dve leti niso bili pokošeni. sadovnjaki pa niso bili očiščeni že gotovo 10 let. Na 21 ha veliki ekonomiji so redili le 3 svinje in 6 glav goveje živine.
Potrebnega je bilo mnogo vztrajnega dela in kmalu se je pokazalo, da je krenila okrajna ekonomija na novo. pravo pot. Pokosili .so vse dveletno seno, takoj nato pa tudi otavo in globoko preorali vse njive. Obdelovalno površino so povečali od 4 na 6.5 ha. Popraviti so svinjak, kjer gojijo zdaj 9 svinj, čeprav so že 3 zaklali. Posadili so 120 zgodnjih breskev in 50 pritličnih dreves. Ugodno vreme je omogočalo delo tudi preko zime. Zdaj Estijo sadovnjake in travnike, ki so gosto zaraščeni z grmovjem. Posekali in požgali so že za 60 voz grmovja, vendar so očistiti šele polovico ekonomije.
Že danes nudi ekonomija v.se drugačno sliko, kot pred leti, toda načrt za obnovo in povečanje je še mnogo širši.
V	letošnjem letu bodo zgraditi nov svinjak, za katerega že imajo ves material pripravljen. V tem svinjaku bo že ob koncu leta 50 svinj. Govejo živino bodo pomnožiti od 6 na 22 glav. Tako pomnoženo število živine pa zahteva pove-'ano skrb za krmo, zato bodo zgradili še 'etos silose za govejo in svinjsko krmo. Ogradili bodo novo gnojišče, ki bo povsem odgovarjalo sodobnim gospodarskim "a zdravstvenim predpisom. V letošnjem načrtu so tudi nove shrambe, žganjarna in nova kuhinja, ker stara ne odgovarja svojemu namenu.
Ob koncu leta bodo gojiti na ekonomiji 200 kokoši in 100 kuncev. Zgradili bodo čebelnjak, v katerem bodo že letos imeti 100 panjev čebel; strokovnjaka za to bo poslalo ministrstvo za kmetij-
stvo. Za ta dela je okrajni ljudski odbor Celje-okolica v proračunu za leto 1949 predvidel investicije v znesku 1.2 milijona din. Na ekonomiji bodo pridelovali v glavnem povrtnine, s katerimi bodo zalagati okrajno gostinsko podjetje ter okolico, viške pa oddajali potrošniški zadrugi v Laškem.
Že ob koncu letošnjega leta bo ekonomija zamašila marsikatero vrzel v perečem vprašanju naše preskrbe, vsekakor pa bo tudi važen činitelj v socialistični preobrazbi naše vasi.
Z večjimi posevki buč in sončnic bomo zagotovili našim delavcem zboljšanje preskrbe z maščobami
Nešteto možnosti so našli naši delavci, udarniki, novatorji, dia so svoji industriji in kolektivom omogočili proizvodnjo najrazličnejših izdelkov, nevezani na dobave posameznih polizdelkov in strojnih delov iz inozemstva. Ti njihovi uspehi nam govorijo, da ni meja ustvarjalnemu poletu, kadar delovni človek z uspehi pri delu dokazuje svojo neomajno pot v socializem.
Po zgledu naših delavcev v industriji se bomo skušali osamosvojiti tudi na ostalih najvažnejših sektorjih. Izredno važno vprašanje za izboljšanje življenjske ravni delovnega ljudstva je zlasti povečanje in redna dobava maščobnega fonda. Ker zadeva to vprašanje najširše delovne množice, je tudi sleherni izmed nas dolžan, da po svojih močeh pomaga pri reševanju tega vprašanja.
Na občnem zboru Okrajnega sveta Kamnik dne 13. marca so delavci in nameščenci z navdušenjem sprejeli sklep, da bodo po vaseh in bližnji okolici svojih domov živo agitirali za setev sončnic in bučnic, ki nam bodo ob pravilnem razumevanju delovnih -kmetov že jeseni lahko zajamčile pretežen del potrebnega olja. Na tem občnem zboru pa so se obvezali tudi zastopniki železniških, cestnih in gozdnih sindikalnih podružnic, da bodo člani njihovih podružnic na območju OS Kamnika vestno in kot predpisujejo strokovna pravila, zasejali s sončnicami in bučnicami velike površine oib železniških progah in na gozdnih posekah, ob cestah pa napraviti prave sončnične drevorede.
Potrebno seme bodo tako sindikati kakor kmetje lahko dobili pri kmetijskih zadrugah, ki si ga bodo morale pravočasno nabaviti.
člani sindikatov, aktivisti množičnih organizacij in vsi, ki bodo po vaseh pojasnjevali važnost setve dveh najvažnejših oljaric — sončnic in buč, — morajo pravočasno pojasniti kmetom predvsem dejstvo, da so po etatističnih poročilih dosedanji posevki buč toliki, da bi lahko krili več kot dve tretjini potreb olja za LRS, če bi kmetje pustiti posejane buče dozoreti in tih ne bi uporabljali za krmo živini. Pri letošnji setvi naj bi sleherni kmet že vnaprej računal, koliko buč bo namenil oljarnam, ki mu bodo v zameno vrnile znatne količine olja, in kakšno drugovrstno krmo bo sejal za svojo živino, oziroma, koliko buč več bo posejal za živinsko krmo.
Odgovornost do izpolnjevanja te važne naloge, od katere je v veliki meri odvisno izboljšanje naše prehrane in ini-ciati'. .ost pri iskanju najrazličnejših mož nosti posevka sončnic in buč, nam bc omogočilo z lastnimi viri rešiti tudi vpra šanje še delnega pomanjkanja maščob.
Volitve v osnovne organizacije OF -nova pobuda za še uspešnejše delo Fronte
Ob volitvah delegatov za III. kongres Ljudske fronte je članstvo Fronte tako v svojih pripravah na te volitve, kot z udeležbo na voliščih in s prostovoljnim delom na gradbiščih na najbolj množičen in prepričevalen način manifestiralo našo enotnost in predanost Komunistični partiji, v katero zaupajo najširše ljudske množice. Poleg velikega uspeha, ki so ga dosegle frontne organizacije, pa so nas te volitve opozorile tudi na nekatere pomanjkljivosti in slabosti, katerih se bomo morali pri nedeljskih volitvah izogniti, če hočemo, da bodo uspehi in delo Fronte v naših osnovnih frontnih organizacijah še boljši.
Ko bomo v nedeljo volili nove sekretariate osnovnih frontnih organizacij, je predvsem važno, da že sedaj mislimo, kako bomo naše frontne organizacije notranje okrepiti in izvedli široko agitacijo, da v te sekretariate izvolimo ljudi, za katere vemo, da so najbolj delavni in iskreni graditelji socializma.
In ker vemo, da utrjuje Fronto predvsem njena organizirana dejavnost, ki se izraža v nepretrganem dnevnem delu, zato je važno, da za to delo najdemo pravilne oblike v naših frontnih organizacijah. Ustanavljanje aktivov za agitacijo, ideološko vzgojno delo, ljudsko kontrolo, komunalna in lokalna vprašanja, pogo-
zdovanje, gospodarska vprašanja, tekmovanje, delovno silo, za kmečka in zadružna vprašanja bo sprostilo vse tiste sile, ki so doslej bile preobložene z delom, in pritegnilo marsikoga od tistih, ki so stali ob strani in niso biti dovolj aktivni, da frontno delo ne bo slonelo samo na ramenih nekaterih članov, ampak bo razdeljeno na vse članstvo. S takšno organizacijo dela in aktivizacijo pa se bodo razkrinkali tudi vsi tisti, ki so se doslej spretno prikrivati in izmikali delu. Tako se bo Fronta še krepila, njeno delo pa bo pravilno zaživelo.
Prav zaradi tega je važno, kakšne ljudi bomo volili v sekretariate na nedeljskih volitvah. In če se je samo ob volitvah pred tremi tedni vključilo v Fronto več kot 50.000 novih članov, potem moramo široko aktivizacijo tudi ob sedanjih volitvah razviti še bolj in jo stopnjevati. Zlasti aktivizacija na vasi mora pokazati konkretne rezultate v socialistični izgradnji vasi. Ce je bilo doslej politično delo Fronte na vasi predvsem propagandno, moramo sedaj napraviti korak dalje in pospešiti razvoj zadružništva. To pa bomo dosegli, če bomo v osnovne frontne organizacije izvolili ljudi, ki bodo znati reševati ta važna vprašanja in ki bodo znali zainteresirati vso okolico, kako formirati zadru----------------—— ... ———---------------------
ge, kako zainteresirati posameznike za uspešno kulturno-prosvetno in ideološko politično delo.
Visoko zavest in predanost programu Partije in Ljudske fronte so v številnih vaseh dokazali člani Fronte že v pripravah na volitve, ko so na razgibanih predvolivnih sestankih sprejemati konkretne obveznosti. Tako se je v kočevskem okraju udeležilo predvolivnih sestankov nad 80% vsega članstva. V Stari cerkvi naložijo frontovci vsak dan po 12 vagonov lesa, v Sušju pa dela vsak dan po 60 frontovcev na gradilišču zadružnega doma, kjer kmetje pripravljajo in vozijo pesek in drug gradbeni material. Na sestankih žirovskih frontovcev živahno razpravljajo o lokalnem gospodarstvu in o ustanavljanju kmetijsko-obdelovalnih zadrug, pri čemer jim služijo za vzgled novoustanovljene zadruge v Poljanski dolini. Tudi v Markovcih so frontovci skleniti, da ustanovijo svojo zadružno ekonomijo.
Tako, kakor se ti in številni drugi člani Fronte z novimi obveznostmi pripravljajo na nove naloge, tako bodo tudi sedanje nedeljske volitve dale pobudo številnim drugim frontnim organizacijam, da bodo razvile še bolj svoje delo in se z uspehi pri graditvi socializma na vasi pripravljale na III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije.
OSVOBODILNA FRONTA V PRIPRAVAH ZA III. KONGRES LEJ
liso pomoč Fronti pri prostovoljnih delovnih ahcijoh
Vzorno urejena statistika štaba delovnih brigad rajona Center v Ljubljani nam pove, da ie lami 33.876 članov sindikata opravilo okoli 450.000 ur prostovoljnega dela; 11.090 članov Osvobodilne fronte pa okoli 315.000 ur. Statistika nam tudi pove. da ie rajon osvojil za uspehe v proetavolineim delu prehodno zastavo, da ie najboljši teren rajona bil XVII. teren, ki ie trikrat osvojil prehodno zastavo, da se rajon ponaša s 6048 nosilci značk prostovoljnega dela, da je rajon izdal prostovoljnim delavcem za 759.000 din bonov za nakup blaga — to in še marsikaj nam pove ena od mnogih statistik o prostovoljnem delu v letu 1948.
Kaj pa statistika za leto 1949,
Prostovoljno delo se še ni razmahnilo, vendar frontne brigade že vneto delajo, dane so kolektivne obveznosti.
V I. rajonu so najagtinejši tereni, ki so po novi upravni razdelitvi Ljubljane šele letos pripadli rajonu. Teren Prule II je dal kolektivno obveznost 25.000 prostovoljnih delovnih ur, terena Ižanska cesta in Prule I pa po 20.000 ur. Trije tereni še niso sporočili svojih obvezno^ sti. XVI. teren je dal obveznost za 3685 ur. XXI. teren za 4000 ur. Kot izgleda, so razlike obveznosti med tereni precejšnje. — Vzroke je gotovo treba iskati v tem, da ie politčno delo na nekaterih terenih še slabo, da še sekretariati ne delajo povsod aktivno in da še niso postavljene osebe, ki bi odgovarjale za prostovoljno delo.
Skupna obveznost vseh terenov I. rajona je začasno 200.000 ur.
764.811 prostovoljnih delovnih ur v letu 1948 in 200.000 ur v letu 1949. Dve številki si stojita nasproti. Ni zadnja številka nekam nizka, saj vemo, da stoji Fronta glede prostovoljnega dela pred mnogo težjimi nalogami kot lani?
Gotovo. 200.000 ur je samo del podanih kolektivnih obveznosti; člani Fronte še niso sprejeli individualnih obveznosti; vendar bi ta številka lalhiko že sedaj bila višja. Temu so delno krive tudi sindikalne podružnice, ki so zanemarile agitacijo za prostovoljno delo. češ da je letos organizacija prostovoljnega dela dolžnost Fronte.
Osvobodilna fronta kot vseljudska politična organizacija ima obširne naloge na področju državnega, družbenega, kulturnega in gospodarskega življenja. Zato je bila vloga prostovoljnih delovnih akcij in frontnih brigad lani izredno velika.
Fronto čakajo v tem letu zato nove, še težje naloge. Tov. Miha Marinko je na proračunski razpravi Ljudske skupščine LRS dejali, da se je za izvršitev postavljenih investicijskih nalog treba tudi letos opreti na dopolnilno prosto-stovoljno delovno silo. zlasti še pri delih za dvig družbenega standarda, ki so v planu, oziroma ki so koristna za dvig udobnosti življenja in dela določenih kolektivov, ki jih je zato treba izvršiti preko plana,
Slovenija bo letos precej spremenila lice. Dvigale se bodo nove stavbe, igrišča in parki za razvedrilo in oddih otrok in delovnih ljudi.
Poverjeništvo za komunalno gospodarjenje MLO Ljubljane ima za leto 1949 predviden obširen načrt. Zbiralni kanal za Moste-Litostroj v dolžini 1220 m, ureditev prehoda in parka med Wolfavo in Šelepburgovo ulico, parka in otroškega igrišča v Križankih. ureditev parka bodočega kopališča v Rodeziji, nadaljnja ureditev kopališča na Ljubljanici, ureditev prostora pred Moderno galerijo in ureditev veseličnega prostora.
I. rajon v Ljubljani bo skrbel še za ureditev parka na vogalu Tyrševe in Trdinove ceste, ureditev vrta v Dukiče-vem bloku, ureditev Virantovega vrta, ureditev parka pred domom OF na Dolenjski cesti in ureditev gradu.
Tak ie samo bežen izraz predvidenih del v tem letu. — Toda iih ne bomo pravočasno izvršili brez pomoči množic, strnjenih v Fronti, sai bo treba samo za zbiralni kanal Moste-Litostroj izkopati 51.000 kub. m zemlje, zabetonirati 3686 kub. m betona, za kar ie predvidenih dnevno 300—400 ur prostovoljnega dela, normiranih pa 560.000 prostovoljnih delovnih ur.
Naloga Fronte pri prostovoljnih delovnih akcijah ie težka in odgovorna. Za izpolnitev vseh nalog bo potrebna vsestranska mobilizacija. V teh akcijah se bodo delovne množice še boli prekalile. V sedanji politični in gospodarski borbi ie prostovoljno delo najboljša oblika za utrjevanje Fronte. Stvar ni samo v grobi mobilizaciji prostovoljnega dela, temveč predvsem v politični mobilizaciji. Ker leži letos organizacija prostovoljnega dela na Fronti, so nekatere sindikalne podružnice zgrešeno mislile, da s prostovoljnim delom nimajo nič več opravka. Toda prav pri takem načinu organiziranja prostovoljnega dela morajo tudi sindikalne organizacije storiti svoje in nuditi Fronti vso pomoč.
Mobilizacija mora sloneti na političnem prepričevanju, na doslednem in vztrajnem političnem delu in na pojasnjevanju nalog petletnega plana.
V vseh sindikalnih podružnicah je treba poudarjati pomen frontne organizacije. da se bodo v delo na terenu vključili res vsi člani sindikatov. Članov, ki delajo v frontnih odborih, nikakor ne smemo obremenjevati z delom v podružnici. Dolžnost slehernega člena sindikata je tudi, da se udeležuje množičnih sestankov na terenu, člani sindikata naj politično delajo vsak na svojem terenu v povezavi z ostalimi množičnimi orga-
nizacijami in se zaradi agitacije za prostovoljno delo povežejo s frontnimi odbori na terenu. Tudi tekmovanje v prostovoljnem delu med podružnicami ne sme prenehati. Podružnice morajo še vedno voditi interno statistiko, kako se člani udejstvujejo pri prostovoljnem delu. To statistiko, ki bo slonela na izjavah članov, morajo podružnice tudi priložnostno na terenih kontrolirati.
Sindikalne podružnice morajo še vedno sprejemati individualne obveznosti svojih članov. Dane obveznosti naj podružnica ali pa sam član sporoči terenu. Obveznosti članov podružnice so merilo političnega dela podružnice. Pri članih sindikata bo treba utrditi zavest, da delajo za iste cilje kot lani. odpraviti bo treba bojazen, ki jo člani cesto izražajo, da na terenu ne bodo našli tistega tovarištva, prisrčnosti in prijetnega tona, ki so ga našli lani, ko so prostovoljno delali kot člani delovnih kolektivov, ki iih združuje skupno vsakdanje delo.
Sindikalne podružnice tudi ne smejo zanemarjati prostovoljnih delovnih akcij, ki iih same organizirajo. Tako sečnjo drv. delo na lastnih gradbiščih itd. S čim boljšo organizacijo teh delovnih akcij bodo Fronto razbremenili in ji pomagali.
Vodstvo prekaljene Partije, v osvobodilni borbi prerakuSema Osvobodilna
fronta, z bogatimi organizacijskimi izkušnjami. borbena tradicija sindikatov ter edam im ustvarjalne sile delovnih množic pa nam jamčijo uspehe. Š. J.
Atlantski nakt ni naoerien le proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije, ampak proti vsemu delavskemu razredu
O objavljenem načrtu in besedilu atlantskega pakta, katerega je pripravila vlada ZDA in ki bi ga naj podpisale dne 4. aprila v Washingtotiu ZDA, Kanada, Norveška in ostale članice bruselskega pakta: Anglija, Francija, Holandska, Belgija in Luxemburg, k podpisu pa naj bi bite povabljene tudi Italija, Uanska, Portugalska in Island, razpravlja ves svetovni tisk. Po vseh državah, ki bi naj pristopile in podpisale ja pakt, z ogorčenjem nastopajo delovne množice, kajti vsi se zavedajo, da predstavlja atlantski pakt nevarnost za mir.
Tako je prišlo do protestnih demonstracij že prejšnji teden v Italiji, čim je ameriški veleposlanik izročil italijanske-
govori o atlantskem paktu potekali tajno in da ameriški senat doslej ni razpravljal o osnovnem vprašanju, ali se s tem paktom ZDA pripravljajo za mir ali za vojno, kaže, da hoče ameriška vlada ta pakt podtakniti ameriškemu ljudstvu in mu noče dati možnosti, da bi se ljudstvo samo izreklo o njem.
Še ostreje kritizira odločitev ameriške vlade washingtonski list »Washmg-ton Post«, ki v enem izmed svojih člankov zavrača zahtevo ameriške vlaide, da se atlantskemu paktu priključijo Italija, Portugalska, Danska in Island, ko ugotavlja, da je pritegnitev Norveške v atlantski pakt resna napaka, kakor je napačno tudi to, da bi Italija postala
mu zunanjemu ministru poziv, da tudi ■ članica atlantskega pakta, ko še do da-
Italija, podpiše ta pakt. V Franciji je v teku akcija za zbiranje podpisov v pismu, katerega nameravajo poslati ameriškemu predsedniku Trumanu in v katerem obsojajo vojnohujsikaško politiko anglo-ameriških imperialistov. Že doslej so zbrali več milijonov podpisov.
Proti osnutku tega pakta pa je nastopil tudi Nacionalni svelt Društva ameriško-sovjetskega prijateljstva, ki v svojem pismu poudarja, da atlantski pakt nima obrambnega značaja, niti ne stremi za tem, da bi preprečil vojno, ampak nasprotno, celo omalovažuje organe OZN, ki so poklicani, da onemogočijo vsako nasilje in zajamčijo mir v svetu.
Že samo dejstvo, kakor ugotavljajo nekialteri opazovalci v ZDA, da so raz-
nes ni bila sprejeta v članstvo OZN, in konec koncev tudi ni severoatlantska država Še slabši je primer glede Portugalske, kajti ameriško zunanje ministrstvo bo imelo pač težko nalogo, če bo hotelo pred svetom predstaviti Portugalsko z njeno sedanjo diktaturo kot zaščitnika ljudskih prarvic in svobode.
Podobni utemeljeni ugovori proti atlantskemu paktu prihajajo tudi iz vrst delovnega ljudstva Nemčije, Belgije, ker se zavedajo prav vsi, da je atlantski pakt naperjen ne le proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije, ampak proti vsemu delavskemu razredu. Zato delovne množice vsega sveta dvigajo svoj glas proti takšnim nameram ameriških imperialistov.
V Zagrebu bodo izdelovali tramvajske vozove iz starega materiala
Po osvoboditvi je uprava Zagrebške cestne železnice z vrsto ukrepov izboljšala cestni železniški promet. Sedaj ima Zagreb 90 tramvajskih voz in 64 prikolic.
Delavnica za proizvodnjo in popravilo tramvajskih voz se je preselila *
loge. Izkoristili bodo neuporaben material iz raznih tovarn in podjetij, ga predelali in uporabili za izdelavo tram; vajskih voz. Poleg tega bodo delavci izvenplansko do junija izdelali 30 dvig8' za delo na visokih gradnjah.
Čeprav je delavnica zagrebških električnih tramvajev začela z delom šele pred devetimi meseci, ima montirane vse potrebne stroje ter poleg zagrebskii popravlja tudi tramvaje z Reke. V delavnici, kjer je živahno razvito tudi sina -
■■■■DMeaazesoBs
t_______ V	JVJVJL v ^Avauuv iftivnu ____
nove prostore šele sredi preteklega Teta. kalno delo in kulturno-prosvetno življe-Takrat je začela prvič s plansko proiz- nje, so proglasili doslej že 12 udarnikov, vodnjo. V manj kot petih mesecih so de- jf, delavcev pa je bilo nagrajenih, lavci te delavnice preuredili 12 starih tramvajskih voz in presegli plan za 20%.
V letošnjem letu pa bo delavnica izdelala 6 novih motornih vozil in prikolic ter preuredila 12 starih v modernejše.
Čeprav primanjkuje materiala za proizvodnjo novih in popravilo starih tramvajskih voz, so se delavci obvezali, da bodo točno izpolnili letošnje planske na-
Urejuje uredniški odbor. Gl a vid T. Seliškar. - U. edništvo (telefon 45-3»
1. Seliškar. — ui jamstvu >-'“‘",7 AQ 701 Miklošičeva 22-11, in uprava (telef. 4J- ' Masarykova 14-11 v Ljubljani. _ ..
vsak petek. - Mesečna n=m5nma_12dm
— Štev ček poto*
tiskarna »L;'"1 %